SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. refi na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SeinenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. Štev. V Ljubljani, v soboto 5. januvarija 1895. Letnilt XXIII Surge illiiminare?... V neznatnem, ubornem hlevu leži na slami nežno Dete, po zunanjosti jeduako vsakemu drugemu zemskemu otroku, a v isti ni kraljuje iz jaslic nebesom iu zemlji ter razsvetljuje vesoljstvo. Trije kralji iz daljnih dežel so ga poiskali in molili ter poklonili mu svoje darove. 0 čudo! Kralji se klanjajo ubornemu, zaničevanemu Detetu v tesnem hlevu! Klanjajo se prostovoljuo, ker vodi jih luč nebeška, kateri slede brez pomisleka. Ne boj6 se, da bi novorojeni mogočni kralj njih kraljestvom mogel škodovati, saj ga pozdravljajo kot — Odre-šenika! In zopet hite trije kralji, ne samo trije, hite vsi, kolikor jih obsega zemlje krog s svojimi narodi vred, da se poklonijo svojemu Gospodu, svojemu vrhovnemu vladarju, svojemu Bogu; celo Herod se več ne odteguje, to leto se je zelo približal! Vse te mogotce zemlje pa vodi k jaslicam svetla zvezda — „luč na nebu"! Njej slede, če prav nekateri le obotavljaje se, slede vendar le sramežljivo in molč6 . . . Zavedajo se namreč, da so morali precej popustiti od svojega še nedavnega nazi-ranja, živo čutijo, kako zelo so se motili in s svojo zmoto begali milijone podložnikov, prisvajajoč si nezmotljivost, s katero pa so odločno oporekali oni zvezdi, od Boga poslani in razsvetljeui, kateri sedaj drage volje slede. Spoznali so, da veudar le niso nezmotljivi in vsemogočni, da še niso poosebljena luč! Radi ali neradi približali so se in se še bližajo — — kralju v jaslicah, pri njem iščoč utehe in pomoči. Ni čuda ; saj „luč na nebu" v tej črni svetovni temi svetlejše žari, nego je sploh kdaj žarela, intenzivnejše sveti, nego je kdaj svetila, blesti tako silno, da prodira v vse kotičke, da celo oni, ki so doslej menili, da vse vidijo in umejo, zakrivajo pred to lučjo svoj obraz, ker premočno se jim blešči v kalne oči . . . To je Juč na mbu", ki kaže „pravo luč nad nebom"! . . . Ibant Masi, quani viderant, stellam se-quentes praeviam . . . L u m e n requirunt 1 u -m i 11 e I . . . Zato je ta »luč na nebu" v zadnjih božičnih dneh tako veselo zažarela, naznanjajoč radostno novico: »Sedaj se godi po sklepu božje previdnosti, da po tolikih prevarah in nesrečah, po rastočih nravnih in družbinskih nevarnostih prihajajo k zavesti in spoznavajo, kako nad vse zelo nespametno delajo oni, ki kraljestvo božje in njegovo pravico za-metujejo in zasmehujejo. Spoznavajo, da države kakor posamezniki se trudijo zastonj, da bi dosegle blagostanje, srctio in spopolnjenje, če ne iščejo tega v vrhovnem začetniku, voduiku in poslednjem cilju vsega stvarstva. Uvidevajo, da niti zavest o dolžnostih, niti javne kreposti nimajo obstanka, ako se je vera v Boga zavrgla, in da tudi postave in ostri ukrepi ne zadostujejo, da bi duhove pomirili, množice ukrotili, da celo še bolj jih raztogote." Kdo ne povzame iz teh bodriluih besed klic sv. očeta: „Po koncu narodi, iz sanj se zdramite! ...Zveličar med nami se zopet rodi!" O preteklih letih, zlasti pa o zadnjem, veljajo besede psalmistove: „Conturbatae sunt gentesetin-clinata sunt regna, dedit vocem suam, mota est terra." Narodi so vznemirjeni iu zbegani po orjaških močeh anarhizma in po drugih pravcatih peklenskih silah. EVancoski Carnot je postal njih žrtev, ruski car bojda tudi; uemški cesar je dobil peklenski stroj . .. Kaj še ie stotine drugih liudij, ki so padli zadeti od te moči? Spomnimo se le mesta Santan-derja, pomislimo na imena Vaillant, Henry, Caserio . dr. Strašni polom panamske zveze in rimske banke, ki nam še vedno šumi v ušesih, je tudi s tem v zvezi . . . Kam pride vse to ? Zato je nemški cesar poudarjal že opetovano potrebo vere, dokazoval svetost prisege, zato se je v našem cesarstvu z ministerskih stolov že parkrat cul jasen klic, da družba potrebuje krščanskega kvasu, zato je celo veliki farizej Crispi od Herodove vlade v Neapolju poudarjal potrebo verskega življenja! Kako pretresljivo in resnobno se je glasil in se bo glasil vzklik slavnega francoskega državnika, ki je v Lyonu rekel nadškofu Ooulietu, ko je le-ta s svetim poslednjim oljem mazili! umirajočega, zaklanega Car-nota: »Monseigneur, quel ltction pour nous!" Da, svet čuti čedalje bolj, da brez Boga ne more več vladati! Katoliško ime zmaguje na vsej črti. V Belgiji je katoliška stranka liberalno popolno potrla. Na Španskem in Portugalskem se je ustanovila zveza vnetih katoličanov, ki neprestano preganjajo vsako protikatoliško gibanje. V Švici je prišel zaveden katoličan v vodstvo zveze. Kedo bi se to pred par leti mogel misliti ? V Severni Ameriki so na medverskem shodu katoličani imeli prvo mesto. Tudi v Rusiji se je začel led tajati; zastopništvo pri Vatikanu je ponovljeno. Iu celo drzni Crispi, ki je dolgo skušal laške katoličane pregovoriti, da bi se volitev udeleževali in prezrli papežev „Nou expedit", ter dolgo kljuboval s svojim „Exequatar", vtaknil je slednjič pohlevno svoj „Exequatur" pod pazduho in stekel v Kanoso. Vse to kaže, da kmalu potihne thto obrekljivo očitanje, češ, da le katoličanstvo dela nemir in raz-por, le katoličaustvo je vzrok vsega hudega. Svet se prepričuje o tem, kar je že brezverski Lessing moral priznati: „Nur sie sind die Stiinker, welche den Groll der Parteien mehren, indem sie Alles, vvas katholisch ist, fiir unchristlich erkliiren". „Ibant Magi, stellam sequentes praeviam". Legenda pripoveduje o sv. treh kraljih, da je bil prvi iz Evrope, drugi iz Azije, tretji pa iz Afrike. Po božjem navdihnenju so sledili zvezdi in se srečno sešli na nekem mestu, kjer -je- zvezda stala uprav nad njimi. Govorili so sicer vsak svoj jezik, vendar so se popolno umeli med seboj. Potem jih je peljala naprej do Zveličarja. Živimo v časih, ko se narodi smrtno sovražijo med seboj, ko drug druzega psujejo z barbari in drug druzega kruto izpodrivajo. Kdo jih bo sprijaznil LISTEK Trije kralji v Tatrah (Obrazek. Češki spisal dr. J. L. Hrdina.) Pred praznikom Sv. treh kraljev prišli so od Zlonic, in dospevši v našo vas, takoj krenejo proti prvi kmetiji, v vežo, raz glavo potegnejo široke klobuke, naslonijo se na steuo in zapojo : „My z vychodu tli kr.Uove Neseme ti darv drahe, Jezulatko naše......" Ganljiva melodija iz otroških grl privabila je vse sosede pred hišo. Otroci se vstopijo pred »tri kralje" in pazljivo poslušajo vsako besedo melanho-liške pesni, celo starci so solzeli. Bodi si, da jih je ganilo milo petje teh malih »treh kraljev", ki so se tresli osneženi mraza v slovaških halenkah ali pa misel, da ti trije otroci izpod zelene Tatre, sinovi piskrevezca Jure, vnuki najsiromašnejšega naroda na svetu, predstavljajo tri kralje!" No, prvo pesem peli so v veži, kjer so začeli, na to so pa morali »trije kralji" v gorko izbo, kjer so se ogreli in okrepčali in še marsikako zapeli! Umevno, ko vaški otroci zvedo, da so tu Jurovi dra-tenički in prepevajo trikraljeve pesmi, zbrali so se vsi pred hišo in jih pred odhodom obdarili z različnimi darki. Niso bili izbirčni, kakor delajo prosjaki, kjer je bila kaka hiša iu koča in v nji duri, šli so tja, saj so peli — ljudem. Vaški otroci pa za njimi, po celi vasi. In ko so loncevezci ostavljali selo, spremljali so je otroci do najbližjega klanca, Slovački so pa potovali dalje po pusti zasneženi cesti, da popevajo kot »trije kralji" in se ponašajo bogastvom in vsprej-mejo mestu ubozega Jezuščka darilce za svoj mo-šnjiček. Njihov oče, stari piskrovezec Jura, ubijal se je po čeških krajih za zaslužkom, časih sam, časih z otroci. Prenočevali so ondu, kjer jih je prehitela noč. In ko so tako-le prepotovali in obhodili križem sveta vse leto, pred praznikom Sv. treh krajev prišli so v svojo kamrico: umijejo se, počešejo dolge lase, haljine in spodnje hlače pokrpajo, operejo iu posuši, piskrovezec ž njim preskusi nekoliko pesem in jih pošlje v sosedne vasi ua „tri kralje". Obljubi jim. da jim bode prišel do Kralovic naproti in pomagal domov nesti darove in zaslužek. Loncevezec Jura prišel je zvečer v vas in gre naravnost h kolarju. Kolarnica bila je od nekdaj zbornica vse vasi. Po zimi, ko se ni moglo delati na polju, razdelili so kmetje delo poslom doma in so se shajali tu. Tu je bila najceneja krčma na svetu. Posedavali so tu, pripovedovali, smejali, da so se tresla okna, gorkota je bila tu prijetniša nego doma. In vse to vkup ni — nič veljalo. Oh, te govorice — ves dan — teden — vso zimo ! „Dobro došel, Juro! Sedi k peči, meni se že kar smodi rokav. Pojdi, sedi, saj si ves zmrznen." »Da, mraz je danes!" In Jura se stisne k peči. »Bog plati. Rekel sem dečkom, naj drugam ne hodijo. V Kralovice, Lotonšu, na Turane, v Bisno iu preko Trpomehov sem nazaj. Tu nanje počakam. Ako dobijo pri vsakem kmetu samo jabolček, še prinesti ne bodo mogli vsega domov. Mali so še, iu danes je tak mraz." »Najmanjšemu je blizu devet let, kaj ne?" „Vsi so jednako stari — vsakemu je deset let — 'oaš danes pred prazuikom Svetih treh kraljev deset let." »Kaj so trojčki?" „Da, trojčki. Porodili so se v jedni in isti uri. med seboj, da se bodo vsaj mimo pogovorili, spravo dosegli ? Sretla zvezda „luč na nebu" jih bo sprijaznila. Le pod njo naj stopijo, kakor so stopili sv. trije kralji, in umeli se bodo prav dobro, čeprav bo vsak govoril le svoj mili matermi jezik! Le tej luči naj se dajo voditi, in privedla bo vse k Zveličarju, vpričo katerega bodo pozabili vse sovraštvo in se prijateljsko objeli, ker spoznali se bodo kot — bratje ! Saj je rekel Leon XIII. o božiču: „Kdo ne opazi v tem očitnem položaju, kako važno je, da vsi soglasno sodelujejo, da se to probujenje in pomlajenje krščanske vere prosto razvija in krepko prodira v vse žile javnega in zasebnega življenja? Ah, naj se zopet skazuje Bogu čast, katera se mu je tako nevredno odtegnila! Njegovo ime naj se s častjo izrekuje v zbornicah, v vseučiliščih, v akademijah, v društvih, v družinah. Tisti, katerih dolžnost je, vrnejo naj to ime četam, šolam, delavnicam, ljudskim slojevom, katere po njem žeja. Ako je tako vera v Boga trdno vkoreninjena in družba tega duha prošinjena, potem bo vstal človek kakor v novo življenje, koprnel bo po blažjem smotru, preiskaval bo varno najvišje resnice, dičil se bo z izborno prosveto in vtrjeval v velikodušnih krepostih, ki ga v zemskem življenju vspopolnujejo in napeljujejo k temu, da doseže nebeško. To je blažena civilizacija, katero je prinesel Človeku včlovečeni Bog!" — Zvezda repatica se je prikazala trem kraljem. Pravijo sicer, da ta zvezda naznanja nesrečo. Toda svetim trem kraljem je naznanjala največo srečo, kazala jim je „kneza miru", peljala jih je skozi Jeruzalem, „mesto miru" v Betlehem »hišo kruha"! Tudi „luč na nebu", ki sedaj žarno sveti je nekaka zvezda repatica, ki ne naznanja nesreče, ako jej bodo sledili kralji s svojimi narodi. Napoveduje le zaželeno boljšo pribodnjost, ker tudi ta zvezda hoče razsvetliti vesoljno človeštvo in je peljati skozi .mesto miru" v „hišo kruha!" Miru in kruha ves svet pogreša ; tej zvezdi naj torej sledi in oboje bo našel v obilici! Politični pregled. V Ljubljani, 5. januvarja. V tirolski deželni zbor tudi letos ni italijanskih poslancev, ker se še ni zagotovila zadostna avtonomija italijanskega dela dežele. Predsestvo jih bode pač pozvalo, da pridejo do določenega časa v zbor, sicer bodo zgubili mandate in bodo zopet nove volitve. Naposled se bodo najbrž volilci naveličali te pasivne politike. V pasivno politiko so nekako zapeljali Italijane nemški liberalci, ki so jih hujskali proti deželnozborski konservativni večini; jim napol obetajoč pomoči. Hoteli so s tem delati neprijetnosti Taaffejevi vladi in nemškim konservativcem. Ta čas so se pa razmere premenile in ni misliti, da bi nemški liberalci hoteli s podporo italijanskih teženj na Tirolskem delati težave sedanji vladi. Mladočeški deželni poslanec Mana radikalnim Mladočehom ni prav pogodu, če tudi je še le voljen. Jeden list je izvedel, da je Hana pri neki priliki zagovarjal vasi, ki so češkemu namestniku grofu Thunu priredile lep vsprejem. To je pač ne-odpustljiv greh, in da se je to pred volitvijo ve- Najprej Andrej, petem Jožek in za njim Melhijor. Melhijor je najmanjši, najslabši, in dejal sem Andreju in Jožku, naj mu malo naložita." „Torej trojčki so. Hm; in imaš še ženo?" Da bi imel ženo, da bi imeli otroci moji še mater, ne potikali bi se tako po svetu. Matere svoje otroci ni videli niso. Otroke smo drugi dan dopoldne po rojstvu nesli k krstu, popoldne pa ženo na grobišče. Umrla je mati, umrla je žena, umrlo nam je V6e. Po nje smrti planili so sorodovinci žene moje ko volkovi v kočo, ter rekli, ker nemam žene, ne trebam tudi koče, katero je ona dobila za doto; prekleli so nas in prognali. Pet ali šest let trudil sem se po domačini — starikovi vže tatranski, ne-botični vrh Krivanj, ta bi vam povedal, koliko krvi, znoja in žuljev sem žrtvoval za grižljej, da preživim otroke svoje". Jura umolkne, nagrabi tresek in oblanic in je natlači v peč, da je vse vprek pokalo. „Le, kuri, Juro, da bo toplo, ko pridejo tvoji ,trije kralji'. Revčki bodo vsi premraženi. Do Zlovic imate še uro hoda". Sosedje tudi nekako utihnejo. Cesto so se norčevali z Jurom, in glejte — kak revež je. Cesto so delo v radikalnih krogih, gotovo bi bili začeli proti njemu najhujšo agitacijo. Nekateri radikalni listi sedaj zahtevajo, da se vsa stvar pojasni. Vsekako Hana nima več zaupanja radikalcev in si ga bode le težko pridobil. Ban Khuen Hederwary je v svaStvu s Tiszino rodbino in baš to je povod, da se liberalci bolj naudušujejo zanj. če on postane ministerski predsednik, bodo Tisza in njegovi ožji privrženci neomejeno vladali na Ogerskem. Sicer bode pa ban imel še težave s sestavo vlado, ako to delo vsprejme Liberalna stranka je že preveč oslabela, da bi se moglo ž njo vladati. Bumunska narodna stranka. Na shodu v Sibinju dne 23. novembra so Rumuni sklenili znova organizovati rumunsko narodno stranko. Minister notranjih stvarij je pa obnovljenje rumunske stranke prepovedal, ker bi taka organizacija ne imela zakonite podlage: Zapretil je z globo do 100 gld. ali zaporom do 14 dnij, kdor bi se udeležil kacega tacega shoda. Kdaj bode pač vlada tudi proti skrajni levici ali pa mažarskim dijakom pokazala tako odločnost Ta ministerska odredba je jasno pokazala, koliko smemo ceniti ogerski liberalizem, kateri se tako rad naglaša. Svobodo imajo na Ogerskem jedino Mažari in židje, drugo se pa vse pritiska, kakor v nobeni drugi evropski državi. To postopanje ogerske vlade je pa tudi jasen dokaz, da se Mažari boje že za svoje gospodstvo. Crispi se je nadejal, da se bode obdržal vzlic znanim škandalom na krmilu. Njegovi pristaši so posebno se za to potegovali, da bi Crispi vsaj še vodil nove volitve. Sedaj so se pa nakrat stvari zanj neugodno obrnile. Pri kralju je zgubil zaupanje in v kratkem bode moral odstopiti. Nove volitve vodil bo že kdo drugi in gotovo za Crispija ugodno ne izpadejo. Prebivalstvo je bilo proti Crispiju že tudi močno razjarjeno, bati se je še bilo nemirov, zaradi tega je pa kralj, ko je od drugih državnikov dobil natačneje pojasnilo o položaju, odločil da odstrani Crispija. Italija. Prepad Italije v vsakem oziru je dal njenima zaveznicama povod, da nekda že pomišljata, da bi zvezo ž njo zamenili s kako drugo. V gospodarskem oziru je popolen polom že skoro neizogiben, vojna sila ne zadošča nalogam velesile, mej prebivalstvom vlada silna nevolja, in le s silo se zadržuje, da ne pride do prevrata in sedaj je pa še jedini boljši državnik zjedinjene Italije se pokazal za sleparja in goljufa. Korupcija kaže se povsod, le redki so že politiki, ki niso omadeževani. Da s tako državo ne želi noben zveze, je naravno. Poleg tega so se pa razmere v Evropi premenile, ko je nastopil prestol car Nikolaj. Pod njim je mogoče kako zbližan je Avstrije in Nemčije z Rusijo. Cerkveni letopis. Udanostna izjava za mil. ikofa tržaškega. Škofijski list tržaški objavlja udanostno izjavo katero je izročila tržaška duhovščina mil. škofu G 1 a v i n i. Uvod izjave se glasi: Povsod je znano, kako nečuveno je bil večkrat zlasti v zadnjih dneh napaden naš pastir in oče v Gospodu, naš škof in kako se je zaničevala in zasmehovala njegova dostojnost in veljava. Zato je bilo potrebno, da vsa tožili o svoji usodi, sedaj pa uvidevajo, da je bedno njih življenje proti Jurovemu pravi — raj. Skoro se stemni; kolar prižge svetiljko pod stropom, sosedje pa jeden za drugim gredo domov, le dratenik ostal je sam; a tudi kolar gre večerjat. „Bodi sam, Juro, luč pusti goreti, priloži še nekaj drv; prinesel ti bom kaj od večerje". „Predno povečerjate, grem pogledat, ali gredo že moji fantiči". Juro gazi po snegu za vasjo na polje. Dospeje na Ripec, ozira je okolu, ali žive duše ni; samo črni oblaki drve se na obzorju, metaje na zemljo goste snežinke; veter buči in brije skozi ogoljeno haljenko dratenikovo; tam v daljavi na državni cesti blesti luč na nekem vozu. Jura se vrne v kolarnico. In zopet se pripelje voz od Lakoša. Zvončki na konjih tužno žvenketajo. Jura gre ven s kularjem. Bil je to voz iz graščinskega pivovara v Zlonicih. „Tomaž, nisi videl tam mojih fantov?" „Pri Turanih sem je srečal. Rekel sem jim, naj sedejo na voz, ali niso hoteli, ker nanje čaka duhovščina, ki mora s škofom delovati za čast božjo in izveličanje duš, pokaže uprav pri tej priliki, kakor je že večkrat storila, udanost in pokorščino svojemu v dno srca ranjenemu nadpastirju in očetu. Duhovščina cele škofije je namreč poslala škofu kot izraz svoje ljubezni tolažeče pismo, katero tukaj navajamo, kot dokaz, kako tesno so udje združeni z glavo ne le v sreči, marveč tudi v britkostih. Konec izjave slove: Odločno obsojamo vsakovrstne in vzlasti v zadnjem času Ti prizadete napade ter jih smatramo kakor sami zadeti. Prosimo polni odkritosrčnega spoštovanja in otroške ljubezni in uda-nosti ter Vas poživljamo, da braneč in zagovarjajoč podlage krščanske vere, povdarjajoč in praktično izvršujoč krščansko pravičnost neustrašeno vstrajate do konca, pri čemer naj Vas ne ovira ne število let in ne slabotno zdravje. Časteč Te kot očeta in učitelja hodili bomo za Taboj svojim vodnikom, in kakor dobro vrejena nepremagl|iva falanga s Teboj se bojevali ter pred vsem skrbeč za blagor duš, gledali na to, da se duhom katoličanov vzdramijo, zato da kakor drugod tako tudi pri nas oni z nami tem gorečnejše delujeio za duševni in gmotni blagor someščanov. Tedenski koledar. Nedelja 6. januvarja: Sv. 3 Kralji, Razgla-šenje Gospodovo. Ponedeljek 7. jan.: Krišpin šk. Torek 8. jan.: Severin op. Sreda 9. jan.: Marcel p. m. Četrtek 10. jan.: Agaton m. Petek 11. jan.: Higin p m. Sobota 12. jan.: Ernest. — Lunin s p r e m i n : Sip 11. ob 7. u. 48 m. zjutraj. S o 1 n c e izide dne 10. ob 7. u. 44 m.; zaide ob 4. u. 29 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. januvarja. (Tržaški mestni zbor proti škofu.) Iz Trsta se nam poroča: Da bi liberalni Lahoni paralizovali pomen vdanostne adrese tržaške duhovščine, zato so ravno te dni razglasili pismo, katero so namerovali oficijelno poslati papežu Leonu XIII. v Rim, a jim je vlada zabranila. V tem pismu, katero se je baje zasebno poslalo v Rim, prosijo tržaški ireden-tovci, ki nikdar nobene cerkve od znotraj ne vidijo, posredovanja sv. Očeta proti slavofilnim tendencijam tržaškega škofa. Posebe pa stavijo štiri zahteve: 1. Da se v mestnih župuih cerkvah pomnoži število italijanskih govorov; 2. da se v štirih župnih cerkvah v tržaški okolici ob nedeljah in praznikih vsaj jedenkrat pridiga v italijanski besedi; 3. da se pri vseh bogoslužbenih opravilih uvede latinski jezik na-mestu slovenskega ; 4. da se pri vzgoji mladih duhovnov ozira tudi na italijansko kulturo. — Praktično seveda je to pismo brez pomena, kajti tržaški ordinarijat bo imel lahak posel in lepo priliko papežu pojasniti, kako skrbi za Italijane v cerkvi, kako malo pa da se ti brigajo za cerkev. — Omenjamo to stvar vzlasti radi tega, ker vidimo, kako se zlorablja cerkev ondi, kjer se vse, torej tudi versko delovanje presoja jedino z narodnega stališča. Tržaški Italijani stoječ na izključno narodnem liberalnem načelu imajo s svojega stališča prav, ako hote zlorabljati cerkvene razmere v svoje namene, toda mi, ki vsikdar povdarjamo svobodo cerkve povsod bodisi i i ——, baje oče v Kralovicih. Jestvin so toli imeli, da so je jedva vlekli. Ali niso še tu ?" »Ne!" „Za celo uro so pred menoj, morda so kam zašli." Juro si izposodi svetiljko in gre iskat svoja deca, toda ni njega ni dečkov ni bilo nazaj. Stoprav v jutro prišel je Juro nazaj in spravil vso vas po koncu. Na poti proti Bišni našel je v jarku svoje sinčke; držali so se trdo v objetju, kakor bi spali; njih udi bili so trdi, kakor od železa. Sedli so kraj ceste v sneg, veter jim je zapel žalostinko, sneg jih je pa ukril pred zlflbo sveta. Kako hrepeneče je oče Juro pričakoval svojih otrok, malih svojih „treh kraljev"! Ubogi Juro ! A. S. Moje ječe. (Po pisateljevi smrti izdana poglavja.) III. Tak sem bil dalj nego Štiri mesece, to je do konca januvarija 1831. 1.; počasi pa so postajale noči bolj mirne in včasih je prešla katera tudi popolnoma dobro. Toda proti jutru provzročeval I proti domačim ali tujim uasprotnikom, odločno obsojamo tako ravnanje, ki je nasprotno verskim načelom katoliške cerkve. (Osebne vesti.) Preč. g. kanonik Jan. Suš ni k, ki je pred 14 duevi zelo nevarno obolel vsled šena. se že precej bolje počuti, in upati je, da kmalu ozdravi. — Dežcluo-sodni svetnik in načelnik c. kr. okr. sodišča v Tulluu g. Mart. Z ar n i k je povodom svojega umirovljenja odlikovan s Franc Jožefovim viteškim redom. (Efektno srcčkanje ,Glasbene Matice") prešinilo je vse kroge iu je upati, da se popolnoma posreči. Na mnoga vprašanja, komu je oddati dobitke za srečkanje, prosi nas odbor ..Glasbene Matice" objaviti, da sprejema dobitke poseben odsek za to srečkanje obstoječ iz gg. Ivan Vencajz, c. kr. dež. sod. svetnik. Fran Ravnikar, dež. knjigovodja v p. Anton Petrovčič, c. kr. rač. oficijal, Ivan Hrast mestne hranilnice tajnik, in Fran Trdina mest. rač. revident. Razun navedenih odsekovih odbornikov sprejemajo dobitke tudi gg. dame patronese . Julija dr. Ferjančičeva, Franja dr. Gregoričeva, Karolina dr. Huduikova, Terezina dr. Jenkova in Jeliaa Lo-zarjeva. Zajeduo prusi oisbK. vse dame in gospode, kateri so dobitkov obljubili, da jih čim preje oddati izvolijo. (Primorski list.) Razveselili smo se iskreno letošnje prve številke ..Primorskega lista", ki sedaj izhaja trikrat na mesec in velja le en goldinar. List je dobil ob novem letu krasno novo glavo, ima lepe članke, raznovrstne dopise, listek, drobnjavo, sploh gradivo zelo primerno zbrano in iepo vrejeno. Pisava je vseskozi jasna, odločna, a povsod dostojna. To je najlepši odgovor na ostudno, nizkotno revska-nje „Soče". katera vzlasti okoli novega leta piha in vdriha na vse strani in to vse zato, da bi drugim listom ugrabila kakega naročnika, ter ga pridobila sebi. Tako tudi sirota brez načel očita »Primorskemu listu" breznačelnost. Mi ^Primorski list" priporočamo prav toplo tudi zavednim somišljenikom izven Primorske, ker s tako nizko ceno se mu bo mogoče vzdrževati le z izredno podporo. (iSlovensko gledališče.) Jutri se ponavlja v deželnem gledišču zgodovinska igra s petjem : P o-gumne Gorenj k e. — Začetek ob '/s 8 un zvečer. — Včeraj se je ponavljala opera „Marta". Igralci so vztrezali svojim nalogam; gledališče je bilo precej polno. (Goriške novice.i Umrl je v Gorici č. gosp. J. Primožič, kapelan v ženski bolnišnici. N. P. v M. — Preč. g. M. Zucchiati, župnik pri sv. Roku, je prosil in dobil radi bolehnosti stalni pokoj. Kuracijo vpravlja preč. g. dr. Baubela, stolni vikar. — V župniji stolne cerkve je bilo lani rojenih 120 m. 98 ž. Umrlo je 98 m., 171 ž. Poročenih je bilo 48 parov. V župniji sv. Ignacija rojenih 82 m., 61 ž., preminolih 50 m., 51 ž., poročenih 84 parov. V župniji sv. Vida in Modesta rojenih 61 m., 61 ž., preminolih 43 m., 29 ž., poročenih 24 parov. — Za cerkev presv. Srca Jezusovega so doslej nabrali 9324 gld. 68 kr. (Iz Repenj.) V nedeljo pred novim letom smo imeli tukaj jako lepo, spodbudno in razvedrilno bo- rni je vedno spomin mojega zapora, pravde, smrtne obsodbe, desetih let ječe strašne sanje, podobne okolnostim, katerih vtisi so bili ostali v moji duši. Vsak dan enako občutil sem, ko sem se zbudil, sladko veselje, da sem prestal nemir ječe in strah žugajoče mi smrti in da sem zopet v naročju svoje rodbine. Vsako jutro še občutim to sladko veselje in vse moje sanje vrte se okrog teh let polnih grenke žalosti. Koncem teh štirih mesecev se je moje zdravje znatno poboljšalo, potem se je dve leti večkrat spreminjalo; a zdravje se je povračevalo koj po ponovljeni bolezni. Nazadnje dobili so moji živci in moja pljuča dovolj moči in bolezen sem samo malo občutil o premenjevanju letnih časov. A, ako so trde skuSnje trle moje telo, imelo je moje srce trpeti še huje. Oh! koliko predragih oseb sem bil izgubil v teh desetih letih! Koliko druzih hilo je palo v nesreče prepad! Koliko novih zmot vznemirjalo je srce! Koliko sovraštev! Koliko obrekovanj! Koliko neumnih upov zapeljavalo je pred mojimi očmi množico in jo metalo v pogubo! Od novih zmotnjav na Francoskem nisem pričakoval za Italijo ugodnih posledic; videl sem temveč v njih vir nevarnostij, sovraštev, pritiskov. žičnico, katero so napravile učenke tukajšnje dvo-razredne dekliške iole pod vodstvom svojih vrlih učiteljic čč. šolskih sester. Dekliee so spretno de-klamovale nekaj pesmic, potem pa igrale nabožno igro: Sv. Peter ob nebeških vratih. Vse učenke so svojo nalogo tako brez strahu in čustvom igrale, da smo se vsi poslušalci čudili njihovi nadarjenosti in pridnosti ter vstrajnosti učiteljic. Take nabožne igre blažijo srca otrok in odrašenih, ki zlasti na kmetih nimajo priložnosti pogosto kaj tacega videti in slišati. Po dokončani igri je bilo blizu 30 učenk ob-darovanih z oblekami in raznovrstnimi darovi, katere so na prošnjo čaBtite predsednice darovali nekateri dobrotljivi Ljubljanski trgovci gg. Sovan, Lozar i. dr. katerim naj dobrotljivi Bog stotero povrne. Da bi pa le tudi obdarovane deklice in njihovi stariši za to dobroto hvaležni bili, zlasti za neprecenljivo dobroto krščanske odgoje, kakoršno vživajo deklice na tukajšnji šoli častitih šolskih sester. Take šole so res velika dobrota za vso okolico, toraj bi bilo želeti da bi se ustanovile po mnogih krajih. (Dve prošnji.) Poroča se nam iz Bele Krajine: Bilo je še lani 23. novembra, ko je nekdo iz Belo-krajine pisal d pismco svoji sestri na Studenec pri Ljubljani, ki tam služi pri ondotnem zdravniku. Ker je navadno odgovorila hitro, se mu to zdi nekam čudno. A stvar se kmalu pojasni. Dopisnica je prišla nazaj v Belokrajino, in na dopisnici je bilo zapisano, seveda nemški : hieramts unbekant — retour. Tako si misli, neznana je ta oseba poštarici v Zalogu pri Ljubljani. Kaj je vzrok, da ni prišla dopisnica v prave roke; morda naslov ni bil pravilen ? Zato piše vnovič pismo, naslov še natančneje napravi, a vse eno je „rajžalo" pismo 4 cele dni iz Belokrajine do Studenca pri Ljubljani. Prosimo torej poštarico v Zalogu, uaj točneje oskrbuje svoj posel in naj se nauči našega j ez i k a, če ga še ne zna, da bode sposobna delovati med Slovenci, če ne, bode treba storiti druge korake. — Zadnjič dobil je tudi dotični Belokranjec pismo iz Doba poleg Ljubljane. Ko bolj natančno ogleduje poštni pečat, z apazi, da je samo nemški, prav mogočno se blesti napis: A i c h-b'e i L a i b a c h. Krivica je to za kraj, ki je čisto slovensk, zato odločno zahtevamo, naj se dotični poštni pečat nadomesti s popolno slovenskim ali vsaj naj se pridene nemškemu še slovenski. Saj menda veuder še nismo v blaženem „rajbu", da bi se kaj takega godilo. Zahtevati je treba, naj se take krivice odpravijo, zato bi bilo tudi dobro, da bi na Bledu, kjer je dosti narodovcev, zahtevati na poštnem pečatu poleg nemškega napisa tudi slovenski: Bled. Zatoraj naj skrbe kompetentni faktorji, da se te krivice odpravijo iu poštni pečati dobe slovenske napise. (Iz Ribnice) 4. dec. Novo leto prineslo je tudi nam mnugo novega. Nov podobčinski odbor, predsednika v okrajnem Šolskem svetu in mnogo dru-zega, kar gotovo ne ostane neznano. V ponedeljek popoldne imeli smo volitve v podobčinsk'i odbor. Voljeni so gg. Jožef Klun, trgovec ; Andrej Podboj, gostilničar in Franjo Picek, trgovec. Namestnika: gosp. Jakob Klun in Franc Cešarek, gostilničarja. Volitev bila je burna, vdeležilo se jo je 150 vo- Mej svojimi znanci našel sem nekaj plemenitih mladih mož, ki pa se niso dali poučiti in vsi omamljeni od okoliščin, v katere so zabredli sami, so tudi druge vlekli v prepad. Nadalje sem uvidel, da bodo ti nemiri imeli slabe posledice za one moje drage drugove, ki so še zdihovali v ječah spielberških. Jasno je bilo, da jih ne bodo po-milostili, dokler vre vstaja. Obžaloval sem usodo vseh teh ubogih jetnikov, a dva med njimi sta mi bila najdražja. Enega izmed teh dveh vezalo je bratovsko prijateljstvo že izza mladih dnij, Petra Borsierija, moža bistrega uma in jako izobraženega člana obitelji, v kateri sem poznal sama blaga srca in s katerimi sem bil vsemi prijatelj. Z drugim pa me je vezalo sicer manj staro prijateljstvo, a kaj tesno, močno in čutil sem se navezanega nanj, ker mi je bil tolikokrat pokazal posebno svojo ljubezen ; bil je grof Mirko Confa-lonieri, za katerega bi bil dal svoje življenje. Z veseljem sem čul, da je oproščen Aleksander Andrianeti, katerega sem cenil in ljubil; pa vender ko sem se veselil radi njega, žalosten sem bil, ko sem pomislil, kako je moralo boleti Confalonierija, ko je izgubil tacega prijatelja in je moral ostati sam med onimi groznimi zidovi. (Dalj* alAdi.) lilcev, nekaj nenavadnega za Ribnico. Bili sta dve stranki, namreč kmetska in trška; zmagali so tržani; no, to pot so morali na pomoč poklicati čitalnico, da so zmagali. Nov podobčinski odbor bode gotovo skrbel, da se spravijo iz Ribnice kočevske palice in jako priljubljeni a najbolj nesnažni četveronožci in sn prostor pred cerkvijo enkrat v red dene, saj je na živinskem trgu dovolj prostora za take stvari. Gledati se mora tudi, da se ne bode sneg vozil na živinski semenj, kakor se je to letos zgodilo in ni imela živina ob zadnjem sejmu kje stati. Dne 2. t. m. bila je volitev predsednika v krajni šolski svčt. Voljen je gospod Višnikar predsednikom. — Na Poljanah nad Ortnekom našli so obešenega tamošnjega učitelja Koželja. (Iz Selc) 3. januvarija : Pred par dnevi ustrelil je naš vrli lovec Franc Grošelj prav blizu Selc v gozdu „Spengališk" prav lepega, popolnoma doraslega divjega mačka. Prav redka žival za naš kraj. — Danes ponesrečil se je v Jelovici tukajšnji kajžar Ipo domače Maticelj). Ko je iz Jelovice po hudi strmini na sanjkah vozil hlode, vrglo ga je čez rob v drevo ter ga je zmečkalo. Danes pripeljali so mrtvega v Selca. Zapustil je ranjki udovo z dvema otročičema. Ponesrečeni je bil še le 28 let star. (Iz Roba), dnč 3. dec. V krajni šolski" svet na Robu so izvoljeni, Alojzij Vdovič predsednikom, Janez Peter lin in Janez S ter le odbornikoma, nadzornikom je imenovan g. župnik L avti ž ar. V svoji liberalni strasti je bil g. učitelj jako marljiv agitator zoper izvolitev predsednika Vdoviča : pripoveduje se celo, da je pretil rabiti „revolver" proti vsakemu, ki ne bo volil tistega kakor on. Res, da je te besede govoril v pijanosti, vendar star pregovor pravi, kar človek trezen misli, to v pijanosti govori. Takemu možu je naša mladina izročena v od-gojo, ki ima često priliko slišati, kako s svojim strupenim jezikom napada vsakega, ki občuje z gospodom župnikom ter jih imenuje farške hinavce. Kar mu treznemu ni mogoče vsega izgovoriti, to stori v pijanosti, če ni drugače tudi mej poukom v šoli. Tu-kajšna občinska volitev bo najbrž ovržeua radi ne-postavnosti, ki so se godile pri volitvi vsled pritiska grajšinskih uradnikov na svoje privržence. Kaj tacega, kakor se dogaja tu pri vsaki občinski volitvi, se more zgoditi menda edino le v turjaški občini. (Nagla smrt.) Iz Adlešič 2. jan. Danes popoludne je umrl tu v Selih št. 6 Miko Novak, star 16 let prav nagle smrti. Opoludne je še pri mizi pletel čerape (nekaka volnene nogovice), na to pravi, da ga je obšla nekako vročina. In ko grč od mize proti postelji, da bi se vlegel, zgrudi se mrtev na tla. Bil je deček prav pošten in vsem drugim v vedenju, vzlasti v cerkvi, v izgled. (Nezgoda.) Iz Kresnic 5. januvarija : Dne 28ega decembra pr. 1. ob četrt na 4 popoludan spremil je naš župnik preč. g. Alojzij Jerše g. Simona Smiteka, sedanjega župnega upravitelja na Dobovcu proti kolodvoru. Prišedši na stopnice ravno nad kolodvorom, spodletelo je g. Jeršetu tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. K sreči bil je slučajno pri rokah litijski zdravnik g. Oblak, ki je v naglici, za silo uravnal in obvezal nogo. Gotovo bode moral gosp. župnik ostati še dolgo časa v postelji. Kaka sprememba! Ko je g. župnik dober mesec pred to nesrečo prihajal k nam. s kakim veseljem pričakovali so ga kresniški župljani z nadepolno šolsko mladino na kolodvoru. Veselo pritrkavanje zvonov, pokanje topičev, zastave, mlaji, primerni napisi, vse je oznanjalo veseli prihod uovega dušnega pastirja. In gospod sam je bil vesel prisrčnega sprejema. A danes nesli so ga med žalostno množico ljudstva štirje možje, po ravno istem potu, na nosilih v groznih bolečinah proti župnišču. Bog povrni dobremu gospodu kmalu ljubo zdravje. (Glas iz občinstva.) Iz Ljubljane: Pri nekem tukajšnjem, v drugem nadstropji nastanjeudm uradu imam mnogokrat opraviti. Skoraj vselej, kadar pridem tje, naletim vrh stopnic, včasih pa celo med vra-tmi pisarne na dva, tudi tri raztrgane capine, ki očividno preže, kedaj se bodo vrata pisarne rdprla. Tudi druge stranke so to že mnogokrat opazile in pripovedovalo se mi je o uzrokib tega prežanja, ki so pa skoraj neverjetni; naj tedaj za danes o teh razmerah molčim. S temi vrsticami hočem le na merodajnem mestu na to opozoriti, da za dotični urad nikakor ni častno, ako ga oblegujejo take sumljive prikazni, kakor tudi strankam ne more prijetno biti, ako morajo celo pri vstopu v pisarno čakati, da se jim umaknejo ti predrzni prežači. Ako bi te vrstice ne pomagale, primoran bom govoriti malo jasneje. i (Srečkanje.) Gasilnemu društvu'v Skofji Loki je dovolilo ministerstvo, da t letu 1895 napravi sreč-kanje z 2500 srečkami v korist društvene blagaj-nice. (Nesreča.) Iz Semiča 3. januvarija: Novega leta dan popoludne vozila se je osemletna deklica Frančiška Malnarič iz Movrnevasi po sankah nad 8 sežnjev visoko pečino pod vasjo. Sanke zdrsnejo čez rob pečine in revioa pade naravnost v globino ter utone v Krupi. Danes je prišla iz Črnomlja komisija iu konstatovala da je res utonila. (Izginil) je dne 26. decembra min. 1. v Mariboru porojeni a v Radovljico pristojni mizarski pomočnik J. Rossbacher. Slednji je slaboumen, 28 let star in je napominanega dne imel pri sebi večmesečno mezdo. — Rossbacherja so predvčeranjim potegnili mrtvega iz vode blizu Št. Gotarda ob Savinji, denar so našli pri njem. Revež je torej sam pal v vodo in ponesrečil. (O pobiranju doneskov v pokritje troškov ljubljanske trgovinske in obrtniške zbornice za leto 1895.) Trgovinsko ministerstvo je dne 3. decembra min. leta odobrilo proračun trgovinske in obrtniške zbornice ljubljanske za leto 1895 v zahtevanem znesku 7266 gld. ter dovolilo, da se potrebščina pokrije s priklado dveh krajearjev (2 kr.) na vsak davčni goldinar od pridobnine, merovine in dohodnine z izvanredno doklado vseh tistih, ki imajo volilno pravico. Zajedno se naroča c. kr. glavnim davčnim uradom in davčnim uradom, kakor tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu, da poberejo donosne deleže ob jednem s cesarskimi davki o pravem času in vsaj do konca decembra 1895. leta, in sicer, ako bi trebalo, s pomočjo postavnih posilnih sredstev od vseh, ki imajo pravico voliti v trgovinsko in obrtniško zbornico ljubljansko. (Plesni venček) priredi v soboto 12. t. m. podčastniki tukajšuega 2. bataljona domačega pešpolka baron Kuhn v dvorani starega strelišča, ter so se začela vabila že razpošiljati. — Kdor bi po pomoti ne bil prejel vabila, a se želi udeležiti veselice, izvoli naj se oglasiti na Poljanskem trgu št. 5, I. nadstropje. (Giesshiibl Puchstein.) Javlja se nam, da je došla prvi pot lokomotiva »Mattoni" dne 23. dec. 1894 v novo postajo GiesshiibiSauerbrunn. (Semnji po Slovenskem od 7. do 12. jan.) N a Kranjskem: 7. v Kostelu pri Kočevju, v Trnovem (Notranj.), v Žerovnici, na Vidmu; 8. v Metliki ; 10. v Zalogu. — Na Štajerskem: 7. pri Novi cerkvi, v Šmarju blizu Celja, 11. v Planini. — Na Koroškem: 7. v Pliberku; 11. v Gmintu. — Na Primorskem: 7. v Štanjelu; 12. v Sežani (za živino). Društva. (Pevski večer „Glasbeue Matice".) Pevski zbor »Glasbene Matice" priredi 19. januvarja v prostorih starega strelišča sijajen pevski večer s plesom. Najprvo bode jedno uro trajajoč koncert obeh zborov, ženskega in moškega, nato pa ples ob vojaški godbi. Čisti dohodek je namenjen društvenemu glasbenemu domu. Slavna kranjska hranilnica je v to svrho blagovolila brezplačno prepustiti prostore starega strelišča. (S l°o v. d e I. p e v s k o društvo »Slavec") ima v nedeljo dne 13. t. m. svoj redni občni zbor z običajnim »sporedom, v salonu gostilne pri »Zvezdi" ob 2. uri popoludne. (Za šolo šolskih sester vVelikovcu) so darovali: Rodoljubi iz Št.-Vidske okolice pod Ljubljano 72 kron, in siser v gostilni »pri Tonetu« 40 kron, pri gospodu dr. Repiču 24 kron, pri gg. Korbarju in Ložaku v Zatičini 7 kron, in rodoljub gosp. J. Hočovar iz Muljave 1 krono; vrli ljubljanski bogoslovci 35 kron; delavna »Narodna čitalnica« v Kostanjevici 10 kron, nabranih pri občnem zboru; preč. gosp. dr. I. Svetina, profesor višje gimnazije, 10 kron kot odkupnino od novoletnih voščil ; vojaška kurata vC. gg. A. Jaklič in Rade Marzidovšek po 10 kron; č. gosp. Peter Svegelj, kapelan v Koprivi 10 kron; vč. g. župnik I. Vrhovnik 4 krone kot odkupnino od novoletnih voščil in gosp. L. Knific, vpokojeni nadučitelj v Škofji Loki, 4 krone. — Iskrena hvala darovalcem. Živeli nasledniki! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 10. dec. do 20. dec. 1894. leta darovali: Vzgledno-vzorno delavna šentjakobsko-trnovska ženska podružnica, dohodek veselice dnč 16. sept. in občnega zbora dne 18. nov. v znesku 430 gld. in sicer 100 gld. kot V. pokroviteljino za zastopnico t. č. denarničarice namestnico gdč. Marijo Trtnikovo, 100 gld. kot VI. pokroviteljino za zastopnika t. č. predsednika pevskega društva »Ljubljane«, 100 gld. kot dar za velikovško šolo in 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljine delavk tobačne tovarne. Vedno živahno delavna ženska podružnica v Ajdovščini nam je poslala 127 gld., in sicer 77 gld. let-nine in 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljine. Ta lepa svota, nabrana vkljub občutljivi nesreči — požara tvornice — v tej vrlo-narodni okolici, je sad nesebičnega požrtvovalnega delovanja č. na-čelništva, zlasti gg. Marije Lokarjeve in Leopoldine Kersnik-Rottove, ki se ne strašite ne dala, ne truda. Dalje sta nam poslala: ti. A. Hudovernik, notar v Kostanjevici, 20 kron, ki so jih darovali narodnjaki pri gosp. Jentlnu v Mariboru in gosp. Janko Vavken iz Celja 20 kron — volilo rajnega Janeza Kukovič iz Št. Jurija ob južni želevnici. — Družbi sv. Cirila in Metoda si želimo takih podružnic kot ste Št. Jakobsko-trnovska ženska in ona v Ajdov ščini, podružnicam pa želimo takega delovanja, kot je kažete omenjeni hčerki glavne družbe. To je naša želja, naše voščilo ob novem letu. Bog povrni vsem darovalcem! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Slovensko pevsko d r u š t v o) je dne 26. decembra izvolilo nov odbor, v katerem so gg.: dr. T. Horvat, odvetnik v Ptuiu, predsednik; odborniki : Fr. Copf. D. Serajnik, S. Šentjurec, I. Sedla-ček; namestniki: I. Slavinec in M. Lorber v Ptuju, prof. Orožen v Ljubljani, dr. I. Bezjak v Mariboru, dr. Hrašovec v Celju in Fr. Ceh v Ljutomeru. (Katoliška delavska družba vldrii i) priredila je svojim članom prelepo božičnico v nedeljo pred novim letom t. j. 30. dec. 1894. O bo-žičnici druzega ni bilo mogoče reči, nego da je bila krasna, toli krasna, da Idrija take še nikedar videla ni. Primere deklamacije. vrlo preduašane vrstile so se s pevskimi in muzikalnimi točkami. Božičnica podala nam je dve noviteti, in ti sta nastop mladega citraša g. J. Pavčiča, kateri je v družbi z izborniin goslarjem, vrlim učiteljem petja g. Fr. Bajcem, tri komade ginljivo igral. Druga noviteta je bil prvi nastop ženskega in ž njim združenega mešanega zbora. O mešanih zborih, katere je vežbal iu vodil vrli g. Fr. Bajec. le toliko rečemo, da so krona vsega petja; le tam, kjer se druži milina in visokost ženskega glasu z glohokostjo in krepostjo moških glasov, doseže petje svoj namen v popolni meri. Pelo pa je 16 pevk in 17 pevcev, katerih glasovi so veličastno odmevali po prostorni, natlačeno polni pivarni. Najbolj je nam ugajala P. Hugolinova št 13, izmed božičnih, postavljena za četveroglasni ženski zbor: »Sveta nebesa se široko odpro", in pa dr. Fr. Wittova prekrasna skladba: »Bod hvaljen Jezus Kristus", katere so se pa le zadnji štirje odstavki peli. Sploh je pevski zbor prednašal le kompozicije, dovršenega, strogega stavka. Po dokončanem tem prvem delu prišli so na vrsto štiri prizori iz Jezusovega rojstva kateri ostanejo vsakemu, ki jih je videl, vedno nepozabni. Družbin odbor ui štedil stroškov, samo da je kaj poštenega priredil; kar le mogoče najkrasnejše bili so oblečeni člani sv. Družine, angelji, pastirji in kronani kralji; g. tajnik Jan. Brus pa je vse te žive podobe tako razpostavil, da jih je bilo veselje gledati. Občinstvo se kar ni moglo nagledati teh v divno-lepih prizorov, zopet in zopet je ploskalo burno pohvalo. Tretji in za marsikoga najprijetnejši del božičnice vršil se je okoli krasno razsvetljenega božičnega drevesca, čegar podnožje je bilo obložeuo z 130 deloma dragocenimi dobitki. Dve deklamaciji pred razsvetljenim drevescem bili ste gromovito pohvaljeni, vsaka izmed nju se je morala ponavljati. Rizdelitttv dobitkov t. j. božičnih darov sklenila je božičnico ob pozni uri. Da si je bila ura že pozna, želel si je pač marsikdo : škoda, da je že konec, ker kaj tako lepega nisem že davno, videl iu slišal. Iz polnega srca je čestitati katol. del. družbi, katera se tudi da svojim udom podaja tako lepega, nedolžnega veselja v obilni meri; le še naprej naj se drži te poti, po kateri je dosedaj hodila — in božji blagoslov jej je zagotovljen. (Posojilnica v Brežicah.) Daje se na občno znanje, da se je ustanovil.« v Brežicah posojilnica, koja je začela poslovati dne 3 januvarija 1895. Posojilnica v Brežicah obrestuje denarne vloge s 47i obstotki, daje pa posojila brez intabu-lacije po uradno potrjenih pravilih proti 6odstot-uemu zaobrestovanju. Uradne ure so vsaki četrtek od 9. do 12. ure predpoludne; ta dan se izplačil-jpjo posojila in prejemajo hranilne vloge. Prošnje za posojila se pa sprejemajo vsaki dan razven nedelj in praznikov po načelniku g. Andr. Levak-u, koji daje tudi natančneja pojasnila o tem denarnem zavodu in njegovem poslovanju. Pisarna bode v hiši g. Levak-a v I. nadstropju. (Bralno društvo v Kostanjeve i) im^lo bode dne 13. januvarija t. 1. ob 4. uri popoludne svoj redni občni zbor v društvenih prostorih »pri Maroku". Na dnevnem redu je volitev predsednika , podpredsednika, denarničarja iu novega odbora. Narodno gospodarstvo. Kaj je misliti o kavi in čajn. Pač čudno se nam mora zdeti, kako se je mogla raba kave in čaja toliko razširiti, da se dandanes kar povsod pije, ako pomislimo, da je trajalo več ko dvesto let, predno se je mogla obojna pijača vdomačiti med nami. Leta 1573 je neki nemški zdravnik, po imenu Lenard Rauwolf, v posebni knjigi prvi seznanil Evropejce s kavo, in I. 1591 je italijanski zdravnik P. Alpinus kavo prinesel iz Egipta v Benedke kot nekako zdravilo. Najprej pa so kavo pili v Arabiji okoli Adena in Moke; od tam se je ta navada zanesla v Egipet in Carjigrad. A. 1660 so Armenci pripeljali kavo v vrečah v Pariz, kamor so že leta 1635 Holandci prinesli prve zavitke čaja. A dolgo jejjtrajalo, predno je priprosto ljudstvo kaj izvedelo o tej pijači; le v najboljših ter najimenitnejših hišah je polagoma prišlo obojno, kava in čaj v navado. Zlasti skuhana kava se je ljudem v začetku zdela jako čudna in grozna pijača. A pri vsem tem je pitje kave prišlo v navado bolj in bolj. L. 1672 so v Draždane dobili prva zrnca kave, 1. 1679 pa so v Hamburgu odprli prvo kavarno. V Parizu so 1. 1680 pričeli s prvimi kavarnami, a to so bile majhne, umazane sobice. Na Dunaju pa je po veliki zmagi čez Turka leta 1683 neki Kolšicki odprl prvo kavarno; gosposka mu je dala dovoljenje zato, ker si je med vojsko kot ogleduh veliko zasluženje pridobil za kristijane. Toda dolgo so le velika mesta poznala kavo in bogate družine. Šele zadnja desetletja našega veka so zanesli kavo tudi v zadnjo vas; pijč jo v najubožnejši bajti, kjer ljudem služi mesto druge hrane, čeravno nič hranilnega in redilnega nima v sebi. Prav živahna je danes kupčija s kavo. Vsega skupaj sedaj prideljujejo na leto okoli 9 milijonov metr. centov kave v vrednosti kakih tisoč milijonov goldinarjev. Samo v Avstrijo z Ogersko vred do-vozijo na leto za okoli 40 milijonov goldinarjev kave! Tudi čaja se porabi čedalje več; 1. 1893 so ga v naše cesarstvo vpeljali 7893 metr. centov v vrednosti nad 3 milijone gld. Koliko denarjev gre za to obojno na ptuje! Ker je bila prava kava že od nekdaj predraga navadnim ljudem, a so jo le hoteli piti, zato so začeli smleti pravi kavi primešavati raznih na-mestkov. Tak nadomestek za kavo so napravljali iz korenine cikorije in iz žganih lig, a tudi za te nadomestke je treba iz ptujih dežel dobivati blago. Jasno je, koliko škodo to napravlja naši deželi v gospodarstvenem oziru, koliko denarjev gre na ptuje za reči, ki nič redilnega nimajo v sebi, temveč so celo deloma škodljive zdravju. In ta brezpotrebni strošek zadeva najbolj priprosto, siro-miiško ljudstvo. In vendar je staro narodno-gospo-darsko pravilo: da naj bi ljudstvo uživalo le tuko, kar samo prideljuje, ali bi vsaj samo lahko pri-deljevalo! Še večja škoda kakor na blagu, se po toliko splošni rabi ptuje kave godi na zdravju in telesni moči. Toliko razširjena živčna bolezen, vedno hujše hiranje sedanjega rodu, toliko pogostne bolezni na umu in slučaji mrtvouda imajo po izreku najimenitnejših zdravnikov in učenjakov (n. pr. prof. pl. Pirchovv, dr. A. Lutze, dr. J. Stuhlmann, dr. P. Niemeyer, Silv. tiraham, dr. Bell, dr. Bardell, dr. Beumont, prof. Brillat-Savarin) svoj vzrok navadno v rednem vživanju kave in čaja, oziroma v strupu kofejinu in tejinu, ki ga v sebi ima^a kava in čaj. Prav najnovejši čas so pokazala znanstvena raz-iskavanja nevarne posledice rednega pitja kave in čaja, ki so: razne vrste nrotina in živčne bolezni, glavobol, srčne in želodčne bolezni, mrtvoud. A čeravno so znane te žalostne posledice omenjene pijače, pa vendar nihče noče pustiti kave in čaja, ako se je navadil enega ali druzega. Kava je sicer res strup, si misli marsikdo, a je gotovo najprijetnejši strup. Toda toliko vnemami ne smemo biti, da bi se za to nič zmenili. Hvala Bogu, da je vsacemu strupu odmenjen tudi zoper-strup ali lek. Tudi zoper škodljivost kave eedalje bolj v navado in rabo prihaja neko sredstvo, ki stori, da pitje kave ni več škodljivo; sredstvo, po katerem se bo domačemu kmetijstvu v korist čedalje bolj omejilo kupovanje drage kave in se utegnejo izpodriniti nadomestki iz ptujih dežel. To sredstvo je že toliko priljubljena in razširjena domača sladna kava, kakoršno izdelujejo v veliki Kathreinerjevi tovarni za sladno kavo v Stadlavu pri Dunaju. Že danes ima v tej tovarni delavcev na sto in sto zaslužek, in vse kaže, da ima veliko prihodnost ta tovarna. Brez skrbi za svoje zdravje se sme torej še nadalje slehrni držati zjutraj svoje mlečne kave, in sme po kosilu srebati svojega priljubljenega »črnega«, ako mu primeša omenjene sladne kave, katera utegne tudi preriniti vso ono mnogokrat prav nezdravo zmes dosedanjih nadomestkov za kavo. Kathreine rjeva knjižica. Današnji številki je priložena knjižica, pač zanimiva za vsako gospodinstvo in za slehernega, kateri pije kavo. V njej se nahajajo važna pojasnila o „Kathreincrjevi kavi", ki čedalje bolj prihaja v navado, pa tudi izreki prvih veljakov o veliki vrednosti sladne kave, kakor mnenja o zrnati kavi in o čaju. Podučno knjižico priporočimo svojim naročnikom, da jo paeno prebero. Gosp. Alojzij Korslka, znani trgovski in umetni vrtnar v Ljubljani, Šelenburgove ulice, priredil je in dal nutisniti nov Cenilnik najrazno-vrstnejših rastlin in cvetlic. Ako bi ga kateri cenj. naših naročnikov in čitateljev želel, obrne naj se naravnost do gosp. Korsike, kateri ga franko in rad dopošlje. Telegrami. Deželni zbori. Dunaj, 5. januvarija. Vergani je predlagal v dolenje-avstrijskem deželnem zboru, naj se vlada pozivlje, da odkloni zahtevo Francije po znižanju vinske carine. Csloveo, 5. januvarija. Deželni zbor je izročil posebnemu odseku predlog deželnega odbora, da naj se uvedejo v kmetskih občinah neposrednje volitve. Levov, 5. januvarija. Vlada je deželnemu zboru predložila premembo galiških zakonov o šolskem nadzorstvu, prisilnem obiskovanja šole in vzdržavanju ljudskih šol. Te vladne predloge so se izročile odseku. Kriza na Ogerskem. Budimpešta, 5. januvarja. Po do-šlih poročilih z Dunaja se še ni ničesar določilo. kdaj cesar pride v Budimpešto. Dunaj, 5. januvarija. Kakor se govori, pelje se cesar danes zvečer v Budimpešto. Dogodki v Bolgariji. Sredeo , 5. januvarja. Gjorgjev je bil v prvi instanci obsojen zaradi umora ministra Belčeva, prizivno sodišče ga je pa. oprostilo. V tej pravdi je pa preiskovalni sodnik jel sumiti, da je Stambolov vdeležen pri umoru ministra Belčova in je zatorej odstopil vse dotične spise krajnemu poveljništvu. katero jih je izročilo vojnemu ministru . ki je dai spise preiskavati. Ce so bode spoznalo, da bi utegnil Stambolov biti kriv, se vsa stvar izroči civilnemu sodišču in Stambolov pride pred porotnike. Zaprli pa Stambolova še niso in po ustavi ga sme le civilno sodišče dati zapreti. Sredec, 5. januvarja. Dragan Cankov je prišel v Sredec in Karavelova so izpustili iz ječe. Vojska mej Kitajci in Japonci. Tokohama, 4. janavarija. Kanjenih in bolnih vojakov druge japonske vojne ni več mogoče pošiljati v Japan zaradi ledu. Do pomladi ostanejo v vojnih bolnišnicah. Tientsin, 5. januvarija. V jednem tednu pojde kitajski poslanik v Japan in se v Kobeju snide z ameriškim državnim tajnikom For-sterjem. Od kitajske strani se govori, da Japonci veliko trpe zaradi mraza. Dunaj, 5. januvarija. Cesaričinja-vdova Štefanija je s svojo hčerjo včeraj odpotovala v Opatijo. Budimpefita, 5. januvarja. Mizarski pomočniki, kateri nimajo dela, in nekateri drugi delavci so včeraj opoldne deraonstrovali po mestu, klicali „Eljen" mejnarodni internacij on al i in peli marseljezo. Ob polu jedni jih je razpodila policija in potem se mir ni več motil. Sabatka, 5. januvarija. Ravnatelj tukajšnje gospodarske banke, veleposestnik Ma-nojlovič. se je v Szegedinu ustrelil. Banka baje nima nobene škode. Usmrtil se je bajč zaradi duševne bolezni. Varšava, 5. januvarija. Govori se, da se iz vseh generalnih gubernij pokličejo v Peterburg odlično osebe, da bodo poročale carju o željah in položaju dotičnih dežel. Pariz, 5. januvarija. Drojfnssa so dopoludne ob devetih v vojaški šoli vpričo mnogobrojnega občinstva degradovali. Ko je Dreyfuss zagotavljal, da je nedolžen, vpili so ljudje: »Pogin izdajalcu!" Ko je mimogredč Dreyfuss še jedenkrat zagotovil, da je nedolžen, zavpili so rezervni častniki: „Pogin Judi!" Na to je Dreyfuss jel nekaj pretiti, ali straža ga je odpeljala. Sicer se ni ničesa zgodilo. Pariz, 5. januvarija. Madagaška vlada je ugovarjala proti temu, da so Francozi za-seli Tamatave, češ, da so s tem rušili pogodbo in so odgovorni za posledice. Francoski odposlanec Le Myre de Vilers je spoznal, da s pogajanji ne doseže nobenega vspeha in se je umakni!. Dvanajst kilometrov od Tamatava je bil ubit neki Anglež. Pariz, 5. januvarja. Pravda proti Schnee-beeku se je bila ponovila pred policijskim sodiščem. Obravnava, pri kateri je bil tudi Sohneebeck, bila je tajna. Potrdila se je prva razsodba, po kateri je Sohneebeck obsojen v petletno ječo in na 8000 frankov globe. Peterburg, 4. decembra. V pravdi proti 32 tihotapcem jih je 27 obsojenih, pet pa oproščenih. Cetinje, 5. januvarja. Knez Nikolaj se je brzojavno zahvalil papežu povodom prve rimskokatoliške službe božje v slovanščini. Papež je odgovoril knezu z izrazom hvaležnosti za varstvo katoliške cerkve v kneževini. Buenos-Ayres, 5. januvarja. Senator Garcia je v senatu predlagal resolucijo, v kateri se proglaša sedanji predsednik argentinske republike Saeng Pena za nezmožnega, da bi še nadalje opravljal predsedstvo. Resolucija se je zavrgla samo z jednim glasom večine. Garcia misli čez nekaj dnij ponoviti svoj napad na predsedništvo. Algier, 5. januvarja. Po vsem Algieru je slabo vreme in sneg močno gre. Na mnogih krajih imajo železniški vlaki velike zamude. Brzojavni promet je povsod pretrgan. Iz bonskega kraja poroča se o povodnjih. Umrli no: V bolnišnici: ž. januvarija. Prano Pengov, hlapec, 40 let, jetika. 3. jannv«rija. Janez Ferkot, gostač, 77 let, jetika. Vremensko »poročilo. Čas opazovanja 7. p., zjuv 1 a. pop. tf. li IY(H' Stanje srakonera t mm 721-8" 722 9 724 1 toplomera po Celzija "13 4 —72 -10-0 Veter brezv, si. szap. l-100 gld. ali 200 kronami«. ^ Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno po- v strežbo po mogoče nizki ceni. ft 656 12—1 Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar v Gorici. Voščarna : Solkanska cesta Stev. !). Prodajalnlca: Gosposke ulice. Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. lepo arondirano, blizu železniške postaje, proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Več se izvž v Kurji vasi št. 4. 647 3-3 ■OOOOOOOOOOOOOOOO« Bivališča štirih koncesijoniranih dimnikarjev v stolnem mestu ljubljanskem: Ljudevit Strizel sv. Petra cesta štev. 35, Viljem Topfer Karlovška cesta štev. 4, Ivan Verhovc sv. Petra cesta štev. 52, Vdova Elizabeta Pošvar Križevniške ulice štev. 5. Sicer nima nihče drugi koncesije za ljubljansko stolno mesto. 29 2—i (100 četrtinjakov) štajarskega vina iz leta 1894 p r o d & 2 3-2 .Anton Grregorič, posestnik in posojilnični tajnik vPtuji. Najboljša, izredno okusna je župnika Eneipp-a slaka kara v rudečih štirioglatih S 4\, kilograma za gld 2 10. v rudečih okroglatih zavitkih. 24=1 Vsaka posebej porabljena ali pomešani namoščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki boljši prodajalnici. Kjer ni zalog«, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po poŠti v zavojih po 63!» 24—4 11061285 GLAVNO SKLADISTE najfilitije lužne K1SEL1NE ki se po izreku medicinskih avtoritet s poseb-nim vspehom rabi pri bole/uiti: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v ariplllh, zaslizenju, kašlju in (III.) hrlpavosti. 6 1 Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz kritih iii 11 e k r i t i h kakor tudi raznovrstnih anij (Schlitten)~9ft lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. V Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. 2» 3-1 I1SJ KOSMfDCtf CremeVenus' Proslredek k zušlerhteni pleli. Tekutypildr„Eugenie" Červene tekute ličidlojugenie" Pudr„Eugenie" vbile,ružove akre'move barve. Barva na vlasy Kavkazka essenze na km'ry. m : ...... jtiS^ Glavno zaloge za Kranjsko ima 62i 20-6 11 FRAN STAMPFEL v L j ub lj ani, Kongresni trg Tonhalle Kongresni trg. Leopold Tratnik prej M. Sclirelner, ]>asar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode m orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar mo2no hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slugih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali ?.e izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled Staro blago pnpravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji corii. 6bl 52 — 1 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti it. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta že 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja alez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pflt, daje alaat do Jedi, poapešoje prebavljanje in redllnoat, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foa-forno-apnene aoll, ki so v njem. pa posebno pri alabotnlh otrooih pospešujejo narejenje koatlj. Cena steklenici Her-babnyievega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—2 SJv«riIn V Svarimo pred p°- lil), naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podob-uimi ime li. a so vendar po avoji sestavi ln avojem učinku popolnoma različne od naštga originalnega 22 let obstoječega pod-ienM. foafornaato kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej Izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Fazi naj ae tudi na to, da Je zraven atojeda oblaatveno protokollrana varatvena znamka na vsaki ateklenlol in prosimo, ne dajte ae zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel 627 20—4 Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" Neubau, Kalseratraaae 76. Prodajajo ga gg.: lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, G. Piccoli, Ubald pl Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju ; J. Kupferschmied, Baumbaehovi dediči: na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. SchiDdler, A Mizzam. lekarničar. F. Prodam. M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem iGmiind): K. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter. A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburn. P Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. B'. Scholz, dr. E. Kuuipf; v črnomlji: ,!. Blažek ; v Vehkovuu: J. Jobst ; v Wolf-bcr/n : J. Huth. * H M M H M N M M K K M m 'p delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, štatre, kri zeva ■pota, krize , Kristuse, božična jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v .. natančni priprosti in najfinejši N izvršitvi. 604 11-4 llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. H M H s* Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želodolz Jedili ln pijadaml itd. Steklenica z rabllnlm navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate aamo 4 gld. 80 kr. ___Priporoča jih d ftGJkmvm® TvmMmmj 1 479 17 zraven rotovža v Ljubljani. j Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. Frauc Ivan Kwiz(la, c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik. Že nad 30 let z najboljšim vspehom v rabi v mnogih dvornih hlevih, v znameni- _ tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred ln ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpneloati itd. ter ojači konja za Izredno težko vožnjo in tek. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. voda za umivanje konj. Steklenica velja I gld. 40 kr. V. Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju. Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20 17 Kwizdov restitucijski fluid. Dobiva se v vseh lekarnah in droguerijiili. Svoji k svojim ! Podpisani priporoča velečasilti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, 3 10 — 2 gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg a kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja ar brinja in brinjevca liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi Tsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo H0l.en.ee svecar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Gledališke ulice 10. si s) s) Si o«ton«; znntopnlke. „THE GRESHAM" za življenje v zavarovalno Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko: Maj, Mastm 1, i Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. kron 131.435.657 — 23.942.149-— Društvena aktiva dnč 31. decembra 1893 ........ Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru štva (.1848).............' • • Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic z glavnico . . „ ■- Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno 237,452.809-— 73,023.676- glavni zastop v Ljubljani 503 (12-5) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. Tovarna cerkvene oprav«. Premorana 1878, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-iiica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brtlckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, itole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v uaipravilnejši obliki. 64 26—26 Cerkv e ni paramenti. Išče se spreten orgljarski a-mizarski po močnik ki je delal pri orgljarju. Istotako se sprejme vsaj 15 let star 9w vajenec, ki j« dovršil 4 razrede, v vajo pri Pr. GorSič-u, orgljarju v Ljubljani, Razpotne ulice št. 6. 654 3—3 China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Lekarna Serravallo v Trstu. llazpošiljalniea zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Piocoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj. flflllVfiVATlP zaradi nieuih zdravilnih lastnostij in muogovrstuih UIL1IJ\.U V uiliCt slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Pioooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 Bteklenio velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-6 Naznanilo. Podpisano podžupanstvo naznanja da se bodeta na Unci zopet odprla €Ev«, seiiinja in sicer 17. januvarija in prvi ponedeljek meseca sušca. Prvi letošnji semenj bode na dan sv. Antona, t. j. dne 17. t. m. Ker je Unec le četrt ure od železuične postaje Rakek oddaljen in skoraj v središči ined Cerknico, Posiojiuo iu Logatcem, sta omenjena semnja jako ugodna za prodajalce in kupce. Podžupanstvo na Unci, dne 4. januvarija 1895. 4 2-1 Podžupan: Fr. Gnezda. Št. 11.995. 634 3-» Razpis. Na Kranjskem sta izprazneni: 1) služba okrožnega zdravnika t Krškem z letno plačo 600 gld. iu 2) služba okrožnega zdravnika v Velikih Lašičah z letno plačo 700 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje pravilno podprte prošnje do dne 10. januvarija 1895 deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Odi dež;, odbora kranjskega v Ljubljaui, dne 11. decembra 1894. ±+ Joni p Cernc% Sv. Petra cesta št. 2 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- In raznih žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon » Švici, Schaffhausei«, Glashlitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. 500 20—19 atsr Za vojake in dijake znižana cena. •^Sfc liivejša domača iz- U1 $ Najstarejša J delovalniča in prodajalnica jj1^ -+SS pristnih w čebelno-voščenih sveč® je tvrdka v B M t A fj Fr. Supevc ,„ J v Ljubljani, v Slonovi ulici. W ^ Ustaapvlieaa je "bilo. pred ^ M 60 leti. Bk d Prečastita duhovščina blagovoli naj se z naročili o priliki ^ velicih božičnih praznikov obračati naravnost na označeuo tvrdko, " katera bode postregla z najboljšim blagom. V zalogi so tudi VOŠČeni zvitki, najrazličnejše SVeČice ^^za božična drevesca m okraski. ^js-28 j>-s ^ ^ Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Wien. Menjalnica bančnega zavoda Schelhamrner & Schattera Kašelj odpravite z uporabo slovečih I Kaiser-jevih 504 23-9 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kailju, hripavosti, prehlajenju in zaslizenjn in so najcenejši. i V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni VilJ. Mayerja „pri zlatem jelenu v Ljubljani, Marijin trg. ! Priporočen od pollkliniike direkcije. Uporablja se proti duiljivemu kailju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-13 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Pomr uhtov^jte m jemljite W hrrlru« nvoj« ■ inanoa • mm- jC»tir«4B»". -mm 5 15-1 i J. SOKLlfc Glet± flce & v Lj ii 1» 1 j a ii I štev. ii > o ^ priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu 4 kj v mestib in na deželi i/borno svojo zalogo K. K K T te ^ J=! T K .M ^ 'S >n > is s wj _ tf M S K JS =3 *2 K H "S S O 2 .a « j a s M i. 2; SJti •gj -<-5 ^ a k> t —i Fi >—i b O 5 i po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah ^ •4-a ^ESESHSaSHS^ B S* S I $5* P> ^ i w ^11 r ^^ ^^ -^11 y ■ Duhovnika-penzionista kateri bi se nastanil v Višnjigori in prevzel vsakdanjo duhovno opravilo v mestni cerkvi sv. Ane, želi si ondotno županstvo pridobiti. —= I >(»lio(lki: =— 1. lepo. prostorno, na novo urejeno žup-nišče, 10 korakov od cerkve, z vrtom. 2. vsakdanje masne inteneije. 3. letna plača v gotovini po dogovoru. W Natančneje pismeno ali ustno. Mestno županstvo v Višnjigori. fi70(2-2) Župan: Gilly. Sarg- ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijonkrat preizkusen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednein najcenejše zobe čiščeee in ohranjujoče sredstvo. aar Dobiva se povsodi. ""»e 620 40—5 z varstveno znamko labuda, je ue-oporekljivo najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za čiščenje volnenega, svilnega^ in barvastega blaga, kakor dokazano na|boljše razku-ževalno sredstvo za vsakeršno perilo iu pri tem popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 155 8 ___ Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi Schiclit-ova štedilna jedrčna mila, katerih ne presega noben konkureučni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrst« da so, jedno teh-le varstvenih znamk: 302 12—9 Jurij Scliicht, Ustje ob Labi (Aiissig a. d. E.J, tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje. I > u ii a j s k a bor 5K Dne 5, jannvarija Skupni državni dolg v notah.....100 gld Skupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4fi ...... 125 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1045 „ Kreditne delnice, 160 gld. . ... 406 0 London vista...........124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C- kr. cekini......................5 50 kr. 45 „ 95 I 90 „ 75 „ 05 80 16 87 25 81 Dn6 4. jannvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5 f, ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . južne železnice 6% . dolenjskih železnic 148 gld. 25 kr. 162 * 60 M 197 »1 99 143 * 25 t) 131 „ 107 n 111 n 25 n 67 r> 98 „ 80 n 223 rt 167 n 130 „ RO n 98 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 14** „ — * Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — . Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......52 Ljubljanske srečke..................26 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 180 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3480 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 529 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 105 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 89 Montanska družba avstr. plan.....100 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 175 Papirnih rubljcv 100........133 50 70 50 50 25 50 25 75 Nakup ln prodaja vsakovrstnih drft&vnlh papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri Irebanjlh, pri izirebanju najmanjšega dobitki K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. tfdaiatali Qr. Ivan JaMii* Meniarnična delniška družba E K C V R< ioHziili it. ID Dunaj, Wariahiltarstra»»e 74 B. Odgovorni »rwlmh: Andrej Kalan. Pojasnila lis v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega | obrestovanja pri popolni varnosti mr nalože ni h glavnic. Tiak .KatfllisVs Tijk»rvn>" v Linbliani. (