Političen list za slovenski narod Po pošti prejemiiu velja: Za eelo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljal: Za celo loto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opiTHljj|tvo (administracija) in ekspedieija, Semeniško ulice št. 2. Naznanila (insorati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se thka enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nefran kovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo jo v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',(!. uri popoludne. Jštev . ISO. V Ljubljani, v soboto 18. junija 1887. Imetnik X V Vmska mestna šola. Nemška ljudska šola v Ljubljani dopisniku „N. Fr. Pr." zopet dela hude preglavice. V včerajšnjem listu št. 8191 tarna in toži, da je slovenski mestni zbor od ministerstva nemškim prebivalcem dovoljeno štiri razredno nemško ljudsko šolo za dečke in deklice skrčil na enorazreduo šolo, ker se v tekočem šolskem letu ni osnoval poseben drugi razred in baje tudi v prihodnjem šolskem letu ne mislijo napraviti samostojnega tretjega razreda. Po Ljubljani se je že zdavnej govorilo, da je dopisnik omenjenega lista neki dobrozuani nemški učitelj v Ljubljani; mož bi moral toraj poznati do-tične šolske zakone in vedeti, kdaj se more kaka občina od višje šolske oblasti siliti nove šole usta-novljati in kdaj ne. Mestni zbor Ljubljanski je pred dvema letoma prav sodil, ko je trdil, da se za nemško ljudsko šolo, ki jo je imel po ukazu deželnega šolskega sveta napraviti, ne bo našlo potrebno število učencev. Zakon namreč tirja, da mora biti vsaj štirideset za šolo sposobnih otrok. V Ljubljani je sicer toliko nemških za šolo sposobnih otrok; to je mestni odbor tako dobro vedel, kakor deželni šolski svet; tudi to je vedel, da ima dolžnost, tem nemškim otrokom preskrbeti šol, v kterih bi imeli priliko podučevati se v svojem maternem jeziku. Ali nemško-liberalni listi so že takrat napovedovali, da Nemci svojih otrok ne bodo pošiljali v to šolo, ampak v druge nemške zavode. Mestni zbor je toraj po vsej pravici sodil, da se za novo šolo, ktero je nekaj čez dvesto starišev v posebui peticiji zahtevalo od deželnega šolskega sveta, ne bode oglasilo zadostno število otrok, kolikor jih šolski zakon za ustanovitev posebne šole zahteva, in da nemški kričač' nemške šole ne tirjajo, ker bi je v resnici potrebovali, ampak le iz nekake nagajivosti do sloveuskega mestnega zbora. To je pa vendar sovražljivo dejanje do someščanov iu v vsakem oziru zavržljivo. Kdo potem takem kali mir? Skušnja je pokazala, da jo' mestni odbor prav sodil. Nemci svojih otrok res niso vpisali v to šolo, ampak jih pošiljajo raje v protestantovsko šolo, ali pa v šolo nemškega „Schulvereina". Vr mestno šolo se je bilo prvo leto oglasilo jako malo učeucev, dasi je mesto za njo pridobilo enega uajspretnojših učiteljev. Pri tem jako pičlem številu ostalo je tudi letos. V I. oddelku je namreč vseh učencev 18, v II. pa 20. Toraj jih tudi letos v obeh oddelkih ni toliko, kolikor bi jih moralo po zakonu biti. Iu še ti nikakor niso Nemci. V I. oddelku sta lo dva Nemca, in 16 Slovencev; v II. oddelku pa so 4 Nemci, 4 Lahi in 12 Slovencev. Poduk je pri teh okoliščinah silno težaven; ako bi učitelj in katohet 'j podučevala zgolj nemški, bi bob v steno metala, in j učni vspeh bi bil silno neugoden. I)a otroci zastonj hlač ne trgajo, jima ne ostaja druzega, kakor pri slovenskih otrocih posluževati se njih sloveuskega maternega jezika, da jih vsaj ume. Ali s tem, da morata vsak predmet obravnavati v dveh jezicih, v nemškem in slovenskem, zgubljata dragi čas in razuu tega še veliko več trpita, kakor pa v šoli, kjer vsi otroci umejo učni jezik iu jim ga ni treba tolmačiti v drugem narečji. Nova mestna šola se toraj nikakor ne moro imenovati nemška, ker je v obeh oddelkih le 6 Nemcev, za slovenske otroke pa ima mesto toliko drugih ljudskih šol, da bi pač tudi teh 28 učencev v nje spravila, ki sedaj obiskujejo tako imenovano nemško šolo. Mi smo vsigdar zagovarjali načelo ravnopravnosti, po kterem imajo Nemci enako pravico tir jati nemško šolo za svoje nemške otroke, kakor Sloveuci slovenske šole za svojo deco. Tudi mesto je načeloma pritrdilo temu načelu in sklenilo napraviti štirirazredno nemško šolo; ono je to šolo pričelo s prvim razredom in bi bilo letos odprlo poseben drug razred, k letu tretji razred itd., ako bi se bilo v to šolo vpisalo toliko učeucev, kakor jih zakou tir ja. Ako se to tii zgodilo, tega pač ni kriv mestni zastop, ampak nemški prebivalci v Ljubljani, in dopisnik „N. Fr. Presse" bi bil moral svoje napade obrniti na nemške prebivalce v Ljubljani, ki so s svojo malomarnostjo nemško šolo uničili. Ker tega pa nihče ue more tirjali od mestno občine Ljubljanske, da bi morala za šest ali naj bo tudi dvajset nemških otrok, kterih bi bilo povprečno po pet v vsakem razredu, vzdržavati štirirazreduo nemško šolo. Tudi to se ne more od Ljubljane tirjati, da bi morala ona nemško šolo plačevati za otroke, ki so všolani drugam. Med prej naštetimi 38 učenci nemške mestue šole je namreč 5 dečkov iz Šiške, kjer imajo lastno šolo, 2 sta iz LTdmata in 2 iz Sel, ki tudi uiso všolani v Ljubljano. Kako pride mestni odbor Ljubljanski do tega, da naj on za te vuanje otroke vzdržuje posebno nemško Šolo, ktero za svoje domače ne potrebuje? Kdo bi mu toraj zameril, ako neče po nepotrebnem mestnih denarjev tratiti samo zavoljo tega, ker so si nekteri nemški kričači v glavo vtepli, da mora mesto nemško šolo napraviti, naj jo nomški otroci že rabijo ali ne. Pa tudi to se nam ne zdi prav, da se bi moralo v nemško šolo sprejemati vse, kar se za njo oglasi, dasiravno so dotičniki slovenske ali italijanske krvi iu nemščine popolnoma nezmožni. V šoli nemškega „Schulvereina" ne trpe nobenega učenca, ki nemščine toliko ne ume, da bi se mogel vdeleževati poduka, ter so zarad tega odslovili dva dečka, pred dvema mesecema nekega Zorca, nekoliko pozneje pa nekega Albina Orelika, ki sta sedaj oba prišla v nemško mestno šolo. Za šolo nemškega „Schul-vereina" nista bila sposobna iu učitelj se ž njima ni hotel ukvarjati, za nemško mestno šolo pa sta dobra in učitelj naj se ž njima ubija in ukvarj;:, kakor vo in zna. Ali bi ne bilo prav, ko bi tudi v mestni šoli posnemali zgled nemškega „Schulvereina" in otrok ne sprejemali, ki nemškega učnega jezika ne umejo ? Pravijo sicer, da se ne sinejo nobenega učenca braniti, ako starši zahtevajo, da naj njih otrok obiskuje nemško šolo. Dobro; radi priznavamo starišem pravico določevati učni jezik svojih otrok; ali to pravico glede nemške mestne šole priznavamo samo Ljubljanskim prebivalcem, kterim je svobodno svoje otroke pošiljati v slovensko ali nemško mestno šolo, ne da bi jih smeli učitelji odbijati. Nikakor pa ne pritrdimo uačelu, da bi moral učitelj v nemško mestno šolo sprejemati otroke iz Šiške, Udmata in Sel, ter se ž njimi ubijati. Takim otrokom se prav lahko sprejem odreče in starišem pove, da uaj jih pošljejo v drugo šolo, kjer se bodo lagljo in vspeš-ueje učili. Pri Albinu Orehku se pa ni samo pokazalo, da LISTEK. Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.) (Spisal J. Stok lasa.) (Daljo.) Tudi ban Tomaž Rakač-Erded ni mogel mirne dušo gledati, kako so Turki po Hrvatski ropali; zatoraj pokliče plemstvo na orožjo ter zbere četo iz raznih trdnjavic, da so tudi on nad Turkom osveti. On so odpravi s to četo proti gradu Mostavini, ki jo pripadal njegovi dedovini, ali so si ga bili osvojili Turki. V trdnjavici jo bilo v posadki 00 Turkov, ki so so komaj tri dni braniti mogli. Prednje četo bauove, ktero je vodil Štefan Tahij, začele so napadati iu streljati z malimi topovi na grad, ter so tako predrli in porušili staro zidovjo grada, da so se Turki že tretji dan podali pod pogodbo slobodnega odhoda, kar so jim naši dovolili. Čeravno so nekteri svetovali, da se grad zopet učvrsti, ni hotel ban tega storiti, kajti grad ni imel dobrega polo- žaja ter se je morala velika posadka v ujem držati, zato ga ,e dal rajše čisto razdjati. Ilasan paša je komaj čakal, da so začeli naši napadati, kajti zdaj je našel vzrok, da zahteva od sultana, da smo Hrvate kazuovati, ker so mir prekršili. Precej pošlje v Carigrad Rustan bega, da tam izposluje dovoljenje. Njega pokličejo v divan, kjer je začel tako-le govoriti: Erded je prekršil primirjo, ko je napadel s znatno silo in velikimi topovi Mos-lavino, ktero si je tudi osvojil, a v kratkem se bodo podal osvajat tudi Veliko, kar mi je prijavil ueki vohun. Zato zahteva 011 v imenu llasanovem od vlade, da naj 11111 ona pomnoži četo čez navadni broj in naj 11111 dovoli, da sme svojo braniti, a za krivice Erdedove se čim preje osvetiti. Da 011 to, kar je trdil, tudi dokaže, douesel jo Rustan pred divan veliko železne krogljo, težko (jO funtov, s kakoršnimi da jo streljal ban ua Moslavino. (Val-vazor XV. 510). Ko so jo imelo v divanu o tem glasovati, bil jo Sinan paša največi zagovornik lažnjivih trditev llasanovih in njegovih zahtev, ter zahteval, da se ne gleda toliko ua verolomnega Rudolfa, ki vrh tega že dve leti ui plačal dolžnega davka. Ta zagovor velikega vezira je odločil. Sultan Murad jo opustil z lepimi besedami Rustana, ter dal Hasana obsežno polnomoč, da se more pripravljati za novo vojsko. Ob enem je opomnil cesarskemu poslancu v Carigradu dr. Pecu, da naj cesar ne zaostaue z dolžnim davkom, ker bode sicer ž njim ojstreje postopal. In zares je cesar svojemu izvaurednemu poslancu Frideriku Krekvicu, ki je že na potu bil, po drugem poslancu sporočil, da naj se podviza, da bode še pred koncem leta 1591. navadni davek iu darove v Carigradu oddal, kar se je tudi zgodilo. Odkar se jo Hasan povrnil iz Hrvatske, razmišljal jo dolgo, kako bi odvrnil takšno nezgode, kakoršua ga je bila nedavno zadela; zatoraj so jo posvetoval tudi s svojimi begi, posebno z Rustanoiu, Volehtamom in Er-doglisom, ki so konečno sklenili, da je treba sezidati novo trdnjavico ne daleč od Kolpe. Le-ta trdnjavica bi morala biti ua takem mestu postavljena, da bi bila zanj pribežališče v vsaki nezgodi, pa tudi izhodišče pri vojnih podvzetjili proti Hrvatski. Prva namera mu je bila la, da osvoji llrastovico in (ioro, dve pomejni trdnjavici, kteri ste še v naših rokah nemški „Schulverein" ne mara otrok, ki nemščine ne umejo, ampak da ga po njegovi misli kot privatni zavod šolski zakoni sploh ne vežejo. Ko je namreč iz svoje šole pognal Albina Orehka, se mu ni zdelo potrebno, to naznaniti šolski oblasti; vsled tega se je deček cel mesec potepal brez šolskega poduka, in je še le te dni prišel v nemško mestno šolo, kjer se je izgovarjal, da je moral samo zavoljo tega iz „Schulvereinove" šole izstopiti, ker je slabo oblečen. Tega mu pač nihče ne verjame, pač pa nam je umevno, da se učitelj ne mara mučiti z otroci, ki niso za nemški poduk. Ali ravno zarad tega tudi mestnemu odboru prav damo, ako je vsled dosedanje skušnje spoznal, da je nemška mestna šola nepotrebna in da ga zarad tega ni volja osnovati posebnega tretjega razreda, dokler se nemški prebivalci bolje ne popriraejo mestne šole. In prav posebno še milujemo g. učitelja, ki pri svojem obilnem trudu in najboljši volji nič ne doseže in se od dne bolj prepričuje, da taka šola ne more obstajati. Kdo la/sirja omiko? Čudno vprašanje: Kdo razširja omiko? F rani asoni, protest a n tj e, liter a ti, v novejšem času posebno liberalci in židje in njihovi časniki. Tako, mislim, ali enako bi nam na vprašanje vsakdo odgovoril; mar li je drugače? Pač, nekoliko je že drugače. Vsi zgoraj imenovani se pač razsvit-ljene iu razsvetljevalce imenujejo, a niso še do sedaj niti ne jedne vasice, niti jednega mesteca omikali ter z omiko osrečili. Oni le nastopijo v delo drugih, da isto večinoma pokvarijo iu — uničijo. Na vprašanje: Kdo uči in razširja omiko? lepo odgovarja neko pismo znanega — pa se ne vstrašite preveč — trapista P. Franca iz Afriue. Dovoljujemo si v dokaz temu posneti nekaj bistvenega iz pisma priobčenega v „Zg. Danici". Glasi se: „Kaf'rov smo do zdaj krstili do 400, njih polovica se jih večkrat spoveduje, in njih 70 je poslednjo belo nedeljo prejelo prvo sv. obhajilo. Vsa južua Afrika strmi nad našimi tako naglimi vspehi; protestantski verski služabniki škripljejo. Mi sami živimo še v začasnih kočah, ker ni ne časa in ne denarja, da bi pričeli prave samostanske stavbe, ker imamo opraviti z misijonskimi stavbami in šolstvom. (Tako pozabi krščanski omikovalec sam sebe, da razsvitljuje druge. Vredn.) Že imamo tukaj čisto novo naglotiskarno, ki jo žene voda, po najnovejšem sostavu z raznimi do-tičnimi stroji za tiskanje naših kaferskih novih slovstvenih izdelkov. Nam je odločeno, vravnati vse ka-ferske šolske knjige iu sploh ustanoviti kafersko literaturo. Dogotovljeu že imamo katekizem in mo-litvenik v kaferskem jeziku; štiri evangelije, novo kafersko slovnico in besednjak; tudi spomenico do sv. očeta za zlato mašo. Štiri redovnike imamo, ki gladko pridigajo in katekizujejo po večkrat na dan; trije izmed njih so zmožni pisati njih knjige v ka-ferščini, oziroma prestavljati v kaferski jezik. Šolske knjige, zgodbe svetega pisma delamo s podobami, ker sami imamo fotografijo, cinkopis, ksilopisarno, kamno-pisalno zraven novoustanovljene tiskarne, s ktero moremo tiskati latinske, nemške, grške in hebrejske reči. V šoli in na hrani imamo 70 črnih kaferskih ;deklic, '50 črnih kaferskih in 30 belih dečkov, ki imajo postelje, obleko in delavnico, da delajo ter se uče, in to vse zastonj — zavolj Boga. Vsaki dan imamo 350 ljudi pri mizi. Velikokrat mi je tesno pri srcu, kedar pogledam trumo ljudi, ktero mi je preživeti in oblačiti — in sam še nimam samostana; vendar do zdaj se je zmeraj še izhajalo. Da bi ne imeli tako silnih denarnih stroškov, smo napravili mlin in žago, oljestiskalnico (hidrav-liško), s ktere pomočjo iz zemeljskih pridelkov olje delamo; sadimo „arro-root" in delamo iz njega nekako moko, to je neka tečna moka, dobra za otročjo hrano. Prisiljeni smo bili 16 angleških milj dolgo pot izsekati skoz naše zelo gorato posestvo iu do naših železniških postaj, pri čemur je bil« treba zidati deset kamnitih mostov, narediti dva velika kamnita jezova za naši dve „turbini" kot „motorja". Prebivalce, ki smo jih dobili v golo-divja-škem stanu, smo toliko oblekli, da na našem 12.000 oral velikem posestvu ni več neoblečenih ljudi. Veliko črncev se je pri nas izučilo rokodelstva, okoli 70 črnih delavcev vsak dan pod-učujemo v krščanskem nauku. K zunanjim gresta vsak dan dva pridigarja, da po dvakrat na dan ljudem božjo besedo oznauujeta. Tako je tudi v podružnicah Natalskih mnogostransko že zelo drugače. Drugoverci so nam prav prijazni in dobri, vlada (angleška) zelo naklonjena in res liberalna. Še veliko več bi mogli storiti, ako bi imeli denarja in delavnih mož. Vem, da dobra Kranjska dežela ima polno opraviti z Bosno, zato ne pošljem tje nobenega bratov nabirat, in zdaj imate tudi tam trapi-stovskih samostanov dosti, ki jih je treba popolniti.*) Ko bi pa vendar gnalo kacega Kranjca k našemu misijonu v Afriko, ali ko bi blagovolil nam kako gmotno pomoč skazati; denar in novake vselej radi sprejmemo." Tu imate, ljubi bralci, odgovor na prašanje: Kdo uči in razširja omiko? Ti sitni kutarji ti! Da, kutarji in sploh vsi misijonarji katoliške cerkve, ti so pravi omikovalci ter razširjevalci omike! Tako je bilo nekdaj pred stoletji v Evropi, pozneje v Ameriki in je sedaj v Afriki in tako bode tudi ostalo vkljub liberalnim in brezvernim širokoustnežem. Politični pregled. V Ljubljani, 18. junija. Notranje dežele. Z Dunaja se poroča, da se snideta avstrijski in ogerski državni zbor 26. septembra in zborujeta do novembra. V novembru se snidejo delegacije, v decembru deželni zbori. V četrtek zjutraj ob 7. uri prišli so ameriški Čehi v Podmokle (Bodenb&ch). Na postaji so jih pričakovali deputacija čeških „Sokolov" , broječa 90 mož in mnogo naroda. Načelnik Praškega »Sokola" dr. Linha pozdravi drage goste iz daljne *) Ti nas zapuščajo. Tako so preteklo soboto zapustili Lanspreško grajščino ter se vrnili na Francosko. Vr. Amerike, ki so po dolgem času zopet stopili na. domača tla. Vsprejem je bil presrčen, nagovori navdušeni. Po dveurnem prestanku odpeljejo se dalje proti zlati Pragi. Po vseh postajah so jih prebivalci navdušeno pozdravljali. Ob 1. uri 45 miuut cjpjdejo v Prago. Na kolodvoru jih pozdravi z iskr^iimi besedami župan Vališ z mestnimi zastopniki in depu-tacijami raznih društev in občin. V imenu ameriških gostov se zahvali Čermak. Češke gospe so delile gostom šopke. Po ulieah so vihrale rpnogo-brojne zastave, naroda se je nabralo do 80 tisoč. Iz mnogih čeških mest došle so brzojavke, pozdravljajoč češke rojake iz daljne Amerike. Vseh gostov je okoli 260, med njimi 120 gospej in otrok. Včeraj so se pričele volitve na Ogerskem v 40 komitatih in 33 mestih. Do 9. ure zvečer je bilo izvoljenih 118 liberalcev, 13 pristašev zmerne opozicije, 19 neodvisnih in 6 pristašev drugih strank. Tisza je izvoljen v Velikem Varadinu z 825 glasovi proti 226. V Szegedinu je izvoljen Ludovik Tisza, v Budimpešti minister Trefort. Vnanje države. Dunajski in Beroliuski listi pišejo mnogo o troearskem shodu, vendar doslej ni še uičesa gotovega. V ruskih krogih se ne zanimajo mnogo za shod treh cesarjev. Bolj gotovo pa je, da se snideta letošnje poletje grof Kaluoky in knez Bismark. „N. Fr. Pr." že sedaj pozdravlja shod avstrijskega in nemškega ministra vnanjih zadev „kot svitel žarek, ki prodre črne oblake". Kakor trdi omenjeni list, razvija se v Berolinu žalosten položaj. Cesar Viljem stoji na robu groba, prestolonaslednik je nevarno bolan, in knez Bismark ne more več trditi, „obdani smo od prijateljev", temveč „na meji preže na nas skrivni in očitni sovražniki". V prvi uri nevarnosti prikažejo se kozaki s sulicami. Nemčija in Avstrija se morate podpirati proti skupnemu in nevarnemu sovražniku. — Glavno glasilo avstrijskih Nemcev s tem spričuje, da Nemci vedno žele tesno zvezo z Nemčijo, ker upajo na ta načm priti zopet na krmilo v Avstriji. Vprašanje pa je, bo li hotel Bismark sovražno postopati proti Rusiji. Trditi smemo, da v slučaji avstrijsko - ruske vojske pozabi Bismark na avstrijsko prijateljstvo, da le prepreči rusko-fran-cosko zvezo. Dunajski industrijski krogi se mnogo trudijo, da Avstrija z Rumunijo sklene trgovinsko pogodbo. Nedavno so izročili trgovinskemu ministru Bacquehemu peticijo, ktero je podpisalo nad pet-najststo tvrdk. Z ministrovim odgovorom deputacija ni bila posebno zadovoljna. Bacquehem je rekel, da mora vlada počakati boljše ponudbe rumunske države. Približuje se žetev, in Rumunija bo mnogo odjenjala od svojih zahtev, da speča svoje žito. Poučeni krogi pa trdijo, da Rumunija s svojimi pridelki ni v zadregi, ker lahko proda žito v Anglijo, Italijo in Francijo. Avstrija sama pridela tolike žita, da ga prodaja v vnanje dežele. Le kedar je v Avstriji slaba letina, kupujejo žitni trgovci tudi ru-munsko žito. Na Dunaji in v Budimpešti se varajo, da bo namreč Rumunija prijenjala glede trgoviuske pogodbe. Avstrijski vpliv v Rumuniji je preslab, ker madjarska politika ua Sedmograškem odmeva do Bukarešta. Srbski minister notranjih zadev, Radivoj Mi-lojkovič, namerava premeniti ustavo in upravo srbske kraljevine. Najprvo hoče skrbeti za javno varnost po deželi in dati uarodu priložnost, da nadzoruje državni organizem. Ker so sedaj v Srbiji druge razmere, kakor pred osmimi leti, zato se mora tudi sedanja politika po njih ravnati. On ui vstopil v ministerstvo, da se maščuje nad svojimi političnimi nasprotniki in uniči njihovo moč, ali koristi lastni stranki, temveč hoče dati narodu prostost osebe in premoženja in biti pravičen proti vsakemu. — Glede vnanje politike misli minister, da mora Srbija živeti v prijaznih razmerah z vsemi državami in poravnati vsa dosedanja nasprotja. — Vsled slabega bili, da mu bode potem prosta in za napade odprta vsa ravnica med Kolpo in Savo. Ko je bil Ilasan po osvojitvi Moslavine poslal Rustana v Carigrad, da izposluje pri sultanu, da sme on bana kazniti, bilo mu je tudi naloženo poprašati, je li bi smel Hasan novo trdnjavico postaviti. To so mu na sultanovem dvoru radi dovolili. Ker se pa med tem Rustan ni tako hitro povrnil, podal se je nestrpljivi Hasan brez dovolitve z vojsko na naše zemljišče, da svojo namero izvede, namreč, da postavi novo trdnjavo ter tako Erdeda kaznuje. Najpoprej se je odpotil poiskati si pripravno mesto, kjer bi mogel osnovati novo trdnjavico. Ko je prišel z vojsko pod Hrastovico in Goro, prestrašile so se naše posadke, čim so opazile veliko turško vojsko, ter popustile mesta, ktera je zasedel sovražnik precej. Na to je Hasan pregledal vso okolico, pa se konečno odločil sezidati trdnjavo v onem kotu, kjer se izliva rečica Petrinja v Kolpo. (Valvazor XV. 514). Ali ker ni imel dovelj gradiva pripravljenega, ni se mogel precej posla lotiti, nego odloži vse to na prihodnje leto, ter naroči svojemu glavnemu podvzet-uiku, da pripravi do spomladi vse potrebno gradivo. Od tukaj se vzdigne dalje proti Sisku *), ker se je hotel z osvojitvijo te trdnjave osvetiti za pad Moslavine. On je bil te misli, da bode posadka v Sisku ravno to storila, kakor Hrastovška in Gorska, da se bode namreč njega in njegove vojske zbala, in da mu bode precej podala trdnjavo. Ali Hasan se je jako zmotil. On je zadel tukaj na odločnega moža in branitelja mesta,| Nikolaja Mikaciča, ki je sklenil braniti trdnjavo do zadnje kaplje krvi. Mi-kacič je bil mož majhne postave, ali velikega duha, ljubeznjivega govora in človeškega srca, pa nikdo bi ne bil verjel, kdor bi ga bil videl, da je tak junak, kakor se je kasneje skazal. Ko je toraj Ilasan videl, da se naši njega ne boje, začel je na trdnjavo streljati, da bi tako zidovje razrušil, ter potem samo *) Sisek je bil trivoglata, široka in jaka trdnjava med Kolpo in Savo (Valvazor XII. 48), ktera je stala pod nadzorom in upravo Zagrebškega kapitoljna. Upravo to trdnjavo je predal kapitoljnu Ferdinand I., kakor dokazujo izvirna listina v arhivu kapiteljna Zagrebškega. Zapovedniki v trdnjavi so bili vedno kanoniki in to zaporedoma po eno leto. L. 1591. je bil zapovednik Štefan Fabrieie (Habrici), ali zarad nevarnih časov mu je pridruf.il kapitelj še hrabroga Mikaciča (Mikaci). (Dane Gruber Ilorba Hrvata sa Turci. Zagreb 1879. str. 48.) trdnjavo napadel. Tri dni je streljal na grad iz malih topov, kterih krogle so bile velike, kakor račja jajca, ter ž njimi ni mogel uaškoditi. Potem se je začel Mikaciču groziti, ako mu ne preda trdnjave, ali vse to ui nič pomagalo. Ko je pa konečno tudi sam spoznal, da mu manjkajo sile za osvojitev Siska, vrne se z vojsko proti Bosni, sporočivši še poprej Mikaciču, do bode on v kratkem času zopet prišel še z večimi silami in jačimi strojevi za obleganje, pa da mu bode že takrat vrat zavil. *) Le to obleganje se je dogodilo najbrže meseca julija ali najkasneje v prvi polovici meseca avgusta. *) Valvazor (XV. 514—515) pripoveduje po Istvanfyju, da jo noki čotovodja Marko Vojvoda izdaval Ilasanu vse, kar se je delalo v Sisku, ter ga jo za to Mikacič dal vtopiti v Savi. Ker se jo pa ravno tako izdajstvo zgodilo sledečega leta (1592.), mora so držati, da jo zgodovinar Istvanfy pronesel le ta do-godjaj iz enega leta na drugo, kajti neverjetno je, da bi so bilo enako izdajstvo v obeh letih dogodilo. (Daljo prih.) finančnega stanja je potrebna največja varčnost v državnem gospodarstvu. Dolžnosti svoje mora Srbija natančno izpolniti, ker to zahtevajo koristi, čast in kredit mlade, razvijajoče se države. — „Svet" piše, da je Rističevo ministerstvo posledica potovanja kraljice Natalije v Rusijo. — „Novi Beogradski Dnevnik" tirja, naj se toži prejšnje Garašaninovo ministerstvo; naj odpuste brei pokojnine vse uradnike, ktere je nastavil Garašanin; vsi tujci pri železnicah in v drugih službah naj se iztirajo iz dežele. Dopisnik angleškega časnika „Times" piše z Dunaja o bolgarskem vprašanji: Vprašal sem Stojlova, bo li v resnici veliko sobranje volilo kneza Aleksandra. Odgovoril je, da je to mogoče. Ko bi bil izvoljen Aleko paša, zamotale bi se še bolj bolgarske razmere. Regenta Živkov in Mutkurov potujeta po deželi, da narodu prigovarjata zmernost in red. Prepričala sta se ob jednem, da narod želi nazaj kneza Aleksandra. To se mora pa zgoditi po postavni poti, da se države ne bodo mogle pritožiti. Dalje je rekel Stojlov, da bi rad odstopil iz službe; ž njim bi odstopil tudi Načevič. — Iz Bukarešta se poroča, da Stojlov odstopi in ministerski predsednik Radoslav prevzame ob jednem pravosodno ministerstvo. Notranje zadeve bo prevzel Mautov. — V okolici Ruščuka in Trnovega se klatijo roparji in na cesti napadajo trgovce. Mantov potuje z močnim oddelkom žandarmerije po železnici od Ruščuka do Varne, da jo ne napadejo roparji. Nemški državni zbor je končal drugo branje o obdačenji žganja in vsprejel postavo, po nasvetu komisije. Pri tej priliki je fiuančni minister povdarjal, da bo država morala imeti večje dohodke od žganja. Te besede so vznemirile vso zbornico, ker se boji monopola na žganje. O francoskem vojnem ministru Ferronu pišejo, da je mirnega značaja, sicer pa odločen in pošten mož brez politične častiželjuosti. Grevy je sprva hotel izročiti vojno ministerstvo generalu Saussieru, ki je sedaj najboljši general v Franciji. Saussier pa je zuan kot odločeu nasprotnik Boulan-gerju, zato ui hotel vstopiti v ministerstvo, da bi s svojim imenom ne delal zadrege novemu ministerstvu. Prevzel je poveljništvo posadke v Parizu, da hitro zatre vse nemire, ko bi namreč Rochefort in tovariši razgrajali zaradi Boulangerja. Poučeni krogi trdijo, da je general Boulanger nad jeden milijon izdal iz skrivnega zaklada vojnega ministerstva za svoje slike in časnikarske prijatelje, ki so po listih proslavljali njegovo ime. Pariški diplo-matiški krogi trdijo, da ima Grevy mnogo dotičnih dokazov v roki. — Vlada ne bo pospeševala sovraštva proti Nemčiji. Vedna poročila o vojski z Nemčijo vznemirjajo narod, ker vsled tega peša trgovina in industrija. Radikalci bi radi zopet vrgli sedanje ministerstvo, toda imajo premalo glasov. — Obravnave o vojaški postavi so jako burne in osvit-ljujejo v mnogem oziru francoske razmere. Grof de Mun je v izvrstnem govoru naslikal razloček med demokracijo in armado. Demokracija se bori za osobne pravice, armada pa sloni na trdni podlagi veljavnosti, pokorščine in vdanosti do smrti. Kjer je narod pokoren višjim oblastim, tam je armada izraz naroda. V Franciji pa je narod razcepljen, raztrgane so družinske vezi, zato je potrebna daljša vojaška dolžnost. Vojak se mora privaditi vojaškemu redu, da se čuti v polku domačega. Ako sedaj zbornica dovoli krajšo vojaško službo, zahtevali bodo demokrati, da se skrajša na jedno leto. Konečni nameu demokracije je ta, da se odpravi armada. In če pridere sovražnik v deželo, morali bi vsi državljani hiteti na bojišče. To je tirjal že 1792. 1. član narodnega sobranja. — Republikanec Mezieres je pripomnil, da v Franciji sploh pojemlje veselje do vojaščine. Podčastnikov je v armadi okoli 38.000, od teh jih niti tretjina ne ostane v službi čez določeni čas. Za časa cesarstva je služilo nad 100.000 starih vojakov v armadi. To je znamenje, da Francozi ne služijo radi kot vojaki. Bogatini so že tako neradi vojaki, revnejše državljane pa tudi ne vabi vojaška služba, ker so vojaki preslabo preskrbljeni. Oe Francija prične vojsko, imela bo sicer mnogo, toda slabih vojakov. — Pariški mestni zbor je zahteval od načelnika ubožne uprave, naj odpusti zadnje usmiljene sestre, ki so še v bolnišnicah. Vlada je sama nastavila te sestre, vendar je Peyron, načelnik ubožne uprave, obljubil, da jih odpusti. Pristavil je pa, da bodo potem le za dve bolnišnici znašali stroški nad 200.000 gld. Pa vsaj ima država mnogo denarja! Posvetne postrežnice so večinoma omožene, in vse njihove družine dobivajo stanovanje od države. Turški sultan še ni potrdil angleško-turSke pogodbe glede Egipta. Francoski veleposlanik v Carigradu, grof Montebello, razgovarjal se je več časa s sultanom in mu razložil pomislike francoske vlade proti pogodbi. Sultan je spoznal slabe posledice pogodbe. Svetovalci sultanovi pa ga nagovarjajo, naj pogodbo potrdi. Sultan se boji, da se prične vstaja proti njemu. Rusija pogodbe ne bo potrdila. Ruski veleposlanik Nelidov preti Turčiji iu zahteva vojno odškodnino, ktere Turčija še ni plačala. Ruski nasprotniki pa tolažijo sultana, da bodo Anglija, Nemčija, Avstrija in Italija podpirale Turčijo. Sultan utogue v kratkem podpisati pogodbo. V Afganistanu vršč se dogodki, ki morejo vreči emira s prestola. Posledica bo, da Rusi zasedejo levi breg reke Oksusa od Kardžua do Kilifa. Na roke jim pojdejo Turkmeui in Uzbeki, ki sovražijo Afgance. Ko bi se rodovi ne vzdignili proti emiru, Rusi M ne prodirali dalje. Ako še Ishak kan, knez Mezari - Šerifa, ki je sedaj prijatelj Angležev, zapusti emira, potem moremo pričakovati velike pre-membe v Aziji. Iz Masave se poroča, da se vidijo veliki ognji proti abesinskim goram. Nekteri trdijo, da je Ras Alula zažgal pašnike, ker hoče ovirati italijansko armado na potu proti Abesinji. Izvirni dopisi. Iz Trnovske fare na Notranjskem, 16. junija. (Rodovniška šola v Trnovem.) Vselej se človek razveseli, ko bere, da se je tii ali tam ustanovila redovniška šola za žensko mladino. Kako tudi vspešno podučujejo vrle redovnice mlade deklice! Saj je vsak razumnik prepričan, kako potrebno je, da je ženska mladost v krščanskem duhu odgojena in dobro podučena, da dobimo v prihodnosti dobre matere iu vrle hišne gospodinje. One so steber, na kterega se naslanja družinsko življenje; in ako je ta steber močan, ni nas strah prihodnosti. Vesel sem, da Vam zamorem danes poročati, da pridejo k nam v Trnovo redovnice, ktere bodo znabiti že prihodnjo jesen odprle žensko odgojišče in dekliško šolo. Pred kakimi 10 leti je tukajšnji premožni posestnik in trgovec gosp. Janez Valenčič ponudil ranjkemu g. dekanu M. Strucelj-u veliko, skoraj novo hišo s potrebnim zemljiščem, ktero je bil pripravljen fari darovati z namenom, da redovnice ustanovijo dekliško šolo v darovanem poslopji. Pisalo se je potem v Maribor, in prišle so bile šolske sestre ogledat si poslopje, ktero so spoznale za dobro in jako pripravno. Razne zapreke, posebno pomanjkanje izprašanih slovenskih sester-učiteljic je bilo vzrok, da je zadeva zastala, ter se zavlekla do spomladi lanskega leta. Pri lanskem škofovem obiskovanji so naš gosp. dekan premil. knezo-škofu to reč naznauili. Pre-vzvišeni gospod so bili jako razveseljeni in so izrekli željo, da bi z omenjenim g. Valenčičem radi osebno govorili. Ko se g. Valenčič drugi dan škofu predstavi, jim zagotovi, da je še vedno trdne volje, svojo hišo s prostornim vrtom v blagi namen darovati. Škof so pohvalili vrlega moža, ter obljubili, da hočejo sami skrbeti, da se ta zadeva vravna, ter osebno govorili z sposobnimi redovnicami, da se nam želja izpolni. Letos o Veliki noči je g. Valenčič podpisal pismo, vsled kterega daruje hišo, v kteri je 10 velikih sob, z dvoriščem in vrtom farni cerkvi sv. Petra v namen, da bodo redovnice ustanovile odgojišče in šolo za deklice. Plačal je gosp. darovalec velike odstotke v znesku 240 gld. celo sam ter obljubil, da hoče hišo še nekoliko popraviti. — Tako delo blagega moža je redka prikazen v sedanjem času in je še bolj hvale vredno, ker je darovalec namesto zahvale še marsikako grenko in zaničljivo besedo slišati moral od tistih ljudi, kterim so nune in verske šole trn v peti. Vsak, kdor ima oči, lahko vidi, kako je dandanes na kmetih ženska mladina zanemarjena; vsak dober pedagog je prepričan, kako potrebno in koristno je, da se, posebno že bolj odrastle dekleta, podučujejo v posebnih šolah, ločene od dečkov; tudi ne more nihče tajiti, da so redovnice, ktere se z odgojo deklic trudijo, jako dobre in spretne učiteljice, ktere jako vspešno delujejo, ter so z malo plačo zadovoljne, ker za-ujo ne delajo. Dokaz temu je najboljši ta, da liberalci, kteri načeloma redovnice sovražijo, vendar svoje hčerke najraje njim izročajo v poduk in odgojo. I)a se nahajajo tudi pri nas ljudje, kteri še ne spoznajo dobrote, ska-zane po g. Valeučiču Trnovski fari, tega nočemo pripisovati zlovoljnosti, temuč nevednosti, ktera bo pa zginila, ko se bodo dotični o blagem delovanji šolskih sester osebno prepričali. — Velika večina farauov pa je iz srca hvaležna možu, kteri si je postavil v naši fari z velikodušnim darom lep spominek. Bog mu obilo povrni tukaj in posebno onkraj groba! Nam pa naj se vroča želja kmalo spolni, da dobimo v kratkem šolo, znabiti iz prva malo, ktera naj se pa v kratkem razširi v veliko dekliško odgojišče, ktero bo koristilo Notranjcem iu tudi bližnjim Primorcem. Xy. Domače novice. (Sklep sv. misijona) v cerkvi Jezusovega srca vršil se je včeraj zvečer okoli 8. ure jako slovesno. Procesije se je vdeležila mnogobrojna množica ljudi in belo oblečene deklice iz sirotišnice z zastavicami in svečami v rokah. Po oknih, koder je šla procesija, nastavljene so bile lučice, kar je slavnost jako povišalo. (Vabilo k občnemu zboru) družbe s v. C i r i 1 a in Metoda Šentjakobsko-Trnovske podružnice v Ljubljani v uedeljo dne 26. junija t. 1. ob 6. uri popoludne na „Virantovem" vrtu. Vspored: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Vplačevanje in sprejem novih udov. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev dveh pregledo-valcev računov. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 8. Slučajni nasveti. — Zborovanju sledi prosta zabava, pri kteri iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Slavec". — Vsi člani podružnice Šentjakobsko-Trnovske kakor tudi prijatelji slovenskega šolstva so vljudno povabljeni. (V slučaji neugodnega vremeua zboruje se v gostil-nični sobi.) Načelništvo Šent- jakobsko-Truovske podružnice. (Zastava) pevskega društva „Slavec", ktero je dogotovila gospica Fiiderlova, bo razstavljena prihodnji teden. Dan in prostor razstave objavimo si. občinstvu v začetku prihodnjega tedna. (Zadušil) se je nocoj delavec Jože Jerše v delavnici na Zabjeku. Ko pride ob°7. uri zjutraj klju-čarski učenec do delavnice, najde vrata zaprta; zleze skozi okno v delavnico, kjer najde Jeršeta mrtvega na tleh. Jerše je spal v delavnici in se zadušil. Jože Jerše je 26 let star, oženjen in ima baje več otrok v svojem rojstnem kraji v Sadinji vasi, kjer tudi njegova žena stanuje. Mož ga je rad pil — in bode uradno pregledan. (0 konvertiranji obveznic kranjske zeuiljišne odveze) imel je deželni odbor včeraj 17. t. m. ob 10. uri dopoludne zaupno posvetovanje, h kteremu je bil povabil tudi več deželnih poslancev. (Vabilo.) V prvi polovici meseca avgusta počaste naši bratje Cehi s svojim pohodom Postojno. Naravno je, da jih ona kolikor mogoče slovesno vsprejme ter ž njo kot svojim središčem Notranjska. V to vabi podpisani odbor najuljudneje vse p. n. gg. rodoljube Notranjske k občnemu zboru v nedeljo dne 26. junija ob 4. uri popoludne v prostore gosp. nadžupana M. Vičiča v Postojni, da se o vsprejemu vsestransko posvetujejo ter volijo v to svrlio odbor. Odbor „čitalnice Postonjske". (Treščilo je) na sv. Vida dan zvečer med 8. in 9. uro v Stari Oselici v neko hišo, ki je pogorela s hlevom vred. Ravno takrat je tudi strela zažgala v L e s k o v i c i, kjer so pa ogenj omejili s tem, da so streho pretrgali; zato je le na enem konci pogorelo, drugi konec je ostal, ker je ljudem pomagal gasiti obilen dež. (Volitve na Hrvatskem.) V Zagrebu so se včeraj vršile volitve v sabor. Izvoljeni so vsi trije kandidati vladne narodne stranke. — V Čabru je bil v četrtek izvoljen dr. Ante Starčevi č. — Iz Djakovega se poroča, da je zgodaj zjutraj oddelek vojakov zastavil vsa pota v trg, da noben človek ni mogel ne vun ne notri. Obkolili so tudi del trga, kjer je največ opozicijskih volilcev. Uradniki so z dovoljenjem pripeljali na vozeh svoje volilce, opozicijskim volilcem so zaprli pot. Mnogi volilci so prišli po skrivnih potih na volišče. Zandarmerija jih je 7 zaprla, prejšnji večer 19. Zmagal je vladni kandidat, bivši predsednik saboru, Mirko Hrvat, z večino štirih glasov proti profesorju Vojno viču, kandidatu neodvisne stranke. Škof Strossmayer je glasoval za Vojnovica. Na volišče je prišlo 128 opozicijskih volilcev in 125 vladnih. Ko bi ne bili zaprli onih sedem opozicijskih volilcev, propal bi bil Mirko Hrvat. — Vladna narodna stranka si je priborila doslej 86 mandatov, neodvisna 8, središče 2, v dveh volilnih okrajih sta kandidovala in zmagala na lastno roko dr. Frank in grof Peja-č e v i č. — Još Hrvatska ni propala ! (Baron Pino), cesarski uamestnik v Bukovini, bode meseca julija na svojem posestvu pri Velikovcu na Koroškem obhajal petindvajsetletnico svoje poroke ter se od ondot zopet povrnil v Bukovino. Razne reci. — Prijaznost sv. ofieta. Pred nekimi dnevi pride angleška družina Thompson na vrt v Vatikanu. Gospe občudujejo velika in lepa kraljevska jabelka iu vprašajo spremljevalca, smejo li ktero utrgati. Prestrašeu zakliče spremljevalec: „Na vrtu papeževem se ne smete ničesa pritakniti." V tem trenotku stopi iz hladnika (lope) starček v beli obleki. Približa se tujcem iu rečo prijazno: „Prosira, le utrgajte; jaz bom odgovoreu za to." Začudene pogledajo gospe spremljevalca, ki pade na koleni, rekoč: „To je sv. oče sam!" Leon XIII. prijazno opomni Angleže, naj jih ne moti njegova navzočnost, in jim še želi mnogo zabave v večnem mestu Rimu. — Častniki ruskega grenadirskega polka nameravajo v Moskvi postaviti spomenik 28. novembra 1877 pri P 1 e v n i p a 1 i h vojakov. S prva je bilo določeno, da se spomenik postavi pri Plevni. Ker pa so razmere med Bolgarijo in Rusijo jako napete, premenili so prvotni sklep, in spomenik bo stal v srci Rusije. Mestni zastop v Moskvi se je posvetoval v tej zadevi 6. junija. Spomenik bo predstavljal: 1. divjega baši-bozuka, ki umori bolgarsko družino; 2. starega ruskega kmeta, ki kaže svojemu sinu ouo skupino in ga s pogledom na to podobo opominja, naj goji krščansko ljubezen; 3. velikanskega greuadirja, ki vrže ob tla in umori turškega vojaka; 4. umirajočega grenadirja, ki bolgarski ženi odpenja verigo; 5. kri/, nad polumesecem, kot znamenje zmage; križ je okrašen s carjevo krono. Spomenik bodo opletali lavorovi venci in se vspenjali proti križu, kar pomeni, da je vera navduševala Ruse v boji. Na gorenjem delu spomenika so podobe svetnikov: Aleksandra, Jurija, Mihaela in Štefana. Na vsaki straui spomenika so napisi v ruskem, bolgarskem, srbskem in rumunskem jeziku: „Ruski grenadirji svojim tovarišem, ki so pali v slavnem boji pri Plevni 28. novembra 1877." — Spomenik je visok sedem in širok nad štiri sežnje. Telegrami. Botušin, 18. junija. Velik požar uničil de! mesta, ki broji nad 30.000 prebivalcev. Pogorelo je 800 hiš, zavarovanih je bilo lo 170. Izgube veliko, mnogo družin je brez strehe, razrušen je ves mestni del trgovcev. Lecco, 18. junija. Tovarna za smodnik v Oastello se je razletela; pet mrtvih, trije ranjeni. London, 18. junija. V spodnji zbornici jo vlada nasvetovala, naj so glasuje brez debate o vseh pristavkih irske kazenske postave, ki do včeraj niso bili rešeni. Parno-lovi in Gladstonejevi pristaši so zapustili dvorano. Na to jo zbornica ostale člene kazenske postave potrdila brez glasovanja. ITigsrli n« : 14. junija. Frane Pust, tesarjev sin, l1}, ines., Hradoc-kejova vas št. 12, božjast. !(!. junija. Alojzija Tancig, vrtnarjeva hči, 21 ur, stari trg št. 19, oslabljenje. — Marija Jcrbovnog, mestna uboga, 06 let, Karlovska c-osta št. 7, vsled katara v črevesu. 17. junija. Tomaž Furlan, natakarjev sin, 1 dan, Parne ulice št. 11, slabost. V bolnišnici: 10. junija. Aloxandor Martilak, gostač, 50 let, jctika. 12. junija. Jera Dolinšek, gostija. 72 let, Marasmus. 12. junija. Janez Cestar, gostač, 05 let, Marasmus. 14. junija. Anton Hribar, postrešček, 48 let, jetika. 15. junija. Franca Lovšin, dekla, 57 let, oslabljenje. — Janez Pokoril, delavčev sin, 10 mos., Bronchitis. — Marija Ver-šaj, gostija, 52 let, kap. O poni n j a: Dne 13. t. m. v Ljubljanici najden utopljenec piše so: Jakob Volepič, delavec, 03 let, iz Most polog Ljubljane. T tuj «" i. 10. junija. Pri MalUn: C. Ilonlo, trgovec, iz Nemčijo. — Leopold Aengstl, uradnik, z Dunaja. — Paulin, Uaumann in Dlashka, trgovci, z Dunaja. — T. Sc-luvarz, trgovec, iz Nemčijo. — Fabor, trgovce, z soprogo, iz Inomosta. — Fiirst, trgovec, iz Hudiin-pošte. — Vilj. Pucher, trgovec, z soprogo, i/, ((gorskega. — Valt. Oblak, e. k. poročnik, iz Celovca. Pri Slona: A. Falko, potovalec, iz Lipsijo. — VVintor, potovalec, iz Nemčijo. — VVelss, Blau in Krauss, trgovci, z Dunaja. Ludovik Gompore, potovalec, iz Budimpešto. — I,. Deutsch, potovalec, iz Gradita. — F. Mussi, trgovec, i/, Golovca. - Budolf Jellonc, lekar iz K&rlovca. — vitez K. Nadaiiilonsky. c. k. državni pravdnik, z družino, i/. Trsta. — Alojzij Thorseli, trgovoo, iz Pu I j a. — Sposlto, Domanio in Karbonvotti, posestniki, iz Izla. Pri Jtavarskotn dvora.: Alojzij Moindinger, potovaloc, z soprogo, i/, Pontabla. Pri Juinem kolodioru: Oto Miillor, potovaloc, iz Lipsije. — F. Urbas, trgovoo, iz Linca. — Jožof Megri, zasebnik, iz Colja. — Frane Bregar, trgovoo, iz Boba. — Kapla, zasobnik, iz Ljubljane. — Anton Gačič, zasebnik, s soprogo-iz Dalmacijo. Pri Avstrijskem caru: Martin Šraj, zasebnik, iz Nižjo Avstrijskega. Pri Viruntu: Alojzija Bobok, soproga zdravnika, z hčerjo, iz Bibniee. — Frane Lilok, posestnik, s soprogo, iz Črnomlja. — Jožof Lilok, župnik, iz Istrijo. — Antonija Medio, zasebnica, iz Idrijo. Vremensko sporočilo. čas Stanje S * o J .3 3 - ----Veter Vreme i2 s onarnvunia "»komer« toplomer* £ opazo\anja v ram ll0 Colziju 3 * 17. u. zjut.l 745-62 +1G-U si. vzh. megla 17.2. u. pop. 737-82 -j-186 si. vzh. obiauno 0 00 0. u. zvec. 737 68 -j-^'® brezv. del. jasno Zjutraj megla, potem oblačno in nekoliko vetorno, proti 5. uri so jo zjasnilo. Srednja temperatura 10'7° C., za 1-7° pod normalom. DunujNkn borza. (Telegradčno poročilo.) 18. junija. i'apirn» rcntu 5% po J 00 gl. (s 16% davka) 81 gl. 30 Srebarna . 5% ., 100., (s 16% davka) 82 , 60 4% avstr. ilativ renta, davka prosi« 112 . 85 Papirna renia. davka prosta 96 . 90 Akcije avstr.-ogerske banke 837 — Kreditne :ikcije . 283 „ 70 London.......126 „ 25 Srebro.......— „ — Francoski napoleond......10 „ 04'/ Ces. cekini.......5 „ 97 Nemško marke 62 „ 22V kr. Tržne cene dne 18. junija t. 1. gl.|kr. ^ gf. kr Pšenica, hktl. . . . 7| (Ji Špeli povojen, kgr. . — M Kož, „ ... 4|!)') Surovo maslo, „ . — i)u Ječmen, „ ... 4 22 Jajee, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 2 92 Mleko, liter .... — 81 Ajda, „ ... 3 90 Govejo meso, kgr. . — 04 | Proso, „ ... 4 71 Telečje „ ., . — r>0 | Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, „ ... 12 — Pišanee.....— 60 i Grah, „ ... 13 — Golob .....— 20 ' Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 23 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ . . 2 23 I Mast, „ . — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 6 20 I Speli svež, „ • — 60 „ mehka, „ „ 4 10 ozdravila jo veliko množico osob hudih žolodčovih bolezni; med temi jo tudi žena, ki jo bolehala in hirala žo petnajst let na nepopisljivih mukah, ki so prihajalo iz želodca in obisli, brez vsako nado, da so še kedaj ozdravi. Eugen Sandritielli, Mori, na Tirolskem. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po l2 steklenic po ] gld. 30 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trp6 p. t. naročniki. V steklenicah iio 10 kr. samo v Pleeoli-Jcvl lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V stoklonicali po 15 kr. v Rizzioli-jovi lekarni v Novem mostu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolili, Trstu, Istri j i in Dalmaciji. (8) Kdor-koli postavlja ali zida kakošno po-i slopje in potrebuje železja, obrne naj so na Franc-a Terček-a, trgovca z želczjcm na Valvazor,jevem trgu št. 5, v liišl c. k. okrajnega glavarstva. Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portlanil in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje. asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebno stvari. Za obilna naročila so vljudno priporoča (li) gori podpisani. ilo. Podpisani želim prodati svoje posestvo v Podglrju h. štev. ki obsega 5 oralov 1100 Dsežiijev njiv, t orale travnikov in 21 oralov gozda, potem zidano Ilišo v jako prijazni okolici Kamnika. Cena znaša gld. Pro- dajam posestvo zaradi rodbinskih okoljšin prostovoljno. Kupci naj sc potrudijo z menoj osebno se sporazumeti pod zgornim naslovom. (2) Franc licms. 30000000000000C Izvožno marčno pivo v Ntoklouioah (24) dobiva so v pivovarni Janeza Pcrlcsa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z r,/,„ L. » 50 .. .. » '/,o B. ŽgjjF* 5*0 /.»ižaaej eeni.~3>lK Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal IVAN BELEC, župnik. Ccim ltnjl<>-i Jo znižn mi od 25 kr. na MO Iti«., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto li roz p I ač 11 o. — Knjiga obsega 0 pol v osinerki. „ Katoliška tiskarna" v Ljubljani Valvasorjev trg Mer. 5. Ferd. Bilina & Kasch v Ljubljani, v židovskih ulicah, priporočata svojo Si S su «r> Karli aiiifiik. cAellial^iil«|ieriRsi9 ki ftc nuopušiii vovniliiiUi>, iiuliimoIo in tfimilto, istotako za |>m-ilo pripravljeno onilo. Najnovejše ovi-si o ! e t 11 o s-* e z o 11 o priporočava svojo veliko zalogo najnovejših in najconojših «*« » Iffl—. s m n' it «• £ 'ar. .««* •«>• i II na* wan raznih barv. za gospo, gospode in olroke. Za dobra Izvršeno delo jnničlvii. Najnovejši zuvrlli n i Ivi za gospode dobivajo sn v največji izbori od IO Kr. do 1 (Ufl«I. ."»<> ltr. v naši prodajalnloi, (S)