9. Ster.
V Novem mestn 1. maja 1887.
la letnik.
Dolenjske Novice.
l2haj&;o 1. in 15. Tsacega meseca. Cona jim je za celo Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novioe" na^ leto 1 gid., za pol let» 60 kr. — Naroćnino in dopise tisniti dati, plača za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. za Bprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
o stanji domače živine v krškem okraji leta 1886.
(Konec.) Vender je zaradi prestopka postave o kužnih boleznih bilo pri vseh štirih sodnijah krškega okraja že 30 strank obsojenih v minulem letu.
Mesarji so zaklali 1550 telet, 1241 prašičev, 78S koz, 725 volov, 690 ovac, 385 krav. Skoro vsa ta zaklana Živina je bila zdrava. Na 29 krajih je bilo 86 živinskih sejmov, na katerih živino ogledujejo cesarski živinozdravnik, drugi zdravniki, živinozdravniški pomočniki in občinski pooblaščenci. Živinske liste pregledujejo žendarmi ; za red na sejmih skrbé ohéine. Občinski sejmi so povsod tako vravnani, da so za tujezemsko živino posebni ograjeni prostori. Živine vselej vfiliko priženejo na sejme. Imenitni živinski sejmi so na Bučki, v Skoeijanu, na Drnovém in na Veseli gori, kamor pride do 1000 in celá do 2000 repov, največ goveje živine. —
Skozi okraj gonijo Italijani ogerske konje, Hrvati pa svoje prešiče, prvi na Laško, drugi na
Goreiysko. Italijani imajo za svoje konjske čete, T katerih je do 50 repov, po mestnem glavarstvu zagrebškem potrjene in pregledne liste. Kdor pa goni po stranskih potih, temu jo pregledajo ces. kr, Žendarmi.
Konjederci so bili 4 v okraju, 2 v mokro-uoškem, 1 v krškem, 1 kostanjevSkem obsegu. Zagrebli so pocepanih 93 konj, 88 goved, 86 svinj in 89 psov. MrhoviŠča (prostor za mrhovino) imajo vsi ti konjederci, potem pa še občine: Št. Jernej, Boštanj, sv. Križ pri Svibnjem in sv. Juri. Konjederce in mrhovišča nadzoruje cesarski živinozdravnik.
C. kr, Živinozdravnik je za krški okraj g. Tom. Wirgler, ki je nam prijazno pripustil iz svojega letnega poročila tu priobČene podatke. Tako imenovanih živinozdravniških kovačev {Kur-schmied) ni v tem okraju. Živinozdravniških pomočnikov je 6; ob enem so tudi podkovaČi; 53 je pa konjskih podkovaČev. —
Ta spis sklepamo s sledečo opazko : Ker naše dolenjsko kmetsko ljudstvo kaj rado bere „Dol. Novice", zato bi kaj vstregli kmetom in nam gospodje živinozdravniki, ki so slovenščine
Podlistek. Potne črtice. Z Iga v Loreto.
Spisuje Ant. K o cm ur.
I. Pismo.
Bilo je nekako pred pustom, ko smo se jeli dogovarjati z nekimi gospodi z Bavarskega, da bi jo krenili letos po Vehki noči skupno na 60dnevno popotvaiije čez Laško v Sv. Deželo. Zmenili smo se, da pridemo v Loreti skup, potem odrinemo v Brindisi, Aleksandrijo, Kajro, Jafo in Jeruzalem, Nazaret; in nazaj v Bajrut, Neapel, Rim itd. Cvetno nedeljo je bil dogovor končan, da jo odrinemo po naznanjeni črti. Za vožnjo je bilo določenih 1500 frankov v zlatu za IL razr, brez drugih postranskih stroskov. Tako, zdaj pa le v potne mavbe napravljati, kar ee prav rabi za tako pot; seve cvenk je glavna reČ in sicer v zlatu.
Tako bom častitim bralcem „Dol. Nov." nekoliko popisal svoje potovanje, kolikor mi bo do-
pustila moja priprosta pisava. Poročal bom le bolj v glavnih potezah, kar bom sam videl : mislim, đa bo vsaj nekaterim vgajalo, da bom svojo pot po suhem in po vodi objavil v dolgosti kilometrov.
Ponedeljek po beli nedelji je čas za odhod. Ko se poslovim od domačih in drugih mi znancev, krenem jo po čez 7 kilm. dolgi cesti čez močviije, katera je ravna, kakor bi jo bila iz topa vržena kroglja naredila. Hitro se znajdem pred ljubljansko stolnico ; hajd, daj še roko temu ali unemn potem pa na železnico. Ko so nas nekaj več nabrali v tiste gorenjske vozove, so rekli „fertik" in hrzo jo ubrišemo čez Št. Vidako polje; kmalu potem ti je Stara mati Loka na levo, na desni se ti pa Že smeji začrneli Kranj. Vlak drdra ob zeleni Savi proti njeni zibeljki, ki je pod ogromnim Triglavom.
Konduktér zakliče „Tarvis". To je mal koroški trg z nekako 1500 prebivalci, od Ljubljane oddaljen 103 klm. Da pa častiti bralci bolj umejo
zmožni, ako bi nam poslali včasih poduk, kako Be ta ali druga živinska tolezen zdravi, zlasti dokler ne dojde zdravniška pomoč. Naši ljudje bodo take poduke radi brali. Mislimo pa, da je med ljudstvom razširjenih tudi kaj knjig, ki go-voré o živinoreji in še posebej o živinskih boleznih. Take knjige je v slovenskem jeziku na svetlo spravila nekaj kmetijska družba kranjska, nekaj družba sv. Mohora. Eno knjižico te vrste je bila izdala tudi si. e. kr. vlada pod naslovom: „Poučilo o vzrokih, znamenjih in o preteku nalezljivih kužnih živinskih bolezni vštevši govejo kugo".
To knjižico je bila si. vlada razširila med učiteljstvom ; dobiva se morebiti tudi pri županih, pri č. duhovščini in drugod. Uči naj se iz takih in enakih knjižic naše revno a dobro ljudstvo, da se bode pri živini nesreče obvarovalo.
Izvrstna misel.
Neki velespoštovan gospod v Novem mestu, prišel je na sledečo, gotovo izvrstno misel. V Novem mestu naj bi se osnovalo vinotržno društvo, obstoječe iz kakih 10 denarnih mož, katero bi skupovalo dolenjska vina, jih v lastni kleti pravilno obravnavalo ter potem po svojem agentu prodajalo. To misel imenujemo izvrstno misel — pa zakaj ? Iz sledečih vzrokov ; Vino se na Dolenjskem prodaja vsako leto težje in to posebno v osredji, od kar je Karlovec z Zidanem mostom po železnici zvezan. Marsikateri kmet ima zna-biti polno klet vina, pa pri vsem tem je brez denaija, ker vina ne more prodati, kajti ptujcev, Gorenjcev itd. ni ponj. V najhujši denarni sili se mora zateči k kakem oderuhu, kateri mu ponudi za vino komaj polovico vrednosti, pa kaj
hoče? — dati ga mora. Domače dolenjsko vino se Še tem težje proda, ker je na Hrvatskem tam doli neki vse polno neke sladke vinu podobne čorbe, po katero hodi dosti naših krčmarjev, kajti po ceni je tako, da se mora človek le čuditi in reči : tako po ceni se na trti zraslo vino pač ne more prodajati. Po 4, k večem 5 for. vedro ga dobodo, domača poštena kaplja pa pri tem zastaja. Kak čudež, ako pride naš vinogradnik do sklepa : prodati ga ne morem, ga bodem pa spil. Vinotržno društvo bi pomagalo marsikateremu vinogradniku iz zadrege, ker bi vino od njega kupilo, tako da bi ne bil prisiljen, kapljice oderuhu zavreči, ali pa od njega deoar proti v nebo vpijočimi obrestmi na posodo vzeti.
Vinotržno društvo bi skrbelo pa tudi v lastni dobiček za to, da bi ae skupovala in izvažala le istinito dobra, zdrava vina, in sicer to še le potem, ko so po pravilih umnega kletarstva obrav-nana postala za izvažanje sposobna. Vinotržno društvo bi si pridobilo po Gorenjskem, Notranjskem, Koroškem i. t. d, vsleđ svojega poštenega trženja od dne do dne več zaupanja, in pokupiti bi ga moralo po Dolenjskem vsako leto več.
Tako bi prišla naša domača kapljica zopet v dobro ime; za to je želeti, da se vinotržno društvo resnično osnuje prej ko mogoče, in prične svojo delavnost.
Kaj je novega po avstrijskam cesarstvu?
Na slovenskem Štajerskem so imeli volitev za državni zbor, ker je odstopil nemški liberalni kričač Foregger. Liberalni Nemci eo tako zaljubljeni vanj, da so ga vnovič izvolili, dasi so
daljavo, povem da je Novomesto od Ljubljane 70 kilm. Iz Trbiža se peljemo proti Pontafelju, ki je oddaljen 33 kilm. Vozi se po precej od-pertem dolu med sneženim gorovjem. Sila nas je srečalo Furlanov, ki so šli po zaslužek tu T Avstrijo. V Pontebi je laška meja. Vozi se med skalovitimi gorami. 69 kilm. oddaljen je Udine po naše Videm, za malo postanka se vlak zopet pomika čez Mestro na Padovo, ki je pa 92 klm. pred nami. Pomikamo se po lepi ravnini med travniki in ravnim z murbami nasajenim poljem, o polnoči smo v Padovi.
Zjutraj ob 6. uri odrinemo na Bolonjo, ki Je 116 klm. pred nami. Kako se mi je zdelo blizo, ko sem zvečer še med snegom dan zgubil — zjutraj pa je bilo že vse zeleno, ko se oziram iz železničnega voza. Kliče se Ferara, dobro znana našim starim vojakom, ki so bili tu začasno nastanjeni, da so vročekrvnim Lahom mir varovali. To ti je tu obžalovati, da vidiš samo bo-
gatine in vboge delavce — srednjega stanu ni! Dalje se kliče Bolonja.
Tu sem si namenil v přetečeni noči zgubljeno spanje povrniti. Gredé iz železnice sem videl ravno laški polk, ki je marširal od svojih vaj s precej lepo godbo. Vojaci so bili vsi v beli platneni obleki. Vsak prostak ti ima zvezdo, pa še kako veliko. Stopil sem malo ogledati si mesto (mi že znano). Ogromne palače bo tu. Po nekih cerkvah so vrata viša ko 6 sežnjev — kako mora biti pač zidanjel
Brž se pa človek naveliča, če mu začno se dreti tisti laški beduni, ki prodajajo kako drobnino — dere se ti tako grdo, kakor ko bi mu kdo ušesa pulil. No vsaj se vidi, kako je v Ljubljani, če le kakov Furlan svojo limonado proda,ja. — Vino se dobi tu dobro po 20, 24 kr. liter, pomaranče po soldu. Bolonija je mesto z nekako 140 tisuč prebivalci.	(Dalje sledi.)
se mu dokazale prav ymazane reČi. Tolažba cam je, da je dobil slorenski kandidat veliko več glasov, kakor zadnjiž. Razun Celja je zmagal po druzih mestih.
Na Dunaju se je pričel 22. aprila zopet državni zbor. Obravnavajo stroške za tekoče leto, ki BO grozno veliki. Zmanjkalo bode čez 60 milj., kajti za novo oboroževanje bomo morali veliko ëteti. Iz med slovenskih poslancev je govoril doslej g. Šuklje ; oglasili so se pa za govornike še gg. Gregorec, VoŠnjak, Kljun, Pfeifer, Ferjančič.
Nadvojvoda Albreht, vrli maršal, ki je leta 1866. potolkel vročekrvne Italijane pri Knstoci in tudi sicer neizmerno storil za pravi přestroj in zboljšanje naše armade, je praznoval 26. aprila šestdesetletnico, kar je vojak. Čestitalo se mu je od vseh strani; cesar in dragi najvišje gospodje 80 mu prišli srečo voščit.
Med nami in Ogri bode ostalo plačilo za skupne potrebe pri starem ; ml bomo plačevali zopet preveč.
Meseca junija, preden) se začne veliko delo, bodo imeli Ogri volitve za državni zbor. Uže sedaj se močno dela za in proti vladi. PaČ bode tu in tam tekla kri, kakor je na Ogrskem navada.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Bolgarskem je vse pri starem neredu; kedaj ga bode konec, paČ ne more nihče povedati. Denarja jim manjka še bolj kakor drugod; radi bi dobili 25 milijonov na posodo, pa jim nibČe ne zaupa, ker je vse doli tako negotovo.
Na Pruskem se obravnava cerkvena postava, ki bode dala katoliškej cerkvi zopet nazaj nekaj pravic, ktere so jej odrekali tamo celih 13 let. Tudi se bode dovolilo, da se smejo menihi zopet naseliti na Pruskem. Gosposka zbornica je postavo nže sprejela, knez Bismark se poteguje zanjo na vse kriplje — zato bode brez dvoma sprejeta.
Med Prusijo in FratlCijO se kupičijo črni oblaki, iz katerih vtegnejo kmalu švigati grozne strele, hude vojske. Nemci so zgrabili nekega francoskega policijskega komisarja Šrebelja, ki je baje stopil na Nemška tla, ter bo ga odveli v ječo. Nekteri mislijo, da so storili to navlašč, da bi dražili Francoze ~ kajti doslej so Nemci za boj bolj pripravljeni nego Francozi,
Angleži so sprejeli grozno trdo postavo zoper milovanja vredne nesrečne Irce. Mislijo, da bodo tako napravili mir, — ko jim ne marajo biti pravični. Povemo le, da so ravnali doslej z njimi tako, da jih je v zadnjih 50 letih za lakoto umrlo eden in ena četrt milijona, nad tri milijone so jih iztirali, nad 4 milijone se jih je pa izselilo-Jeli čudno, da se ti ubogi katoličani'branijo dalje nositi tako krut in krivičen jarm?!
Piše se nam: Izpod Gorjancev 18. aprila. — Štirinajsti dan aprila je bil dan veselja za Stopiško faro. Tisti dan je namreč dosel novi župnik, preč, gospod Janez MerTec. Ob treh popoldne se pripelje v faro, spremljan od novomeškega preč. g. P. gvardijana. Na meji fare ga čakajo veljavnili možje fare in ga spodobno pozdravijo. Strel naznani faranom, da so novi župnik doŠIi v faro in z vseh gričev se začuje zyonenje. Farani čakajo gospoda v Čermolnjicah. Šolarji in šo-larice jih pozdravijo z glasnim: „Hvaljen b. J, Kr.!" Tri belo oblečene deklice stopijo naprej, in srednja zmed njih poda g. župniku sopek domačih cvetlic. G. župnik nagovoré otroke, učenika in potem se sprevod pomika proti farni cerkvi, kjer je bil blagoslov z NajsvetejSim.
Y nedeljo 17. apr, je bilo slovesno ume-ščenje g. župnika. Zbralo se je 11 duhovnov, ki so novega g. župnika iz farovža spremili v cerkev. Pridigali so preč. in milostni gospod prost in dekan novomeški. V izbornem govoru so predstavili novega g. župnika faranom in pojasnili , kaj da bo novi župnik fari : Skerben pastir, oče, svetovalec itd. Ko so omenili od-išlega župnika, Č. g. Mat. Jereba, nastal je glasen jok po cerkvi, dokaz, kako je ljudstvo gospoda ljubilo. Potem je sledila sv. maša, pri kteri so pevci jako lepo in spodbudno prepevali. Ljudstva jo bilo silno veliko. Bog blagoslovi delovanja g. žnpnika, kteri ima jako lepe zmožnosti, pa tudi obširno polje za delo!
Od Sv. Križa pri "Kostanjevici — smo
dobili dopis, ki pobija oni dopis v 8. listu „Dol. Nov". Zarad pomanjkanja prostora in tudi iz drnzih uzrokov nikakor ne moremo sprejeti celega dopisa. Rečemo te, da g. dopisnik trdi, da reč nikakor ni taka, kakor seje ondi popisavalo; da se učé le boljši popolnoma zasebno, t oddaljenemu prostoru, da se poštno opravljanje nikakor ne moti. Pravi, da je napad oseben itđ.
Nam osebnosti ne morejo biti znane — in ker so tudi t tem dopisu nektere osebnosti — zato naj bode s tem dovolj ! Prepira „Dol. Nov." nikdar ne marajo. Zato prosimo lepo, naj nam dopisniki tacih reči nikdar ne pošiljajo.
Iz Semiča 24. aprila. — Grozen umor dovršil se je dne 22. aprila ob 10, uri zvečer v Yavpčivaei fare SemiĚke. Kmeta Marko Golobic in Matija Žugelj sta se vedno prepirala, tožila in sovražila, Naposled zgubi tožbo Marko, in to gft tako razjadi, da je sklenil soseda umoriti. Iz NemSkega, kamor je hodil bauzirat, prinesel je samokres na šest ognjev. Omenjenega dne popoldne odpravi svojo ženo v Črnomelj k glavarstvu s pismom z vsebino, da jo
bode nemrtil, ako pred polnožjo domoT pride. Ona res gre dí6 hudega sluté od doraa. Mož poklice ta ias BTojega sovražnika Matija in njegovo mater, kteri je bil 50 gl. dolžan, k sebi T Bobo rekSi, da želi plačati interes ; Matija pa Daj bi bil priSa.
Prideta oba. Marko prinese na mizo liter vina in odšteje 6 goldinarjev obresti; in pravi proti Matiju: „Zdaj ee ne bodeva ve6 eovražila, fiva fli dobra, kakor popřed." T tem potegne samokres iz žep«, pomiri Matiju v prňa in sproži dvakrat z besedami: „To imaš ti". Potem eproži enkrat na mater — „to imaâ pa ti".
Matija, fieravno dvakrat smrtno zadet, je vendar skožil Se skozi okno zdrobivÔi okvirje in šipe ter prišel do praga svoje hiše, kjer se jo mrtev zgrudil na tla. Mati dobro obleéena imela je ravno roko na prsih, tako da je evinĚenka obtiôala v roki.
Morilec zbeži skozi vrata naravnost v svojo klet, kjer je imel luč in vrv pripravljeno ia se obesi. Žena pride v tem času ravno domov. Ko sliSi strel se prestraši. Zagleda luS v kleti in zaupije: „Marko kaj delaS?" Mož na vrvi viseč misli, da ga hoíe žena rešiti, se tudi sam ustreli v srce. Pri strelu unela ee je njegova obleka. Ljudje so prihiteli blizo. Ker se je morilec dobro zaklenil, biio je le s silo mogoče vrata odpreti še le ko je vsa obleka na njem zgorela. Ko so ogenj pogasili, videti je bilo truplo v sredi kleti viseče vse črno, obžgano in umazano, tako da še h ... . ne more grši biti. Drugi dan proti poldnevu še 1« se ga nekdo usmili, da mu s koeo od daleč vrv odseka. Štirje pogrebci bo potem truplo s kolmi v krsto prevrnili.
Dne 24. aprila bode komisija to reč bolj natanjko pregledala. Sosedje varujte se prepira !
Iz Vinice pri Šmarjeti, 25, aprila. — Resničen je pregovor, ki pravi; „Nesreča nikdar ne počival" Ena taka nesreča prigodila se je pri nas, ko smo obhajali spomin vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa Po navadi bo streljali z možnarji, a nesreča je hotela, da se je pri tem delu možnar razletel ter njega kos zadel Mihaela Eljaža v glavo in mu napravil rano, štiri centimetre globoko. Revež je ležal brez zavesti dva dni, a še sedaj ni pri pameti, kajti vedno se mu blodi ; zares strašno žalostno, posebno za njegovo mlado ženo, ki noč in dan joka pri njegovi postelji. Vsem ljudem je žal za blagim možem, kajti bil je vsem priljubljen. Bog nas varuj enake nesreče! — Naj dragim čitateljem naznanim še smrt tndi izvrstnega moža. Umeri je 23. aprila posestnik Jože Za-mán iz Gorenje vasi v 95. letu svoje starosti. Pri tem se spominjamo četrte božje zapovedi: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo Živel in
da se ti bo dobro godilo na zemlji!" Bil je mož zares po volji božji, ter naj starejši v naši vasi. Bil je tudi vedno bistrega spomina ter je rad pripovedoval o francoskih vojskah in drug« zanimive dopovedke iz svojega življenja. Hodil je vedno hitro, kakor mladeniči pri dvajsetih letih. Bodi mu bkg spomin I
Od Sobrač Št Vidške fare. — Tu je cerkvica Št. Vidska poddružnica. Oznanjeno je bilo od át. vidških duhovnikov, da bode žeguanje v tej cerkvici dne 11. aprila, svarili so, da se ne «me streljati, ne pri cerkvi plesati. Ker pa kmečki fantje na opominjevanje kmalu pozabijo, se je zgodilo tako tudi pri sobraških fantih
11.	apr. Ko dan napoči, uže imajo fanťje ogenj pri cerkvici in sliši se pok daleč okrog. Pač prenahajo od streljanja ko pridejo preČ, duhovnik maševati in popustivši ogenj odidejo. Okoli
12.	ure zaidejo otroci k ognju in vname se deklica 3 leta in 6 mesecev stara. V petih minutah zgori vsa obleka na nji — nesrečni otrok se tako opeče, da trpi 9 ur velike muke in umre. Oče in mati žalujeta za nesrečnim otrokom, a vse zastonj. Moji ljubi bralci, kaj pride po nepokorščini. Krščanski Slovenec ne bode storil kaj tacega!
DomEUJe vesti
—	(Presvitli cesar) podaril je krajnému šolskemu svè^u v Velikem Gabru za zgradbo šole 300 gld.
—	(Metelkovo ustanovo) so dobili gg. : Gros Poter, nadučitelj v Zagorji ob Savi ; Koncilija Fran, nadučitelj v Žužemberku, in Tomšič Štefan, nadučitelj v Starem Logu. Te ustanove se podelujejo tistim kranjskim učiteljem, ki imajo zasluge v sadjarstvu in slovenščini.
(Nova poŠta) v Šempetru se bo v kratkem otverila. Takrat bode ena pošta zjutraj vozila Čer Šempeter in Št. Jarnej in zvečer tudi po tej poti. Prav dobro in koristno za ljudstvo po levem bregu Krke.
(Družba sv. Mohora) šteje letos 34 tisoč udov že. Skoro gotovo jih je letos tudi na Dolenjskem več. V Krškem n. pr. se jo letos njih število precej povzdignilo.
(Zbor kmetijske podružnice metliške) bode 4. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v Metliki^ v mestni hiši, v I. nadstropji.
(Učitelji krški) bodo zborovali v Četrtek, 5. maja v Sevnici na Štajerskem, kjer se bodo ta dan tudi ondotni učitelji zbrali. Zborovanje, katero so ti gospodje zadnjič v Mokronoga imeli, obneslo se je kaj dobro.
(Gospod dr. Šifrer,) znani in jako spoštovani zdravnik v Ljubljani, umeri je te
dni v 83. letu BToje starosti. Bil je mož no-utrudljiv do zadnjega leta. Pogreb je bil Tcli-čaeten, kakor se je spodobilo vrlemu možu.
(f TJmrl) je g. Matija Kočevar, trgovec v Turjaku. Bil je domoljubni moŽ.
(Za kat, dražbo rokodelskih po-moînikov) so darovali: Odsp. dekan Anton Alei 5 gld., gosp. župnik J. Mervec 2 gld. 50 kr.
(No vom ašniko v ) bode letos 15, in sicer z Dolenjskega sledeči: Krainer Alojzij iz Srednje vasi (KoŽevje), GabriĚ Anton iz Leskovca, Krainer Anton iz Srednje vasi (KoóeTje).
(Y Smartnem pri Litiji) so izvolili za župana g. Načeta Zoré-ta v Čraem potoku. Prejěnji župan g, Anton Lováe je kaj dobro gospodaril, morebiti bo tudi novi.
(Krški godci) bodo 1. maja godli na vrtu g. GregoriŽevem v Krškem.
(Z okna pala) je 21. pr. m, v Ljubljani na Starem trgu uže bolj priletna ženska z 2. nadstropja na platneno streho pred šta-cuno in od tod na tla, kjer so jo prestregli krepki možje. PoSkodovaia se je malo.
(V Krâkem) dobi vikarijatna cerkev nove zvonove.
(Javno pohvaljeni) biti zaslužijo sledeSi gospodje: France Ka^telic, Josip Zurc in Jurij Clarici iz Kandije, France Šepec iz Žabje vasi in France Zajdl iz Novomesta. Kakor hitro ao namreč videli, da zasaja deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu kaj lepo s Slapa dobljeno sadno drevje, so si preskrbeli sadnega drevja ter ga prav na videzu lepo rédno zasadili. Ako bodo v prihodnjih letih še drugi posestniki okolo Novega mesta zasajali tako pridno sadno drevje, postala hode okolica pafi krasna, in sadje bode imelo tudi veliko večji mir pred nepovabljenimi otrgači, kakor dandanes, ko ga je še tako malo zasajenega,
(Iz la ti.) DrnStvo rokodelskih pomočnikov ima danes duhovno opravilo na TrSkej gori, od koder krene v Šempeter. — „Dolenjsko pevsko društvo' praznuje 1, maj v bližnjem Bršlji-nu in binko&tni pond. 30, maja bo izlet na Fužine.
(Iz Škocijanske fare) nam piše naročnik: Dne 6. aprila sem našel v vinogradu 15 centimetrov dolgo mladiko s 4 grozdići in 6 peresi, pa še dve manjši mladiki za njo. Pač sem prepričan, da bi tudi marelice pri nas dobro vspeSevale, ktere ,Novice" tako priporočajo, če pri letošnjem slabem vremena žlahtna trta poganja tako zgodaj. — Hrastar Matija iz Dol. Vrha nam je prinesel pa iz Orčevja lepo trto Ï grojzdiči 15. aprila — tudi je veliko sahoto nže okinčal s tako vejico Zveličarjevo podobo.
(Slovenskega vradovanja) se nas» C. kr. gosposke se vedno nofiejo poprijeti. Te dni je dobila slovenska posojilnica na Dolenjskem od sodii&a nemški dopis; slovenska podružnica sv. Cirila in Metoda je dobila na slovensko vlogo nemški odgovor; lani je dobilo enaki odgovor slovensko učiteljsko društvo. Občinam se pošiljajo važne zadeve v nemškem jeziku T razglašenje pr«d cerkvijo. Kdo je temu kriv? Uradniki pri okrajnih glavarstvih na pr. pravijo, da dobé take uemške reči od deželn« vlade v Ljubljani, pa da nimajo časa, na slovensko prestavljati. Večkrat dobé kme^e samo nemške odloke, Lspo prosimo na^e gospode poslance, naj vprašajo, zakaj se Slovencem ne piše po slovensko kakor Nemcem po nemško. Mi se ne moremo prepirati z gosposkami, ki nas v svoji oblasti imajo, Če tudi globoko (intimo, da se nam krivica godi.
(Amerikanske trte) '3o došle v majhnih množicah tudi letos na Dolenjsko po potu c. kr. okrajnih glavarstev (Krško). Naj boljše je, da se 14 dni zakopljejo v zemljó, potlej se pa po-sadé v vrste, ki so	narazen. Posamezne
trt« naj pa stojé zeló tikoma druga poleg druge, samo kaka narazen. Posade naj se nekoliko pošev v zemljo. Očesa, ki molá iz zemlje, naj se poaipljejo z drobnim peskom (svižem aÚ rahlo zemljo po vrh.
(Sejmi) Občini Loški potok so štirje letni in živinski sejmi dovoljeni, in sicer: na dan 3. februvarja, 2. aprila, 7. junija in v pon-deljek po Malem Šmarnu.
(Agitacija za cviček.) Ker se je pričelo po gostiinicah in krčmah v Novomestu in okolici skorej sploh le tako zvano hrvatsko, čez Gorjance pripeljano vino točiti, ne gre domaČa kapljica „cviček" posestnikom vinogradov nič kaj rada v denar. Nobeden po njem ne prasa in to pač nikakor ni prav. Da bi se tu pomagalo, izmislila sta si dva gospoda vinopivca nikjer ne piti hrvata in k temu tuli druge nagovarjati. Da, ako bi tako delali vsi vinopivci, bi bilo paČ prav in hvale vredno, kajti čemu izdajati za tuja glavobol pro-vzročujoča vina denar, ko se vendar ne manjka zdrave dobre domače kaplje? Najboljše bi bilo začeti proti tako zvanému „hrvatu" — tukaj pa ne mislmo belokranjska vina — splošno agitacijo, kajti na Hrvatskem je tudi dosti takega vina, katerega „zvezde" pridelujejo.
(Slovenske posojilnice.) Tu in tam delujejo slovenske posojilnice že jako vspešno. Glede na promet je pa med njimi velika razlika ; zapaziti je, da doseza promet po nekod že po sto, da celo po več sto tisoč ob navadnih obrokih obračunov, t tem ko drugod ne pridejo se do 50.000 gld. Pa tudi kjer se kai^
uajveèa žÍTahnost, eíbo t stiski zaradi preobilice STojih denarnih zalog; Se nikjer na Slo-Tenskem niso posojilnice poTedale, da bi imele preTeë denarja na razpolaganje; pač pa ee pogostem pritožujejoj da jim TEote dohajajo t premajhnem številu in premajhnem obsegn. Na Banogih, 5e ce m TSeh krajih, kjer delujejo sloTeneke posojilnice, bi bil promet Telikansbo izdatniSi, ko bi ee -vkládal denar t tbibiSi meri. Potrebam slovenskega nereda denarne zaloge naěih posojilnic doslej ne zadoičujejo. — Tako je pisal o posojilnicah te dni ,S1ot. Narod". Tem besedam popolnoma pritrjujemo in dofitaTljamo Ěe to: So na Dclenjskem narod-ujaki, ki pa posoji'nic ne podpirajo; eo narodna društra, ki imajo svoj denar vložen t irenjski hranilnici, mesto da bi sloTcnske denarne za-Tcde podpirali. Ako ste prayi Slovenci, podpírejte domače TBtanDTe.
(Sadjarstvo alioTočarstvo,) spigal g. E, Dolenc, Todja vinorejske in sadjarske lole na GrmU; je knjiga, ki je príĚla rsvnckar na svitlo pri g. Krejcu v Novem meelu. Knjigo hvaliti bi bilo pač odveŽ ; ako rečemo, da jo je spisal mož, katerega pozna vsa Kranjska kot prvega vtščaka v eadjereji — smo povedali pač Tse. Sezite po tej prekoristnej knjigi, kmeto-TBlci — zlasti pa za blagor naroda vneti gospodje učitelji, ki oskrbujete ali pa namerjfite napraviti šolske vrtove. Za vas je knjižica še prav posebno pisaca. Le erčno po njej ! Nizka je cena — 70 fer., po pesti 75 kr. — umevni, krasni joduk — îep vBpeh, kojega bodete dosegli, vas bode poplačal obilo.
(Nova knjižnica) namenjena mladini, po-eebno clroskim vrtom, je izèla te dni. Naelov jej je: „ZabaTilče elovenekim otrokom", spisal A. Funtet, izdala in založila „Narodna šola", natisnila Klein & Kovač v Ljubljani. Veebina je knjižici: „Jutranje in uvodne pesmi. Koračne pesmi. Igre s hojo, skačkanjem, tekanjem, v krogu, nazorne igre. Igre s prsti in rokami, z žago, s krogljo. Pesmi za stavljenje, sklepne in raznotere peemi. Vnanja oblika in tisek sta lična. Cena 25 kr.
(Za II. letno zasedanje porotnih razprav v Novomestu,) ki se prične z 9. majem t. 1., izžrebani so naslednji glavni porotniki : Homan Fran, posestnik, gostilničar in usnjar iz Št. Jarneja ; Lovšina Anton, pos. iz Bele cerkve; Troje Matija, pos. izPolansic; Gruden Anton, pos. iz Zgornje Ret^'e; Skala Janez, pos. iz Podzemelj ; Kravear Anton, pos. z Griča ; Govanec Karol, pos. in trgovec iz Metlike ; Penca Fran, pos. in usnjar iz Mokronoga ; HGferle Jakob, pos. iï Poljanëic ; Gimpel Fran, pos. iz Toplic ; Simonič Matija, posest, iz
Drašic; Furlan Fran, poa. in gostilničar iz Metlike ; Kamin Janez , pes. iz Dolenje vasi ; Honigman Stefan, obč. predstojnik in gostilničar iz Srednje vasi; Bučar Fran, pesestnik, gostilničar in mesar iz Kostanjevice ; Malenšek Jakob, mizar iz Suhorja; Sitar Janex, pos. iz Toplic; A'ertin Matija, pos. iz Doblič; Mauaer Jože iz Ravnice; Stergar Fran, trgovec iz Št. Ruperta; Štavdohsr Miha, pos. in gostilničar iz Močil; StrajnsT Anton, pos. iz Lukovk; Fajdiga Janez, pos. in trgovec inSodrsice; Bevc Anton, pos. iz Bele cerkve ; Žugelj Matija, posestnik iz Otoka ; Zotler Jože, pos. iz Roje ; Kermesec Fran, posest, in kovač iz Metlike; Erker Matija, pos. iz ČermoŠnic; Vakonig Matija, pos. iz Rateče; Podboj Fran, pos. iz Ribnice; Golia Janez, pes. iz Metlike; Ćerne Janez, posest, iz Nemške vasi; Ožnra Ježe, pos. iz Osivaice; Nemanič Marko, pos. iz Drašic; KlemenČiŽ Ignacij, pos. iz Kamnega potoka; Klemenčič Fran, pOs. iz Vel. Loke. — Nadomestovalni pcrotniki : Potočar Anton, poa. iz Dolenje Kamenice ; "Windischer Anton, posestnik, občinski predstojnik itd. iz Kandije; Škaberne Florijan, gostilničar, Tandler Miroslav, knjigotržec, in Stanger Gustav, c. kr. gimn. profesor, iz Ru-dolfovega; Jelene Fran, pos. iz Bršljina; Galič Janez, pos. iz Ivane vasi ; Bojane Fran, pos. in (ibč. predstojnik iz ěenpetra ; Žagar Fran, pos. iz Karte! ev ega.
Ra^ne vesti.
*	(Uhí da cvetica]]) se uničijo z „mors aphi-diDae". Dobi se pi groiu Emanneln Lichtenberga v St. Vidu pri Ljubljani. Puàeiea po 20 kr.
*	(Bivši hrvatski ban) Pejačevič, jako ljubljen mož, je umrl na Dunaju.
*	(Železnice) na zemlji zrasajo 487.740 kilometrov. Stroški znašajo 62.400,COO.OOO gold.
*	(Ka Hrvatskem) v Valenu je pretečem mesec zmrznila žena. Nenavadno meseca — aprila!
(Hrpeljeka železnica), ki bode vezala Trat z Železuico, ki pelje v Pulj ali Polo, hode v kratkem dodelana, Dolga je od sv. Andreja pri Trstn do Hr-pelj blizo 19 kilometrov. Delati so jo jeli I. 1885. Bilo je redoma okolo 2400 delavcev. Za poskusinjo 80 jeli uže voziti po njej z lokomotivo.
Listnica Uredništva.
Gcsp. A. M. T Šentjanžu. Dopise bre* vaoga imena no apreimeino; sicer pa tak dopis tudi ni /a ÏRSopis, ker ni občne Tflžnosti,
Vefi dopiaoT je laràdi pomanjkanja prostora xa prihod-njiS zaostalo.
Žitna cena v Novom mestu 25. aprila Í8S7.
Domače pšenice mernik 2 gld. 40 kr., Debelač« (koruze) 1 gld. 40 kr., Sorliee 1 gld. 80 kr., Bii i gld. 66 kr., Ječmena 1 gld. 60 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ova» 90 kr., Krompirja 1 gld.
Loterijska srečke.
Gradec 16. aprila	84 22 81 40 12
Trsi 23. aprila	47 46 15 22 6
ProšGja k slai mmu nastop v MAMk
»Dolenjske Novico" 00 r 5. fltuvilki oj 1. miroa alsTiii zastop vljudno prosile, da l)i blagovolil iz tam navedenih rai-logoT naznaniti mestni tržni red i. t. d., toda isti jih ni počastil 7. odgovorom.
Podpisano ti'edniStvo tedaj ponavlja Tljadno ia pokorno prtišnjoi ter si jomljo prostost, omeniti, da ta proSnJa nikako* ni predrznost, ktero bi alav. mostni lastop le iz biagohotnosti mirno preziral, «mpak je prviĚ obiĚaj, po kterom se te^no odgovarja, in drugiĚ „Dol. Novloe" v Bvo.ii priprosti obliki zastopajo v mostu samem bllao 100, v bllinji okolici pa na BOO naroĚnikov, kteri se za tržni rod brigajo, in so nflkteri že v zadrego priâli, ker ga doslej ne poznajo. — Očitno trdimo, da nočemo slav, mestnega zaitopa poiiSevati o tem, in prepričani smo, da je lo zarad mnogih imonitnih opravkov prezrl naS list. Zato si vaojamo, oba lista predložiti, želei le, da se vstrežo občni želji — da, potrebi I
Vredništvo „Dol. Novic".
Prošnja za pripomočke, da bi se dozidalo Marljanl^ča.
Težko pričaknjo kmetovalec ljube spomladi, ko zamere laieti SToje delo n» polji. Še teže priČákuje jeseni, dabimogal spraviti domu hiěno pridelke. KoHka je njogora Žalost, kadar ga aevibte zavirajo in madije pri delu!
Težko je pričakovala družba bt. Vincencija v Ljubljani vgodnoga trenotka, da bi mogla začeti zidati tako potrebno deSko sirotiSaa. Zidala je 1. 1881 in 1382, zidala z velikimi žrtvami, a srodi dela, ko Bte bili dovrSeni dve tťetjini, bilo jo treba nohati: zmanjkalo je pripomočkov in dolg seje kopičil.
Za prvo silo je to zadostovalo. Vinoencijeva družba, mati revoïev in «irot, bila si jo svosta, da je storila, kťir je le mogla. Siroto so dobilo primerna domovje, -vesolile bo se lahko v Bvoji hiSi, Jti jo bila izročena Mariji v varstvo, in predlanekem dobilo bo siroto tudi Učno in zalo kapelo, da za-itiorejo moliti v veaelji Boga in poveličevati svojo nabóáko mater Margo. To božjo hiSico, to Marijno svátišĚo Kidala je dobrodelnost vrlih Kranjcev. Bog jim tisočkrat plačaj!
Pa začeto dolo So ni dovrSeno. Dobra tretjina mora se io dozidati, da bùdc hiša po načrtu ceia. In ne samo to teži družbo Vincencijovo. Sedauji prostori so premajhni za sedanje razmero, akoravno druíba sedaj lo v nujnih potrebah pomaga. Kaj pa naj stori s toliko potrebnimi prosilci, kako naj nstrožo tako milim proánjam od vseh str&ni, kam naj dono otroĚiĚe, ki sili o t sirotišief
Vinceneijeva družba js posluSala teraj lo glas nujno potrebe, ko jo sklenila, zaupajoča v božjo poraoS, dozidati bilo in tako izvrĚiti zaĚoto delo. Previdnost božja sama spodbudila jo je, kojo druŽbr nakloni!« pomoč za tretjino stroSkov, ki bodo akupno znksali 27.000 gold.
In kar Še manjka? Kam naj se obrača drugam, kakor do dobrotnih src Kranjcev in drugih prijatoljev fliromaSko mladine naSo? Saj kranjakim sirotam ndmnnjono je MarijaniSča in hiSa jo tudi gotovo kranjski deželi v Čast in tolaèbo.
Drnžb» sv, Vinconoij« v Ljubljtmi torej goraîe in zaupno proii, da bi blagi dobrotniki pomagali jej z doneski, kakorSnimi koli. Dan na dan bodo vzdigovale so molitve srčno hvaležnosti v Marijini kapeli iz srci dobrih otrok pred Božji prestol za blage dobrotnika. Daritev hv. ma6o v tej kapeli bode združevala dobrotnike pred Božjim Jagnjetom.
Prečaat. g. župnike prosimo srčno, da bi prevzemali in podpisanim poSi^ali darove onih dobrotnikov, ki ne poSljejo naravnost.
Darovi bodo zapisini v bukvah življenja. Družba bodo darovaloa objavila v svojem letnem poročilu.
Za družbo prevzema darove „predstojuiStvo, Todstvo« Marijanišča in vredniètvo ,Zgodnjo danico" v Ljubljani.
Predstojnlàtva Vincenciieve družbe.
T Ljubljani, dne 17. aprila ISST. Dr. Ant, Jare, predaodnik. — Friderik pl. LaSan, podpredsođ.
Dr. Fr. Lampe, vodja Msrijaniâca.
israzxxanllo.
Podpisani bí jemlje v čaat, Blavoemn občinstva naznanjati, da je on po velikonoénih praznikih, svojo novo Itaonao z drobnim in raznim blagom, na glavnem trgu T Novem mesta, v BaSarjevi, níwproti Ln-ketove hiĚe odperl. Ker ei ho6e on prizadevati, z najboljšim in frisnitn blagom in na nižjimi cenami prav dobro postreči, nljudno povabi b obiLnemn naknpu. Z odličnim spoStovanjem
[46-1]	Valentin Oblak.
Oznanilo.
Kovaško orodje na prodaj po najnižji ceni. Ko-vainiea na dobrem prostora je za oddati. — Ved ae izve v vredništvn „Dolenjskih Novic".	[45—1]
naznanilo.
Pisarna odvetnika
dr. Skedl-na
je sedaj t liišl g. Plutarja štT. 75., nasproti dosedanje pisarne, T prvem nadstropji, [u-n
fr Sadjerejci!
Na novo z veliko podobami je izišla knjiga
Sadjerejstyo ali ovaSarstvo.
Spisal Rihard Dolenc.
Dobiva B0 pri z&ložiteljn J. Kr&]sC"U v Kndolfovem.
Najboljši se naroči knjiga po postni nakaznici, a ktero ae pusljo 75 kr. ter napiše natančno adreso a pristarkom za Dalenčovo Sadjarstvo.
ležeče v Vrhovskl vasi eno uro od Kostanjevice blizo
ceste, obsegajoče pohištvo, njive, travnike, velik vinograd, lesčino in boate, se po prav nizki ceni prostovoljno prodá. Več se poisve pri gospodn
Antonu Majzelj-nu
[05-8]	T St. Jem^u.
Zaradi preselitve iz Rudolfovega prodalo se bo pondeljek 2, maja
na prostovoljni javni dražbi
več hišnega orodja
[36-2] in tri garniture. Blsner,
DOLENJSKE NOVICE.

Kdor-koli postavi a ali zida kakoàno poslopje in potrebuje že ezja, obrne naj ee na
Franc-a TerSek-a,
trgovca z ïelezjem na Valvazarjeven trgu it. 5, v hUl C. kr. okrajnega glavarstva v Llulil|anl.
Tn se dobé po nizkih cenah t obilnem izboru: Vezi za zidovls, opore (travarze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Řotnan cement, stokador in alabaster gips, étorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni ^ papir (Dachpappe), Stedilna ogfijišča (špar- II herdi) in posamezni deli sa zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljndno priporoča
gori podpisani.
ae ceno v najem dá; pripravna je aa kolarja in sodarja, ktera bi tudi tuk&j dosta opravka dobila.
Yeč ee izvé v gradu na Raki, kjer »o tudi do* biva staro vino in slivovka.	[43]
v btižinl Kostanjevice ležeče,
ki meri 30 oralov 975 Qkiaíter, ima zidano z opekami krito biso, vsa g^ospodarstvena poslopja v dobrem etann in 3 verte s finim sadjem, je zavoljo selitve na prodaj. — "Več se izvé pri
Ani Eandoliiii
[12-4]
V Kostanjevici.
Vrtnar Jakob Čeč, na RiiperČvrhu poleg Novomesta prodaja cvetlice s dobrimi koreninami in sicer: Felar^onije angležke in skarlet, petouije polue, abutilon, primula japonika 1 kos za 30 kr., kanna discolor, Arševieiji in iudika, kaladinm, faebsije nove vrste 1 kos 20 kr, kranjsko pelargonije, salviji, tra-tcïkauciji, begonije, potetne fiole in kufea 1 kos 10 kr,, georgine, mačobe nove vrste, diantbus barbata, ver-benje in ricinus 1 kos 5 kr., astra liliput visoka in nizka, balzaminje, cinnije, afrikane, plox, sanvitelije in lobelje 1 kos 3 kr., draeenje 1 kos 80 kr., Tri-toma avaria nobilia in plirimum 1 kos 50 kr.
Pismena naroEilň sprejema g, Pauaer t RudolfoVBin ai) pa vrtnar no Ruprfvrhu. Zvunanja naroňila razpoSiljajo •e po poŠti,	(iO—1]
Zobozdravnik A. Paichel
ordinira T NOTOmestU (Rudolfovo) od 1. đo 8. maja t gostilai pri „Solncu" vsaki dan od 8. ure zjutraj do 4. ure popcludce, — Tudi se dobijo Djegovi ustni preparati, ustua voda in prah za zobe.	[44]
0. kr. prlT. zavaroTalno drTištvo
,Avstrijanski Phônix'
[41-1]	na Dunaji,
katerega zaklad znaša 12 milijonov gld. avstr. velj., zavaruje po najcenejših premijah proti
Škodi po ognju in na élovešho žíTljenje T najrazličnejših primerljejili.
Glavni zastop za Kranjsko:
V Ljubljani pri J. Perhavcu, Gradiače st. 2.
Služba občinskega tajnika
[W] Dopise sprejme vred. „Dol. Novic".
Cela družina
sprejme so v hmelniski grad pri Novotnestu in dobi stanovanje, hlev, poldrugi oral njiv, deputat i. t. d. Ćlani družine se tudi v službo Bprejmó. — Oglasi naj ae do 1. maja 188 7 pri
[37-2] Oskrbniâtvu hmelniáke grajáčine.
pm^ v najem se dá!
Vrt za soiivje, — poldragi oral vrta z sadnjim drevjem in travo; če bi kdo želel, tndi áe več zemljišča. — 100 kvadratnih sežnjcT velika lesiea za spargeljne (Spargelbeet). — Prostorno stanovanje in velika klet v grada Velika vas pri Krékem. Veô pové:
[33-3]	M, Pahror na Kaki.
Zaloga kož za podplate,
dobrih in trpežnih, lastnega izdelka, priporoča po nizki ceni, strojarija
[32-3]	Ivan Tomáič-a im Vrhniki.
ifiče vodstvo deželne vinarske, sadjarske In poljedelske âale na Grmu pri Rudotfovem.
Biti more krepke postave, bistrega oma. Ùaa ska tri leta proti prosti brani in stanovanju. Pisanja in čitanja nezmožni so ne sprejme,	[34—2]
Kranjske in nemške detelje, očiščeno seme predenca (žide),
imM
imike. m
ps za iiGiejo m
tako tudi
cement za zidanje vodnjakov
se dobi pri Franu Ka^telicu, trgovcu v Kandiji. priporoia tndi
železnino in špecerijsko blago.
Odc*Tqnii aređnik, isd*ikt«lj in saloioik i. Kiaj««.
HoTomMto. — ITstiinil J. Kri^ec^