60. številka. Ljubljana, soboto 13. marca. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. btiMja vaak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prt-jeiuan za a v a tr o-oge rs k e dežele za celo leto 1»> glM za pol lota 8 gl. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol h in «a dijake velja znižana mM in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopne petit-vrste l> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 ..gledališka stolba". O p r h \ n i h t \ o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni- v Kolmanovej hiši. Cesarjeviča Rudolfa zaroka vzbuja, kakor vsaka druga vesela dogodba v cesarskej obitelji, tudi po vseh slovenskih deželah veliko narodno radost ter o tej priliki naš prosti kmet, kakor gospoda po mestih se stanovniki vse širne avstro-ogerske monarhije bodočemu svojemu vladarju kaže svojo ne-omabljivo udanost ter mu iz srca čestita na srečnem izboru zakonske družice, v katerej bode — Če Bog da — spoštoval in ljubil nekdaj svojo prevzvišeno cesarico. Zgodovina, omenjajoča avstrijskih presvetlih vladarjev porok, pravi, da so se potomci Rudolfu habsburgskemu ženili tako, da veli uže prastara prislovica: naj se vojskujo drugi, a ti, srečna Avstrija, se ženi. In res, habs-burgskega prestola vladarji so dosegli svojo največjo moč in so najbolj razširjevali državo s tem, da so se ugodno ženili. Kakor nobedne 4lruge države monarhi, so presvetli cesarji kabs-burgske rodovine dolgo let gospodovali v Nemčiji, Italiji, Belgiji — recimo v vsej Evropi, a po nekoliko tudi v Ameriki in Afriki. Toda, kar se je pridobdo z ženitbami, je bilo treba z orožjem v rokah in krvijo braniti nasproti sovražnikom. V dolgih stoletjih se je sicer od habsburgskega prestola odtrgala Spanca, Belgija, Amerika, Italija in Nemčija — ali, kar mu je še ostalo, priklenjeno je nanj z najjačimi vezmi vernosti in ljubezni, združeno po skupnih interesih dinastije in narodov. Zatorej — kakor je jasno, zdaj nij več treba, da bi politika uplivala na zakonske zveze naših presvetlih vladarjev. Njih vzvišene rodovine udje, in celo tisti, katerim bode kdaj de-jati na glavo cesarsko krono ter ki vzemo v desnico vladarsko žezlo — mogd zdaj izbirati svojih življenskih tovarišic brez vsega ozira, jedino kakor jim veleva srce. Takisto je storil tudi naš cesarjevič Rudolf, izbravši, si slusajoč notranji glas, zaročnico in bodočo cesarico, katera ima z njim nekoč skrbeti o blagostanji in sreči razsežne avstro-ogerske monarhije mnogorodnih stanovnikov. Razen v dvorskih krogih pozna malo kdo natančnejše kraljičino Štefanijo, krasno mlado zaročnico našega presvetlega cesarjeviča-naslednika. Ali, vsemu svetu je znana v vsakem obziru vzorna kraljevska rodovina belgijska, katera se odlikuje z vsemi krepostmi v ožjem svojem obiteljskem in v širjem državljanskem življenji. Jasen dokaz nam je to, da je vsa Belgija ponosna na svojo vladarsko hišo, ter da se ceni srečno, imeti tako visoko izobraženega in modrega kralja, cenecega nad vse izvrševanje narodnih pravic. Avstrijski narodje, mej njimi osobito Slovani, so zmirom in o vsacem dogodjaji, ki se je dotikal visoke habsburgske dinastije, ognjevito pokazovali svoje sočutje. Pod zdanjim ^vla-darjem jim je dajalo pogum ter zaupanje gaslo njegovo: viri bus u ni t i s. Dasi se to gaslo v vsacem slučaji do denes nij uresničevalo, nadejati se je tega vendar za bodočnost, ko se bodo duhovi, denes vzburjeni, pomirili, in morebiti je baš usojeno-.mlademu visokemu zaročencu, bodočemu cesarju avstrijskemu, da se bode od njegovega očeta zapričeto delo, umirovljenje narodov avstrijskih, pod vladanjem Rudolfovim popolnem izvršilo. Mladi cesarjevič Rudolf, o katerem se glasi, da gorko ljubi j resnico in pravico, katera se je v habsburgskej dinastiji zmirom negovala, on bode kasneje tudi Listi iz Italije. IX. Gospa! Le predobro ćutim, da Vam Be netek ne moreni tako popisati, kakor bi želeli Vi, ki ste se za to lepo mesto navdušili po Shakespearu, kateri je napisal dve svoji najlepši deli z dejanjem v njih se vršečem. Neh-£em Vam pa tudi mestu, katero se mora videti, ako človek hoče konci priličen pojem o njem dobiti, natančno popisovati, temveč zado stini naj le svojej obljubi, da Vam iz Italije sem ter tija kaj pišem. Vi bi morebiti raj Se videli, da Vam poročam o dogodbah svojega poto-vnnja, ki se hitro spreminja in ima zatorej večjo mikavnost; toda jaz si ne morem drugače, nego da Vas opozorim na vse to, kar je mene zanimalo, in zavoljo tega hočem Vas končno še dolgočasiti s površnim popisom prvega nadstropja vojevotlske palače beneške. Sicer bi bil imel s prvim nadstropjem za- četi, a zdrugiin komati; ali, ker sem si jaz prej ogledal drugo, neyo-li prvo, ne privoščim tudi Vam v tem ožini nikakšne prednosti, če se Vam prav to morebiti zdi, jako — ne-galantno. Prišedši iz druzega nadstropja sem stopil v prvem najpreje v „Sala del Maggior Con-siglio", v dvorano 52 metrov dolgo in 22 metrov široko, v katerej se je nekdaj zbiral veliki BOVet beneške republike, ki je bil sestavljen iz členov onih rodbin, katere so bile mej „Nobile" upisane v zlatej knjigi- Ta čisto v aristokratiČnem dubu ozaijšana dvorana — ako abstrahiraino od unieteljnusti, ki ne pozna niti demokratizma niti aristokr&tizma kot tacih — je pač pozneje doživela nekaj, o čemer bi se bile karijatide nad kaminom, ako bi sploh imele občutek, čudile; doživela je namreč, da so leta 1S4S. v njej zborovali možje, popolnem različni od nekdanjih aristokratičnih velikih svetovalcev republike, možje ljudovlade pod diktatorjem Maninom. Ali, ker nij moj namen, spuščati se tu v spoznal, da trdna podloga avstrijskemu cesarstvu je zadovoljstvo narodov avstrijskih. Da pa tudi do tega še pridemo, tega se nadejamo s preverjenjem. Naša situvacija. IV. Dober vojskovodja se ne zadovoljava se srečno pozicijo sprednjih straž, niti ne z vspe-hom, katerega si pribore le nekateri oddelki njega vojske. On ne miruje prej, dokler se ne ovenča z lavorjem vsa vojska In tudi potem, kadar nastopijo mirni dnevi, ne polaga rok v naročje temuč velja mu tudi tedaj prislovica : Resni boj naj bode le oddibljaj, po-lajšanje vojski po mirnem delu. Slovenski narod naj bode vojska, katera je v vednem orožji. Ne oslepe naj nas mo-mentanni vspehi. Tudi, če pridejo boljši časi, obračajmo oko le v bodočnost, vadimo se v orožji za končno vseobčo zmago, Delo je bilo dozdaj in bodi po sedaj naše gaslo. In koliko nagromadenega dela je pred nami. Boljša doba, ki nam vzhaja zdaj, nam je le porok vspešnega delovanja v bodočnosti, a nikakor ne rezultat, ki zadovoljava naše zahteve. „Virtus sola nemini dono datur", omika in po omiki prava svoboda se ne darujeta nikomur, se ne priborita v momentannej naj-hujšej borbi, nego se pridobivata le s trudom mnogih desetletij. Najprvo najimenitnejše delo v bodočnosti nam je dakle zboljšanje svojih močij, — in to je le po omiki mogoče. Omike naj nam da, kdor nas ljubi, to je dobrih učilnic naj nam preskrbi, komur so na srci naši interesi. Pomagaj si sam, in usoda ti pomore. Ne utrudimo se sami, zahtevati popisovanje zgodovinskih dogodkov, omenjam le, da je ta dvorana zanimiva posebno zavoljo tega, ker v njej visi največja z oljnatimi barvami na platno slikana podoba celega sveta, namreč „Kaj14 Jakoba Tintoretta. Vendar upliva ta slika na opazovalca zaradi nje množine osob in glav jako utrudljivo, ter nema nikakor one uineteljniške vrednosti, kakor ostala v tej palači ohranjena dela imenovanega slikarja. Po stenah in stropi je tudi v tej dvorani obilo prekrasnih alegoričnih in zgodovinskih slik onih umeteljnikov, katere sem imenoval v prejšnjem svojem listu. Kadar iz te dvorano človek stopi na balkon nad obrežjem „degli Schiavoni", odpre se mu očarljiv pogled na veliki kanal in otok Griudeca, in ne more se z lepa ločiti od tega mesta, posebno, ako je vreme prijetno in silna množica črno barvanib in z jednake boje suknom prepetih gondol ter druzih ladij šviga sem ter tija. Meni se je pogled na vse to, kakor tudi na množico mornarjev, postbpačev, vojakov in izprehajajočih se po „Riva degli Dopisi. Z I>ntiaja 11. marca. [Izv. dopis.) Kmalu se bodo zgodile neke imenitne izpre-membe v višjih administrativnih krogih. Po imenovanji barona Conrada za učnega ministra izprazneno je mesto cesarskega namestnika za Nižje-Avstrijsko. S početka se je govorilo, da si je Conrnd pri držal pravico v svojo prejšnjo službo nazaj stopiti, da se tedaj ne bode imenoval novi cesarski namestnik. A to nij bilo res in bi tudi ne dalo lebko izvršiti se, ker v glavnem mestu ne more ostati taka imenitna služba del j časa samo provizorično oskrbljena. Poklican bo torej na Dunaj moravski cesarski namestnik P ossinger, v Urno pa je, kakor se za gotovo sliši, designiran vaš deželni predsednik g. vit. Kalina, ki je Češkega jezika zmožen in po svojem poslovanji na Kranjskem zelo čislan v vladnih krogih. Kdo bi potem na Kranjsko prišel za predsednika, nij znano in menda še tudi ne določeno. O. vit. Kalina je zdaj tukaj in ostane še nekaj časa. Kranjska bi z njegovim odhodom izgubila pravičnega moža, ki je ostal, kar je pri nastopu obljubil, .objektiven proti političnim strankam. % Dunaja 11. marca. [Izv. dop.] Avstrijska vnanja politika, katero je grof Andrassv napeljal popolnem v nemško prusko vodo, ki se pa v pruskej reki vendar še nij vtopila, bode se nedavno morala odločiti, ali se uda iisto nemškemu pritisku, ali pa da se nasloni na Slovanstvo, v katerem je Avstriji jedini spas. Avstrija je v nemškem „bundu" nekdaj svirala na prve gosli, katere jej je pa v zad-njej vojni Prusija iz rok izpulila; temu je sledilo hladno opaževanje mej obema državama, dokler se rijsta Andrassv in Dismark pobratila; a to Bismarku nij še dosti. On hoče zdaj — kakor namiguje berlinska „Germama" — tudi to, da stopi Avstrija v „orga nično državnopravno razmero" k Nemčiji, ali z druzimi besedami: Avstrija naj pristopi k nemškemu „bundu", a njemu ne na čelo, nego tako kakor Saška, Bavarija in druge nemške državice, ki so se v nemštvu vtopile popolnoma; po Bismarkovej volji naj bi iskala tudi Avstrija obrambe v Nemcih, zato pa bi bila zavezana Avstrija brezpogojno svoje vojake — slovanske sinove — pošiljati Nemčiji na pomoč. Ali je Avstrija uže res tako propala, da naj bi se naslanjala na dno državo, ki jo najbolj črti uže od negdaj ? Merodajui krogi naj bodo preverjeni, da avstrijski Slovnnje niti joče vodene ceste, ki se Vam od tu zde kakor višnjevkasti trakovi; lagune, ki mesto ob-dajejo od vseh stranij ; a pod Vami velikanski trg sv. Marka, kjer vse mrgoli kakor na mravljišči, kjer so ravnokar otroci prinesli hrane golobom, ki imajo svoja gnezda po prokura-cijah in na cerkvi sv. Marka in kateri Bedaj v strahovitem številu frče od vseh stranij, tako da so skoro pokrili dober četrti del trga; — to mora človek še le videti, da si more napraviti nekakšen pojem o tem prizoru. V stolpu sem našel podpis čelni Kvselaka o katerem je znano, da nij niti v Švici niti kje drugje nobedne visoke gore niti nobednega druzega vzvišenega kraja, kamor bi on ne bi! zlezel; res, zelo pogrešal sem tukaj tudi podpisa našega vrlega gospoda Kadilnika menda zato, ker tudi njemu, kakor veste, nobedmi gora pij previsoka, — a vsak stolp prenizek. V Italiji, dne 4. februarija laso. o kakej navadnej zvezi z Nemci nehčejo vedeti, in — avstrijski Slovanje imamo večino Iz /.iistcIm 10. marca. [Izv. dopis.] Včeraj dne 9. marca je tukaj umrl odvetnik, bivši zagrebški Župan, prvosednik pravoslavnej grško-iztočnej občini, član odvetniškega odbora, član ravnateljstva in zastopnik I. hrvatske hranilnice, Štefan V r a b č e v i č, imejoo 72 let. Pokojnik se je rodil v vasi Ivanec, pripadajočej graščini ludbreškej. Bil je sin siromašnih roditeljev, in je, dovršivši ljudske šole ter želeč nadaljevati studije svoje, storil odločen korak, napotivši se jedino z dvema srajcama in kosom kruha v žepu v Zagreb. Tam je z odličnim vspehom zvršil gimnazij in si tudi še jurist se poučavanjem služil svoj kruh. Poznejše si je izbral advokaturo ter je uže po dveletnej praksi izvrstno napravil izpit. Vrabčevič je bil jeden izmej najboljših odvetnikov zagrebških, a poleg tega je bil obče spoštovan in priljubljen mož. L. 1872 ga je pravoslavna grško-iz-točna cerkvena občina izbrala svojim prvosed-nikom. Mesto zagrebško ga je izvolilo 1. 1873 svojim županom, kateri posel je opravljal pokojnik na vseobčo zadovoljnost. Vrabčevič je do svojega 70. leta bil vedno zdrav in čvrst, pred tremi leti pak je bolehati jel na pljučih. Meseca decembra lanskega leta je spisal svoj životopis, kateri se je takoj po njega smrti izročil, kakor je Vrabčevič sam zahteval, uredništvu „Agr. Ztg." Omenjeni list je res v de-našnjej številki priobčil to zanimivo bijogratijo in ob jednem tudi ponatisnil „pnrte-list", katerega si je bil sestavil pokojnik istotako sam. Vrabčevič je svoj životopis hotel poslati v javnost za to, da bi z njim opozoril imovite ljudi na mnoge ubožne a nadarjene dijake, da bi se jih usmilili ter jih potem, kakor so njega, podpirali in bi se tem načinom lehko vzgajalo obilo vrlih in domovini koristnih državljanov. Ulngodušni pokojnik je v svojej oporoki sam dal lep vzgled radodarnosti, odmenivši fiOOO gl. zakladom za štipendij siromašnemu dijaku, 5000 gld. za ral frcsco" slikarije v zagrebškej pravoslavnej cerkvi. Občini pravoslavnih vernikov, vseučilišču hrvatskemu in ljudskoj kuhinji je dal 1000 gl., jugoslovanskej akademiji 800 gl. Mestnim siromakom, ubožnim pravnikom, siromašnim gimnazijcem, učiteljskoj zadrugi, na-rodnej školi, pevskemu društvu „Kolo", požarnoj straži itd. je poklonil po 200 gl., mnogim drugim človekoljubnim zavodom vsakemu po 10O gold. — vkupna vsota vseh daril je 15.700 gld. Tudi svojih služabnikov nij pozabil ta vrli mož, in celo prijateljem je podelil mnogo dragocenih stvarij v spomin. Vsak narod bi si gotovo želel imeti mnogo takšnih odličnih mož in blagih — narodnih mecenov^ Domače stvari. — („Jour f i x " ) svoj ima „Sokol" denes zvečer v tuknjšnjej čitalniškej restavraciji. — (Vabilo k velikej besedi) v narodnoj čitalnici ljubljanskoj v nedeljo dne 14.marcija 1880. Program: 1. Veit—„Praga", mošk zbor. 2. Proširen — „Povoditi mož", deklamacija. 3. Nedved — „Oblakom", mešan zbor. 1. Reinhard A u g. — Scena iz Kilianl VVagnerjevega „Lohengrina" za violončelo, hannOnij in glasovir, igrajo gospodje Viktor Parma, A lire.I Ledenik in Josip Majar. 5. F b rs ter—„Ave .Marija" iz operete „Go-renjski slavček'*, metan zbor, spremlja na harmoniju g. Alfred Ledenik. 6. G h. Couuod — „Meditation sur Faust", za glasovir bar m on i j in gosli, igrajo gospodje Alfred Le- denik, Viktor Parma in Josip Majar. 7. „Sara ne ve kaj hoče." Dramatična gluma v jednem in v >/i dejanji, poslovenil Andrejčkov Jože. Začetek ob poluosmej uri zvečer. Amerikanski harmonij (Estey-Cottage-orglje) jo g. Alfred Ledenik za to besedo čitalnici blasovoljno prepustil V to besedo svoje čestite družbenike uljudno vabi odbor čitalnični. — (Javna predavanja v Vipavi.) V nedeljo dne 11. t. m. popdludne ob petej uri bode predaval v g. Ant. Uršičevej dvorani g. Fr. K sav. Staje r, notari jatski kandidat v Vipavi, .o poklicu ženske v socijalne m ži v 1 j en j i.w Dohodki dobrodplnih predavanj so namenjeni vipavskim po slabih letinah osiromašenim rodbinam, zato se je nadejati obilne udeležbe. — (Sodnikom na Vrhniki) je imenovan dr. Karel Paeuer, dozdaj okrajne sod-nije adjunkt v Mariboru. — Premeščen je iz Slovenjega gradca v LMbnico sodnik Fran Pe-harec. — (Poskusen samo u mor.) Na Vrhniko odpuščeni vojak domačega Kuhnovega polka št. 17, Friderik Križaj po imeni, se je dne 0. t. m. hotel sam usmrtiti, strelivši si iz samokresa se svinčenimi zrni (šreteljni) naba-sanega v levo stran prsij — a se je slabo pogodil. Nevarno ranjenega so prenesli v ljubljansko bolnico. — (Ogenj) je dne 24. m. m. v Zgornjem Tuhinji v kameniškem okraji razdejal streho mežnarije, v katerej imata stanovanje učitelj in cerkovnik. Tudi lesena koča za krmo je pogorela. Škoda, ki nij bila zavarovana, iznaša okolo 500 gold. Pravijo, da so zažgali otroci, igrajoči se z užigalnimi klinčki. — (Iz Ptuja) se nam dne 11. t. m. piše: Včeraj dopoludne je v vasi Pod b rež, pol ure od našega mesta oddaljenej, začelo goreti ter je ogenj upepelil osem hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Zavarovani so bili samo štirje pogorelci, a štirje ne. Nevarnost je bila tem večja, ker je pihal močan veter. — V Karčevini poleg Ptuja je pak nedavno 5 letna deklica užgala gospodarsko poslopje posestniku J. Sajarju. — (Novačenje v Trstu) se je — kakor piše „Kd." — izvršilo za letos. Okoliški zdravi fantje so bili večjidel potrjeni, mestnih pa jako malo, ker so sploh mršavi in pokvarjeni zaradi raznih skrivnih holeznij. Tako mora okoličan plačevati krvavi davek za mesto, ako pa zahteva, naj bi se vsaj jedna štirirazredna šola napravila za slovenske sinove, odgovarja se mu, da je treba nij in da magistrat užo tako za slovenske šole plačuje preveč. Lahi imajo vsega obilo, popolnem nepotreben je njim gimnazij, za realko so zidali krasno poslopje a Slovencem nohte preskrbeti niti jedne popolne norinalke. Res je nam mačeha tržaška mestna gospodska! — (D u h o v e n s k e i z p r e m e m b e v krškem škofistvu.) Č. g. Šrvicelj Mat. oskrbljuje dekanijo Doberlovaško; č. g. O. M.iurus Kolman gre v benediktinski samostan v Solnemgradu nazaj in namesto njega ptide O. Koibinijan Meier v Uitinje za farnega vikarja. — Za provizorja gresta čč. gg. Karš Val. v Doberloves in š u m a h Val. k Jezeru. — Za kaplane pridejo čč. gg. M a-tevžič Val. v Št. Mihel pri Pliberku, Gan-lil major Jož. v Zgornjo Belo, Warinuth Kleni, v Motnico, llajn Jož. v Sovodje in frančiškan o. Bernard Fischnaller v F.tten-dorf. — L', g. Kiifer Jož. oskrbljuje dekanijo pomočkov omike, in dosežemo jih gotovo. In v prvej vrsti so tu narodne učilnice. Rekli smo v prejSnjih člankih, da masa našega naroda, naše prosto ljudstvo nij v pravem razmerji z meščanskim, in zaradi tega le ne samo stalno, — neomahljiva pomoč v skupnem boji. Narodne učilnice jedine ga mogo poučiti, da se zaveda svojih pravic, one naj bi mu kazale dolžnosti vsakega posameznega državljana, mu bistrile oči, da vidi, kaj mu koristi, kaj škoduje, kdo mu je prijatelj, kdo sovražnik. Stoprav potem, ko si ustvarimo brez izjeme dobrih narodnih učilnic, kadar zasejemo v prosti živelj iskro omike, razvijo se nam tako rekoč brez truda višje učilnice v domačem duhu, in se nam ne izgubodc nobeden talent. Očistite narod tujega duha in on je moč, s katero se računi lehko v vsakem polo/aji, pokažite mu, da ima tudi on dovolj, morda več naravnih močij, kot njegovi sosedje in s ponosom bode dohitel, kar je zamudil v mi-nolosti. Podlaga vsemu vzvišenemu delovanju je vsekako ugoden materijalen stan. Ubožnost in potem hlapčevska ponižnost ter uklanjanje imo-vitejšemu sosedu je glavna ovira v omiki našega ljudstva, in jeden prvih uzrokov, da se zlorabijo njega najsvetejše pravice. Fomagajmo materijalno kmetu in rešimo ga nevednosti. A s čim nam je moči boljše pomoči mu kakor baš s koristnimi narodnimi zavodi, s posojilnicami, založnicami, kamor se lehkd zateka v stiski k svojim, ne k tujcem, kateri ga obično naposled izmolzejo duševno in materijalno. Kako lepa je naša domovina, koliko naravnih zakladov še počiva v njej, koliko pridelkov rodi, in tudi v komunikacijskem oziru leži ugodno. Samo pokazati je treba, kje vabijo lepi dobički delavno roko, in to so dobre obrtnijske in trgo vs k e šol e. Slovenski kmet si ne pomore se samim kmetijstvom. On nema toliko polja in tudi konkurenca bogatejših dežel znižuje ceno njegovim pridelkom. Trgovati mora, kazati mora tujcem po trgovskem potu, da je tu še mnogo prilike za industrijo. Vzemimo za primer gorato severno Tirolsko. O svojih pridelkih bi se niti četrt leta ne mogla živeti, in vendar rečemo lehko, da je nje materijalni stan desetkrat ugodnejši nego li oni naših gorjancev, da tam živo ljudje z malim trudom boljše, kakor naši naj- večji posestniki. Umno gospodarstvo, in J ust rij a, kupčija tudi ljudem v najmanjših občinah dade živeti srečno in zadovoljno. Po takem premišljevanji pridemo zopet na prejšnje svoje premise: dajte našemu narodu prave omike, dajte mu narodnih šol, — in pomorete mu s tem tudi materijalno. Naposled ponavljamo še jedenkrat: Mi smo zadovoljni koncem svojega tridesetletnega boja, kajti vedri se nam uže politično obnebje. A stopajočim v novo dobo, nam bodi prva skrb narodna omika, narodne šole, povzdiga narodnega blagostanja. Če ostanemo zvesti svojemu principu, se nam nij treba bati recenzije prihodnje dobe zopetnih trideset let, kajti začetek je bil težak, a vsaka stopinja v bodočnosti nam bode olajšana po iskustvih in v boji utrjenih rokah, katerih naj nam obilo blagoslovi večna previdnost! — L—. Politični razgled. Holr&tnJ«* «Ieielo. V Ljubljani 12. marca. V državnem zboru se je v sredo pričela debata o arlbergskej železnici, ter se v denašnjej seji nadaljuje. Glasi se, da hočejo tudi avtonomisti glasovati za grajenje te železnice, ki je Avstriji potrebna, da more nemškim samopašnim gospodarskim nameram uspešno nasproti stopiti. li<'tf.-wi#,lci|«UI odsek je izvršil svoje drugo poročilo, ki se drži načela, da se v onih deželah, ki so se izjavile za odpravljenje prisilnega legalizovanja, naj se to tudi odpravi. Iliifliretfiil od*ck je sprejel vladno predlogo o nadaljnjem pobiranji davkov; o kreditnej operaciji 20 milijonov zlate rente se je sklenilo oddati to predlogo posebnemu od seku, v kateri so bili voljeni K lun, Hohen-wart in D u n »j e v s k i. V skupnem fl matičnem ministerstvu kriza še nij rešena, t Jot ovo je to, da odstopi baron Ilofmann, kdo pa pride na njegovo mesto, to še nij določeno; eni pravijo, da S z 1 a v y, predsednik poštanske zbornice, drugi pa da S zeli; velike važnosti mesto skupnega blagajničarjr nij bilo doslej nigdar, zato bi ne bilo nič krivega, če je zasede tudi kak Magjar. V u uiit<- dri »ve. Črnogorska vlada je baje po itali-janskej javila turškej vladi nov in zadnji svoj predlog glede zamenitve ozemlja; če se ta njen predlog ne sprejme, potem se hoče Črna gora držati berlinskega dogovora. Da je pa za vsak slučaj Črna gora pripravljena, za to zbira vojake v Podgorici in Kolašinu. srbsko vojno ministerstvo je baS izvršilo reorganizacijo srbske armade. Dotični načrt, ki se bode spomladi predložil skupščini, določuje, da imajo vsi srbski podaniki pri vo-jacih služiti od 20. do f>0. leta. Armada je razdeljena v stoječo vojsko in narodno vojsko ali milico. Prva, v katero pripadajo reserv-niki četirih let dosluženih vojakov, broji 25.000 mož. Narodna vojska pa šteje 215.000 mož. Poljska artiljerija ima 32 baterij. Italijanski irredenfarji so po svojej navad! slavili 10. t. m. obletnico smrti Iffazzlul-ja. V Uimu so Mazzinijev kip ozališali z venci, na katerih so bili podpisani „ Italijani j u Inkih planin". Redarstvo je baje hotelo te vence odpraviti, česar pa ljudstvo nij pustilo in pričel se je boj za te vence, katere so deloma raztrgali, a so potem posamične kosove dejali zopet na Mazzinijev kip. Tudi v Genovi, roj-stvenem mesti Mazzinijevem so praznovali obletnico njega smrti. Levičarji francoske zbornice poslancev so 10 t. m. sklenili, da se članek VII. znanega naučnega zakona mora sprejeti in da mora senat svoj sklep popraviti. Teško je verjeti, da bi senat v drugem branji tega zakona drugače glasoval nego je prvikrat, kajti protivniki člena VII dobivajo presilne podpore v možeh, kakor so Dufaure. Jules Simon, Labor-daye, Littre itd. kojim se nazadnjaštva ne more očitati, pravi republikanci in duhoviti učenjaki, ki so pa vendar govorili zoper člen VII. in zoper njega glasovali, da-si je bilo celo ministerstvo in Gambetta za sprejetje; mogoče da bode senat svoj ukrčp kaj ublažil, modificiral, ovrgel ga gotovo ne bo. Tudi se slovanskega stališča smatrano so volilske priprave na Auif lc«kcm od velike važnosti, kajti nko pri volitvah za prihodnji parlament zmorejo angleški liberalci, vržem je Beaconsfield, najljutejši sovražnik Slovanom. Mr. Shaw, vodja Ircev, je na Irsko poslal vo-lilsk oklic, v katerem obtožuje dozdanjo vlado, da za Irsko nij še ničesa storila, da je strašno nevedna in malomarna. Reaeonstield da se laže in da moti javno mnenje. Tudi liberalci so stopili uže v volilski boj ter izdali proglas do volilcev; a tudi sir Northcote je izdal proglas, s katerim brani dozdanjo vlado. Zanimiv je v zdanjem trenotku posebno angleški volilski imenik, /jedinjena kraljevina Šteje 2 290,229 volilcev ali tacih volečih državljanov, ki so svoje ime vpisali v voliski imenik. Mnogo volilcev pa tega nij storilo, vendar se je čislo volečih namnožilo od 1. 18l>8 za 543.440 Mej posamičnimi okraji ima največ volilcev Birminghara, namreč 65.020, Glasgow jih ima G1.0G9, Li-verpool 01.02(5, Manchester s Salfordom 83.874. Rirmingham, Glasgo\v. Liverpool in Manchester imajo več volilcev nego vsi ostali irski mestni volilski okraji vkupe. Najmenj volilcev ima irsko mestece Portarlington, samo 142. London se razdeluje v več volečih okrajev. Schiavoni", kjer je bilo vsak trenutek opaziti kak nov zanimiv prizor mej mnogimi kričečimi, žvižgajočimi in pevajočimi ljudmi, tako bil po všeči, da bi bil stal tam dolge ure neprestano opazujoč, ako bi me ne bil opozoril prijatelj, da je uže skoraj tri ura, o katerem časi se zapirajo dvorane palače. Stopila sva zatorej v „Sala dello Scruti-nio", kjer me je posebno zanimala slika nad glavnimi vratmi, v katerej predstavlja Palma mlajši poslednjo sodbo. Mlada, z vsemi atributi lepega ženskega telesa obdarovana deklica, katero je slikar uvrstil mej pogubljence, ki jih ravno, — kakor se zdi, posebno dobrosrčen in jovijalen vrag goni pred soboj v večno pogubljenje — je nekdanja slikarjeva ljubica, nad katero se je umeteljnik, ker ga je brez uzroka zapustila, na ta ne ravno plemeniti nnčin maščeval, a jo s tem vendar ovekovečil. Vse druge t tej dvorani nahajajoče se slike predstavljajo isto tako, kakor prej popisane, zgodovinske dogodko in alegorije, ali po neko- liko življenji posnete in po nekoliko poznejše izgotovljene podobe dožev. Knjižnice sv. Marka, katera hrani jako znamenitih starih del ter več rokopisov in numizmatičnih zbirek, nij mi bilo zavoljo krat-kosti časa mogoče ogledati; zato sva s prijateljem hitro stopile še v one dvorane, ki so nekdaj bile odločene dožem za stanovanje, a dandenes služijo za arheologični muzej. V vseh teh dvoranah so razstavljeni kipi starih, grških in rimskih kiparjev, toda večina v jako slabem stanu in le malo je popolnem shranjenih. Te kipe so nabrali Benečani o vojskah, ki so jih imeli na iztoku. V tretjej dvorani me je najbolje zanimal zemljevid vesoljnega sveta, kakor si ga je bil mislil v petnajstem stoletji živeči menih Fra Mauro. Zemljevid je zanimiv ne le po primitivnem znpopadku menihovem — kajti grški geografi so o svetu imeli popolnejše zemljevide j — temveč tudi po poskušnji menihovej, da I sestavi etnogralični pregled zemlje. Prav rad bi si bil ta zemljevid natančnejše ogledal, a uže sta na trgu sv. Marka stoječa bronasta moža — po katerih vzoru sta napravljena tudi tržaška Mihec in Jakec na municipalnem zvoniku — udarjala sč svojimi kladivi po zvonovih ter naznanila tretjo uro. Zapustila sva dakle s prijateljem palačo nekdanjih mogočnih predsednikov pomorske republike, a rečem Vam, da nikdar ne bi opustil teh dvoran in soban ogledati si z novega, in naj bi še toli-kokratov imel priliko priti v Benetke. Jaz imam, gospa posebno veselje ogledovati si mest, v katerih še nij sem bil, in sicer s kake višave, ker se na ta način najlaglje orijentiram o njih legi. Sla sva zatorej s prijateljem na izprehod — v pravem pomenu besede, kajti pot gori človeka čisto nič ne utrudi — v stolp sv. Marka. Kako veličasten pogled se nama je odprl od tod, mi nij možno popisati. Veliki konglomerat različno zidanih hiš z neizmerno raznovrstnostjo streh; množica stolpov in cerkvenih kupelj, po mestu bo vi- Brežko. — Prezentirani so čC. gg.: Frank Albert za župnijo Radovče, Primožič Val. za Št. Mihel v Škofićih in Kranjee And. za Osoje. — Umrli so čč. gg.: Lijavnik Jan., prost in dekan v Doberlivesi; U ran kar Štet'., Pfefer Mark. in Gross Jurij, župniki; Schifer Fr., dekan in prost v Brežicah in O. Otmar O a ho vec, gimnazijski ravnatelj v Št. Pavlu. 1'OMltlllO. V soboto ih.•'■ 7. t. m. za difteritisom zholevšega mojega 7 letnega sinu ju ukazal g. zdra\nik prenesti v lii'ilnn u. Poslu dveh dmj jc siromak ondi umrl, in jaz sem mu litel napraviti posten pogrt-b. Keklo se idi je pa v bolnici, da bodo uže vse preskrbeli sami, t'i> bašti nt- mislim dvojemu sinu napraviti kakšnega izrednega pogreba. Zadovoljen Bem jim tcdiij pustil vse v roki. Druzega dnč pridem pogledat v bolnico in vprašat, kdaj pokupijo mojega sina, a dejali so mi, da ne vedO in da mrtveca prepeljejo v mrtvašnico, potem grem mrtvaškega ogledo gospoda dr. Illncrja vprašat, kateri mi pove, da ga zagreho 10. t. m. popoludne ob treh. Ob 11. uri grem na pokopališče — toda v mrtvašnici nij bilo mojega deteta. Poiutim tija tudi popoludne ob treh, katera ura je bila napovedana za pogrebno — ali tudi sedaj zastonj. Ko začuden vprašam grobokopa, mi ta pove, da ho pokopali mojega sina uže opoludne. Jaz si torej usojam javno vprašati, kdo je dal grobokopu pravico, koje prej pogreb bil na 8. uro določen, to uže ob 12. uri ali morebiti celo veliko prej storiti, in sicer brez duhovna, brez vednosti staršev, katerim je bilo vendar ležeče na tem, da bi bil otrok pokopan po kristijanski, ne pa kakor kakšen budodelnik ali saino-morec, in da bi se bili udeležili pogreba? Ali ne iz-podkopuje tako samovoljstvo vse vero in kiistijan-skega čuvstva? (98) Fran Pirkovič. Tujci. 11. m - in «n iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji | Skerbenc u Zo-leznikor. Semena in drevesca. Različna vrtnarska in poljska semena in nad 800 lepih mladih pužlahtenih W sadnih drevesc prodaja F. li«l|MIS. (68—3) trgovec ^ Celje, 25. februarja 1880. Zahvala. Srčno se zahvaljujemo vsem, kateri so ranjkemu gospodu Štefanu Brcgarju, c. kr. rac. oficijalu, z blagim sočutjem, z darovanimi venci in s premstvom zadnjo č»st izkazali. V Ljubljani, dne 11. marca 1880. (96) Dunajska borza 12. marca. (Izvirno telegratićno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 71 gld. 30 Enotni drž. dolg v srebru ... 71 „ 95 ZUta renta......... 86 n '20 M60 dri. posojilo...... UH n 50 A.kcije narodne banke . ... H 5 m — K-rtvIitn« akcije...... n 50 London.......... 118 m t-Q Srebro.......... — — Mipol........... 9 „ 46 0, kr. cekini . . . . . B m 5S Državnu marke....... 58-35 kr. Žalujoči sorodniki. Ljubljanski lozi. V letu trikrat srečkanje. Glavni dobitki gl. oo.OOO, 25.000,20.000 ,93—2) i. t. d. Najmanjši dobitek so gld. a. v. prodajamo lamo po gld. 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5. Uže ko plača prvi obrok 5 gld., igra kupec pri prvem srečkanjl dne 2. aprila 1880 tega po rcalnej kreditnoj banki prevzetega loterij nega posojila ~ izvirnim laton* it gšd. 2-t. Te loze, ki se odlikujejo po brezuvetnej varčnosti in izvrstnem igralnem črteži, prodaja menjalnica administracije D™aj, „MERCUR" Dunaj, \\ o 11 z c i 11 c 13, ch. chon VVollzeille M, in v vseh večjih bankah in menjalnicah. iOCOOOGGCGOOCOOOOOOOCO V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Rumuniji, Španiji, Holnndiji in Portugaliji branjen Wtthelmov antiai-tritiški antirevmatiški kxi čistilni 6aj (kri čistilen zoper pntiko In trganje po udih) je za zdravljenje po zimi jedino in gotovo uplivajoče kri čistilno sredstvo pripoznano. /. duvoljnnjem kr. ilvui-. ki.iii'cliji' v.Uil .klupu Huiuij, 7. ilucumbra 1858. UilUičtiu ]ioikuaoiio, t'činek lijajrn, 1 -i" ii izvrsten. H ]iuteiitoiu Nj. c. kr. veličanstvu z»|>cr ponarejanju obvuruv.no. iJtinaj, 12. uniji 1870. ) Ta taj BČiati ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo, preišče to vso dele trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečiste bolezenske tvnrine iz njega; tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, zmiroui gnoječe se rane kakor tudi vse spolske in bolezni na koži, na telesu aii na lici, kite, s.lilisti-ka ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper u v red jeter in ledio, kakor tudi zoper ziato žilo, nnenico, hude bolečine v živcih, kje.'.'.' ;n udih, p« tem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polucijo, možko nezmožnost, zoper žc^iski tok itd. Bolezni, kakor ukroplji, oteklina, ne brzo in temeljito ozdrave, ako se iiepteiieliom pije ta čaj, ker je milo razpuačajoče in vodo odganjajoče sredstvo. Jedino i>i*ii/vi prireja Fran Wiiheim, lekarnar v Ncuiikiicbim (Dol. Avstr.) /mit««, i n/«I«I v H šopkov, prirejen |>o predpisu zdra\nika, z nu\odoin za uporabo v rasnih Jcz.cih 1 gld., za kolek in zavoj pOBĆbe 10 nove. Svarile, Varovati se je nakupa jionarejanj, ter naj z .torej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiaitritiški antirevmati.ški kri čistilni čaj, ker so prireuki, ki sinjo samo pod imenom antiartritiških niitirevniatiskih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanj em tacu. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sena in imajo pravi itWil> kelniov aiitiartritiski ti u 11 \ nii. i. Sli' kri eiNtiliii eaj tudi v LJubljani: Peter ILa^niK; Anton Letan. lekar v Postojni: Karel Savnik, lekar v Kranji; Fr. Waoha, lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v Novem mestu. x5jl—11) Izdatelj in urednik Mukso Armič O O o o o o p I M 8 M v m O I ■ r* •a: tq ■ , & I? o B g I * « I bi m ^4 co I < t I—> > p = -d £ G3 k Javna dražba. Na graščini ICr-avj f.lc. (Weinegg) v z a t. i-Skem okraji se bode od dne 16. t. m. 9. uri do-poludnč pričelo prodajati na javnej dražbi vse gospodarsko orodje, 'mej tem' mlatilnioa in razni ■troji vsake vrste, vozovi, kočije, konjska opre ga in drugo. T- proste volje so tam proda tudi goveđa muriikeg-a in mollthalerskega plemena z bikom vred, trije konji, krma, vino in sodi. (95) i\r«j boljši salonsk jj^l premog m (44—23) drva po ni/Jej ««nl pri Hmy~~ A. Debevoi, rimska cesta ((iradišče) 19. kakorkoli bolnim y vratu in prsih lekarja 4*. Ulouieiitov tirolski prsni sirup, jako aromatično okusen, popolnem shranljiv izloček najboljših tirolskih planinskih zelišč. OoHpoilu lekarnurju O. HI t'iiM'll t u v I iioniost n 1 Ker sva i'oum v:i» „1 ir<»lski prNlli Mlril|»": uio v krntki'iii času »yn liilii pojHiliiuui o/ili'iivljiMi i. Bađoatno leiluj iiaz.n.ui.i.iva vam tako sreči u ućiiiok vuao#;i izleOka plaiiiiidkih steliiO, turad valu nitjinkreni-jo aulivaljiijcvu. V InOtnOStll, iioviinbra 1878. Otlo l'ro«lill<>r, upolt. c. kr. vmlja ilr/.. arhivu in piantulj. Cena Lil^t. ■]sslazxlci: 3. orld.- a.-v. v. Osrednja zalogu pri prirej«sUlji lekarji 0. KLEIV1ENTU \ Inomostu. V J.jubfjaiii: lekar Trnkotzy; v Cvlorci: lekar Eimbacher. Mt. Pri kupovanji naj se pazi na ime pr rejevateljevo in njegovo hram-beno znanu nje : OC-iuo aclitiee (edehveiBsj z inonoKraiiioni 1111 črnej podlogi. (