Politični ogled. Avstrijske dežele. Denes smo primorani polit. ogled začeti z doinačimi zadevami. .,Slov. Narod" je namreč v štev. 136. dne 17. t. m. prinesel pod črko x ,,iz slov. Štajerja" člauek, ki je poln osobnosti ins toliko strastjo pisau, da bi res upanje sporazumljenja zginoti moralo, ko bi vsi uavodnjaki takošne politično - verske nazore imeli, kakor ta štajerski iksler. V pretres žc tolikokrat odbitib laži se zopet spuščati ne moremo; razglasili bomo pribodnjič program ,,pravne stranke", kakor so ga že zdavno razglasile ,,Novice" iu mnogi drugi federalistični časniki. Iz programa se bo vsak pameten človek prepričal, da ni res, da bi ta program nasprotoval ,,narodnerau" programu sloveuskemu. Hicer je pa to celo prazno pričkanje. Vsa jeza nasprotno - liberalne strauke proti nam in programn ,,pravne" stranke izviva odtod, ker poudarjatno tudi pravice kat. cerkve. Zakaj pa to storimo zdaj? Zato, ker mora sedanja vlada v prihodnjera drž. zboru predložiti postave, ki imajo po želji liberalnc strauke veljati namesto pogodbe s pa])ežem, kateio so zavrgli. Tu bo šlo za bi tstvene pravice kat. cerkve, za najvišje koristi kat. slovenskega ljudstva, in mi moramo poroštva imeti, da bodo kandidati pravi možje. Mi zares nismo krivi, če nNavod" tega ne ume ali umeti noče; žalostno je pa, da ovi list, namesto v teh rečeh s konservativnimi Slovenci se pogovoriti in na sporazumljenje delati, o vsem tern molči iu vedno le razprtijo dela ia hujska, češ, da sruo konservativui Slovenci narodnemu piogramu se zneverili!! — Nečastno je pa navavuoč za moža, ki dela v /(Narodu" politično vreme, očitati nam, da iščemo ,,spasenja" (resenja) iz vseh nadlog, ki nas stiskajo, ,,v prevagi verstva." Naj nani iksler le eden članek v ,,Gospodarju" pokaže, v kterem bi bili to trdili! Nasproti nam pa še ,,Narod" sam oponaša, da se ,,pečamo skoro izključljivo z visoko politiko." Pač slabo pričevalo za ,,Narod", če se ne more povzdigniti do one politične višine, da bi spoznal, kako važeu faktor da je v državi ravno svobodna katoliška c e r k e v , za kar se mi in to najbolj iz ljubezni do kat. ljudstva bojujemo. — Kar slednjič dopisnik iksel o rcakciji kvasi, češ, da ,,pravna" stranka v reakcijo, v obsolutizem in Bog ve v kakošue strahove žene, so le domišljije dopisiiikove, kateri tega progratna ni čital, ali ga pa ni razumel, sicer bi ne mogel pisati takib bedarij. Najlepše jc pa to, da dopis iz Dnnaja v isti številki ,,Naioda" blizo vse to priporoča, kar naš iksel na čelu lista pobija! — Vlada skuša pred volitvami, ako bo mogoče, dunajsko borzo na bolj trdne noge postaviti. V ta namen so se te dni ustavaaki bogatini z mininistroma trgoviue iu financ posvetovali, kako in kaj. Kakor poroča v teb zadevah vsevedoča ,,N. fr. Pr."', so se nglede na politiko (t. j. ua korist prihodnjih volitev), kakor tudi na finance zedinili v sklcpu, odloeno delati ua to, da se vpadlo zaupanje zopet povzdigue iu borzni krizi v okom pride." Bo težko kaj kruha iz to moke! Vnenje države. Nemški cesar Vilelm je iz Emskih toplic na Dunaj glas dal, da mu stan njegove bolezui ne pripusča priti na Dunaj razstave gledat. Namesto njega pride kouec t. ra. nja kraljeva gospa. Uzrok tcmu pa tiči meoda bolj v politiki, kakor v krču po kosteb. — V ncm. državnem zboru so libcralni poslanci hoteli stroške za poslanca pri papežu s proračuna zbrisati; le ko jiiu je Bismark razložil, da se nposlednja nit" sporazumljenju z rimsko stolico ne srae prtrgati, dobil je vladni predlog potrebno večino. — Cuje se pa, da liote liberalci, ko pride proračun do tretjega branja v zbornici, tačas še enkrat vsc žile napeti, da z neprivoljcujem tega stroška svoje sovraštvo proti kat. cerkvi očitno pokažejo. Na Francoskem se rndečkarji v narodui skupščini karjcze peuijo zoper kouseivativno vlado, ktcre se lotijo, kcdar le morejo, toda zastouj. Tako je vlada prcpovedala neki nidečkarski list, iu prijatelji lista so prcdlagali nazaupnlco tuinistru uotranjih zadcv; prcdlog jc pa bil z vcčiuo odbit iu minister jc obljubil, da boče vlada neustrašeuo neporedneže krotiti in poštcne ljudi braniti. — Da se vladi bati ni treba, kažc to, da je skupščina poslanca Ranc-a, ki je bil ud pariske rudeSkarske družbe ,,komune", in v Lyonu celo za poslanca se volil, zdaj v zatožui stan spravila. —