V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 8 „ 70 „
„ četrt leta	2 „ — „
» mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	9 for. 50	kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. posem.
w
sp.
Oznanita.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera so enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
£(,	V Celovcu v torek 12. februarja 1867.	111«
Vladina politika in naša misel.
I.
V Ljubljani 30. januarja.
Vprašala je menda visoka oseba čara Napoleona, kaj je v tem osodopolnem času v Avstriji storiti? Napoleon menda odgovori na to: „Da sem car avstrijanski, delal bi, da vladam unkraj Litave, če se mi takraj Litave spotakne." če se nam to tudi pravljica zdi, nam vendar stan sedanje politike vladine dostojno kaže.
Belcredi vsedel se je z najboljšo mislijo na stol ministerski in Slovani so verjeli besedam njegovim, ko je rekel: Ich will den Slaven in Oesterreich eine Stellung geben, t. j. hočem Slovanom avstrijanskim pravico dati. Toda drugi veter je med tem pihati začel, znano nam je odkod, in besed izrečenih ni se spominjal več, — začel je najprej na tihem z Ogri pomenkovati se. Med tem pride Kraljevi Gradec se svojo bitko' 'n osupnili so na ces. dvoru. Iz verjetnih ust vemo, kako se je govorilo na dvoru, kako so že vsi mislili, da postane Avstrija to, kar ima biti vsem narodom tudi slovanskim enakopravična mati.
Kar na enkrat stopi v ministerstvo kakor deus ex machina tuji baron Beust. I ega se oprime tudi Belcredi, in dobi od njega Ika-rove perutnice, ki mu pomagajo iz Dunaja v _ Pešto. Ker je pa treba, da ne za-gromijo drugi narodi kakor furije za, njim, treba je bilo podvzetju svojemu dati neko znamnje pravice, in glej, januarski patent sklicuje vse takraj Litavske narode k volitvam poslancev deželnih, in te k volitvam poslancev deržavnih. Ta deržavni zbor ima dati Avstriji ustavo, tako govori se, od Mad-jarov se pa molči, čuda velika, kako bo neki to mogoče, ali mar ne spadajo tudi
Besednik.
—£s>St3£5'S3—
Listi iz bele Ljubljane.
VIII.
(Dalibor. — Zmaga. — Vodnikov spomin v Šiški in v čitalnici. — Dolgi obrazi in krč v rokah.)
Zopet je minulo dolgo časa, da se ni oglasil besedničar iz Ljubljane, akoravno gradiva ravno ni primanjkovalo. Oglasil se je med tem časom nek Dalibor iz bele Ljubljane ter v dveh obrazih, kiju je načrtal z izvrstnim svojim peresom, pokazal svojo Posebno zmožnost in se tukajšnim čitateljem jako priljubil. Zakaj tako na redko kaže le svoje obraze, in nam ne spolni, kar je obljubil v prvem? Zagotovljen naj bode, da tehtni njegovi sestavki brali se bodo z yelikim veseljem. Dalje tedaj , dragi Dalibor !
Zmaga! Slavna zmaga! To so besede, v bterih je zapisana vsa radost, kojo smo preživeli pretekle dni. To je bilo navdušeno in veselo gibanje, da še nikdar tacega; narodno Navdušenje prikipelo je skoraj do vrhunca,
unkraj litavske deželo k Avstriji? Ali smo mar mi tako mogočni, da porečemo:	Ogri
nas morajo slušati! Nehote se mi vriva misel, da je vlada to storila, kakor bi bil dvalizem že gotov; kajti Ogri dobe svoje madjarsko ministerstvo, tam bil bi deržavni zbor, tu deržavni zbor. Tukaj smo.
Nedavno je bavarski minister Hohenlohe za zvezo s Prusom govoril in Avstrijo ne-nemško deržavo imenoval. To ni brez up-ljiva na Dunaju ostalo,« in misel že davno gojena, naj bi se prestol in., sredotežje v Pešto preneslo, hoče se sedaj uresničiti. Tudi zahtevanje Madjarov, da,-’po odhodu kralja palatin njegovo moč prevzame, sili vlado k temu podvzetju.
Še nekaj druzega vladi na sercu leži, jo teži in straši, kar v naši deržavi ni nič novega. Orijentalsko ali izhodnje vprašanje se rešuje, in g. Beust, ki imenuje liervaške zadeve „interesantne", gleda ravno tako hladnokervno tje, kjer se mednarodne pravice že od nekdaj sem z nogami teptajo. Kaj mu mar za-nje? Naj bi se Orijent in statu quo obderžal, njegova je politika, in k temu pomagati more se samo iz Pešte, ki je bliže. Vlada bi pa dobro storila, da ne trobi samo v svoj rog,, in da večino svojih prebivalcev popraša, ki pa niso ne vojaki ne birokrati, tudi ne poslanci iz zborov, kjer se o večini in manjšini govori: to so znani pervaki narodov. Kar naše slabe moči za-morejo, hočemo tudi mi omeniti.
Nektere važne dolžnosti novih slovenskih poslancev na Kranjskem.
G. Juri Savaschnigg bi se bil gotovo, ko bi bil za poslanca izvoljen, v prihodnjih zborskih sejah v Ljubljani potezal kot viši
radosti je bilo hitreje vsako domoljubno srce. Kdor je bil 26. in 27., potem 30. in 31. jafiuarja nazoč v čitalničini reštavraciji, ko so dohajala od vseh strani slavnih zmag sporočila, videl je, kaj je pravo, resnično, srčno veselje. Tega radostnega gibanja ni moč dostojno popisati, vedno nepozabljivi ostanejo nam ti dnevi. Z navdušeno zavestjo te slavne zmage praznovali smo letos Vodnikov rojstni dan, in sicer najpred južni Sokol v rojstni njegovi hiši pri Žibcrtu v gornjej Šiški. Tam se je zbralo na svečnice dan popoldne mnogo ljudstva. Venci narodne zastave in lampijoni kinčali so krog in krog rojstni dom prvega našega pesnika. Navdušeni govori vrstili so se z napitnicami in pesmami; radost je bila občna. Tudi mnogo naših gg. deželnih poslancev hilo je nazo-čih in je bila s posebnim navdušenjem sprejeta njim napita zdravica. Proti večeru došli so kmečki fantje iz gornje Šiške *z narodno zastavo in zapeli več domačih pesem. Ko so bili prijazno pozdravljeni, sedli so okoli velike kamnite mize in radovali smo se še dolgo skupaj in prepevali domače pesmico. —
Koj drugi večer praznovala je čitalnica spomin Vodnikov z besedo, pi> kterej jo bil sijajen ples. Prvikrat je nastopil novi
šolski ogleda za to, da naš jezik svoje tisočletno sedenje za pečjo v oslovski klopi — prav za prav: ezelponku — nadaljuje. Ali gospod Juri je le mislil, slovenski narod je pa obrnil; zgrabil je „preklete grablje" *), s kteriini so ga mislili spraviti kot otavo na voz pod nemško žrd, sam v roke in grabil je 26. in 30. pretečenega mesca po vseh travnicih lil senožetih tako hudo, jedrno in neusmiljeno, da je vso nemškutarijo iz Kranjskega do čistega pomedel. Akoravno je skoraj povsod uradništvo od predstojnika do zadnjega pisarja od hiše do hiše hodeče z vsemi sredstvi proti nam ruvalo, vendar le je narod z ogromnimi večinami pokazal, da se je dozdanje 61etne zborske večine na čudno, nepopisljivo vižo nasitil. Zatoraj pa tudi narod pričakuje, da mu bodo izvoljeni pravi poslanci, da mu enkrat izvojskujejo pravice, za kteriini že toliko, toliko časa hrepeni? Prva stvar je pa življenje, ekzisten-cija naroda, ki se v jeziku pojavlja; drugo Vse še le potem na vrsto pride, ko enkrat kot narod v pravem pomenu prosto dihati zamoremo. Toraj pričakuje narod, da kranjski zbor ne bo samo v pretres vzel postave zavoljo vpeljanja našega jezika v šole in urade, teinuč da bo sam sebe prvega iz šestletne nemškutarije metamorfozoval in sam pri sebi najpoprej reformacijo podvzel. Kaj nam to pomaga zmiraj le po nemški za domačo stvar misliti in govoriti, kakor se je dozdaj v mnogih društvih pri nas godilo in se še godi kot postavim: v ljubljanskem kmetiškem društvu, v kupčijski zbornici i. t. d. Se ve, da od konca drugači ni moglo biti in tudi tako delovanje je bilo neizmerne hvale vredno, ali da bi to zmiraj trpelo, bilo
*) Obče znana pesem, ktiero je stožil duševni vodja ljubljanskega centralnega odbora ali pa vsled 26. in 30. j. bolje rekoč beneuek kranjskih nemškutarjev.	Pis.
pevovodja g. Vaclav P r o h a s k a in si pridobil pohvalo občinstva. Kdor ve, kako težko je bilo sestaviti program zarad kratkega časa, priznati mora, da se je program prav dobro izvršil. Igrala se je tudi Bil-čeva „Slovenija oživljena", v kterej nastopijo Vodnik, Linhart in Cojz. Nekaj pa smo živo pogrešali ta večer, namreč primernega navdušenega govora ali kake dnevu primerne deklamacije, kakor je bilo druga leta. Zakaj se je letos izpustilo, ne vemo. Videlo se je pa, da občinstvu manjka pravega ognja in da je bilo nekako mlačno. Da je bil ples živahen in sijajen, se samo po sebi razume. Mladina se kmalo razgreje; tako je bilo tukaj in veselo smo se sukali skoraj do zore. —
Konečno naj še naznanim, da, ako hoče kdo „dolge obraze" študirati, naj pride le kar sem v Ljubljano. V zadnjih dneh so se nekteri obrazi tako potegnili , da imamo prave „Prachtexemplare" tukaj. Gotovo bode trebalo nekoliko časa, da se zopet spravijo nazaj v poprejšnje proprocije.Tudi je moral nektere gospode krč v rokah viti, ker se že tako dolgo skoraj nič ne bere v znanih dunajskih in druzih enacih listih!? Res usmiljenja so vredni ti božčeki!
Lomovič.
bi vendar enmalo preveč sramotno, in po hotli po abotni logiki naših premilih dunaj-zdravi pameti mora to početje prej ko je skih prijatlov odgovarjati, ki trdijo, da smo mogoče nehati. Kolikor mi je znano, ima j še vedno vkljub vničenju „bunda" staronem-vsak zbor pravico svoje notranje poslove in ( ška dežela, morali bi reči, da je Kranjska
jezik obravnave sam vrediti, kakor ga je volja in kakor se mu zdi, tu sem se nima nihče in tudi vlada ne mešati. Vseli 6 let se ni v gališkem zboru drugač obravnavalo kot izključivo poljski in rusinski, akoravno v Galiciji v razmerju več Nemcev stanuje kot na Kranjskem. Ker je pa mesto Kočevje skoraj soglasno zbralo gospoda Sovami za
še po mnogo stareji pravici starofrancoska zemlja!
Kar se tiče šadašnjih poslancev iz velikega posestva, so veči del tako imenovani \„stari Kranjci", ki vsi prav dobro slovenski razumejo in skoraj vsi dosti dobro govorijo, njih vodja pa bivši izvoljenec naše slavne Idrije, je pa, kakor je obče znano, našemu
svojega poslanca, smemo ponosno reči, da jeziku v vsakej zadevi tako dobro kos, ka-
na Kranjskem zdaj čisti slovenski narod brez vsake mešanice stanuje. Ta narod to-raj pričakuje, da je prva dolžnost novih poslancev, da v prvi seji proglasijo naš jezik kot edino — postavni za Kranjski zbor, v kterem le se smejo prejemati vsi predlogi bodi si vladni ali od poslancev, vse prošnje, inv kterem edinem se imajo vsi zapisniki voditi. Ker je pa leta 1865 hrovaški zbor poslancem iz Reke dovolil začasno laški govoriti, akoravno je sicer vsak ptuj jezik ojstro prepovedan, bi tudi v Ljubljani ne bilo treba, obziraje se na tavžentletne tako žalostne okolnosti, nikogar, kar se govora tiče, terorizovati. —
Ker smo se dozdaj v srednjih in visokih šolah vseh predmetov brez izjemke izključivo le nemški učili, ni zameriti, da bi mnogo izvrstnih in nnjpoštenejih rodoljubov v veliko zadrego prišlo, ko bi morali o državnih zadevah slovenski debatovati, ker ne znajo tehniških izrazov, kterili niso nikdar slišali niti sicer kot trgovci, poljedelci, obrtniki časa imeli si jih prisvojiti po svojej privat-nej marljivosti. Tako bi se za zdaj, kakor Rečanom v Zagrebu, le samo začasno dovolilo nemški govoriti, čeravno bi, kakor sem rekel, naš jezik po zakonu, edini imel za Kranjski zbor postavno veljavnost. Se ve, da bi tako dovoljenje ne veljalo za može kot: Bleiweis, Svetec, Costa, oba Tomana, Prevec, Ravnikar, Pintar, Grabrijan i. t. d. ki so v vsakej zadevi našemu jeziku popolnoma kos, ki bi se morali ojstro držati prihodnje postave, ktere se čvrsto kot prve nadjamo , izključivo le slovenski
je
kor kdor si bodi naših najvrlejih narodnjakov. Toraj tudi od te strani ni takemu zakonu nobene praktiške ovire. Ko bi tudi od teh desetih posameznih mož nihče trohice slovenskega ne razumel in da bi naš jezik za kaldejsko narečje držali, ne bi to smelo motiti kompaktne mase poslancev, ktere je pravi narod iz vasi, trgov in mest poslal. Toraj še enkrat ponavljam in rečem, ceterum vero censeo: da bi v prvi seji kranjskega zbora imel biti prvi zakonski predlog, da je za to visoko hišo slovenski jezik edino postavni in veljavni, se ve s poprej omenjenim dodatkom.—Da v Gradcu kaj tacega ne bo nikdar mogoče, razumeva se ob sebi; v Gorici so mi okolnosti premalo znane, to stvar bodo naši vrli Goričani sami najbolje presodili. Dobro, prav dobro in jako koristno bi pa bilo, da bi se vsaj nekteri naših poslancev iz Štajerske in Goriške pred 18. t. m. s kranjskimi v Ljubljani sešli in se o posebni slovenski in o občej slovansko-avstrijanskej politiki zmenili. — O solidarnosti slovanske politike v Avstriji dimgi pot.
Dr. Valentin Zarnik.
Slovenska dežele.
Iz Celovca. (Novo ministerstvo; tiskarna pravda; Jern. Jezernik.) Ravno zdaj je ptujec baron Be ust vsega-
brez vsake mešanice govoriti. To je edina , mogočen v Avstriji; kakor nekdaj Metermch pot, da enkrat do praktiške ravnopravnosti I derži zdaj on vse vajeti v svojej roči. Kar pridemo, ker kaj zamoremo in smemo od ' jo „Slovenec" rekel o grofu Belcrediju,
pridemo, ker kaj vlade pričakovati, če si sami doma svoje hiše, kjer smo zdajle svobodni gospodarji postali, po domače ne vredimo? Nemci se nam včasih posmehujejo, da mnogi vrli naši rodoljubi niso slovenskega popolnoma zmožni v znanstvenih in državopravnili predmetih, ali obračam pozornost na njihove brate nemške Alzasijance, ki v svoje pogovore vse drugači bolj francoske drobtine mešajo, kot naši najgrji nemškutarji. Znano je vsemu svetu, da se že čez 50 let v glavnem mestu Alzasije Strasburgu, ki šteje 100.000 prebivalcev in ki stoje čisto tik svoje po-bratimske in sorodne renske Prusije, ni moglo nikdar nobeno nemško gledišče zdržati , vsako je na boben prišlo, od leta 1840 pa kaj tacega nobeno društvo ni več poskušalo. Takim okolnostim nismo mi Slovenci doma, niti Nemci v francozkoj Al-zasiji krivi, ampak naše in njihove srednje in visoke šole.
Poprej omenjenemu zakonu zarad našega jezika bi se bil moral še pred zadnjim pražkim mirom gospod grof Anastazij Kušar upirati, ker smo per nefas bili po popirnem mednarodnem pravu še slavni člani nemškega bunda. Toda zdaj je kranjska ravno taka avstrijanska dežela, kakor Galicija ali pa trojedna kraljevina. Z ravno taistim pravom bi moral zdaj Francoz Jombart (bivši poslanec na kranjskem zboru), ako bi bil zopet voljen, zahtevati ravnopravnost francoskega jezika, ker je bila Kranjska do zidanja „bunda" (1815) del francoskega cesarstva. Po mojej misli ima za nas bivše cesarstvo Napoleona I. ravno to državno-pravno važnost kot bivši „bund". Ko bi
vsi
slovanski in tudi v fobruarni patent ne za-telebani nemški časniki terdijo, da je „prosta pot", ktero je ta minister nastopil, edino prava in edino zveličavna za Avstrijo. Z nami vred se pa tudi vsi boje, da bi baron Beust ne zavozil deržave naše v prepad, iz kterega ni več rešenja! Ogromno butaro in strašno odgovornost si je Beust nabasal na svoje rame! Tudi od gospodov, ki jih misli poklicati k sebi v ministerstvo, ne pričakujemo nič kaj dobrega; pa vse je še le govorica, zatorej tudi molčimo in le še izdihnemo: Bog vari Avstrijo! — 8. t. m. smo imeli v Celovcu tiskarno pravdo, nad ktero bode gotovo stermel ves svet. G. Mačnik, vrednih nekdanje „Dravpošte", stal je pred sodbo. Deržavni pravdnik, torej tožnik sam, je priporočal, naj se g. Mačnik oprosti, ker pomanjkuje zadostnih dokazov. Kaj pa se zgodi? Gg. sodniki ga obsodijo, da mora na dva meseca v ječo, da se mora vsakih 14 dni enkrat postiti in od svoje zastave 300 gld. plačati. Se ve da se je g. M. pritožil pri višej sodniji. — Danes, 11. febr., ravno ko to pišemo, obeša se na vislice Jernej Jezernik, posestnik v Naveršuiku guštanj-ske fare. Star je 36 let in zapusti vdovo in dva otroka. Umoril in oropal je 6. junija 1. 1. nekega starčka, kteremu je bil nekaj denarja dolžen. Pravda je bila v Celovcu 29. avgusta 1. 1., pri kterej je bil J. J. k smerti na vislicah obsojen; 17. januarja 1.1. je svitli cesar to razsodbo poterdil in danes se doveršuje.
Iz Tržiča 6. febr. A (Zmaga. Maščevanje. Nepošteno početje.) Kakor na spodnjej Štajerski in druzih krajih naše mile
Kranjske, tako je bila tudi tukaj volitna zmaga sijajna in veličastna; kajti vkljub vsem nepravičnim in nepoštenim prizadevam naših protivcev zmagala je vendar narodna stranka, in tako se je očitno pokazalo, da tudi v ponemčenem in nemškutarskem Tržiču žive še pravi Slovenci, kterim je povzdiga naroda in sreča naše Avstrije pri srcu, nikakor pa ne Frankobrod, Berolin ah' da kratko rečem „das deutsche Vaterland", o kterem se je njega dni tu prepevalo, da je celo tje v „Reich" odmevalo! Minuli so oni žalostni časi in nastala je, bogme! nova doba, v kterej so zadostno pokazali Slovenci, kdo je gospodar v našej milej domovini. Bitka je bila huda, silno huda, pa — vendar smo zmagali tako sijajno, da bodo nasprotniki naši javaljne kedaj pozabili 30. dan januarja leta 1867. Največo slavo pa si so pridobili pri tej zmagi vrli, rodoljubni Kamničani, ki so semkaj privreli, ne glede na tako daljno pot, se 55 volilci, to je, s celo vojsko, da pobijejo nam protivnega sovražnika. Slava, slava, vam vrli Kamničani! Zapisani bodete z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda! — Kaj pa naši nemškutarji videči, da so pobiti od one stranke, kterej pravijo: „das rohe, gemeine, ungeschliffene, slawische Volk"!? Jojmene! ko bi jih videli, kako se jim usta penijo, kako se togote, kako rjujejo, da jim je spodletelo, vkljub vsem njihovim prizadevam. In kaj neki počenjajo sedaj ti ljudje? Maščevati se mislijo nad poštenimi narodoljubi. Brž po končanej vo-iitvi mislili so protestovati in se pri višej vladi pritožiti čez to volitev, ki se jim ni po godu izšla. Risum teneatis amici! pritožiti so se hotli, ker ni bil izvoljen njihov grof Thurn. Iz tega se lahko razvidi, da Nemci na Slovenskem samo na — se mislijo, a na druge, prave domačine pa prav nič. Ko so se nekoliko spametovali, opustili so protest ter si izmislili nekaj druzega. Napraviti so hotli tako zvani „Burgerkomite", da ga odpravijo v belo Ljubljano k pr e vzvišenemu vladiku g. Widmerju s ponižno prošnjo, naj bi prestavil tukajšnjo duhovščino in učitelje na kak drug kraj; kajti duhovščina in učitelji drže vkup, so narodni in so glasovali za g. dr. Prevca. Pa kakor se čuje — tudi to so opustili, se zopet spametovali in brž ko ne sedaj kaj druzega duhtajo. — Tukajšnjega učitelja g. T., ki se jo po smrti rajnkega g. Pogatschnigga v tukajšnje pevsko društvo zapisal le iz tega obzira, ker ga je pevsko društvo trdo zagotovilo, da bode odslej tudi slovenske pesmi pelo (kar se je pa le redko godilo), so iz svoje družbe — pahnili, rekoč: „Nachdem wir uns iiberzeugt habeu, dass Sie mit den Ultra’s und der Geistliehkeit halten und nicht mit den Biirgern, so sind wir gezwun-gen im Auftrage einer hčiheren Person ihnen bekannt zu geben, dass sie von nun an aus unserer Gesellschaft ausgeschlossen seien; insbesonders, da wir uns von jetzt an be-streben werden, ganz andere Zwecke zu er-reichen". — Učitelj je prav rad izstopil iz tega vrlega „nemškutarskega društva", ter jim k njihovemu novemu postopanju še dober vspeh voščil. Ali zdaj vidite, kako strašno se maščujejo naši nasprotniki, ker jim je spodletelo! Pa naj se le maščujejo, kakor jim drago, mi za gotovo mislimo, da se jim bode sčasoma prevroča maščevavna kri o-hladila. — Konečno naj vam še povem, kako lepe in poštene volilce je imel grof Thurn, ki ga je (pa še le pozneje) bahati „Central — Wahlkomite fur Krain" Tržičanom priporočal. Nekaj tukajšnjih volilcev je bilo takih, ki so poprej nekaj dni na dolgo in široko govorili, da je omenjeni grof za nič, da ne bode nič opravil, da ni govornik in da bi bila zelo velika škoda, ako bi ga iz* , volili. In glejte! ravno ti ljudje glasovali so potem za — grofa. Prišlo je pa tudi več volilcev iz Radolice, ki so bili podkupljeni, kakor je nek kmet sam vpričo vseh volilcev v tukajšnji uradnih se zaprisegal, da so tu-
cli njemu ponujali dva goldinarja, naj bi glasoval za grofa Thurna; toda pošteni kmet ni hotel denarja, ampak prišel je peš iz R,a~ dolice, da glasuje za g. dr. Prevca in pove očitno, kako so naši nasprotniki grdo in nepošteno ravnali, da bi si ljudi pridobili na svojo stran. Moj Bog! ali ni škoda za lepe denarce, ki so jih ti ljudje zastonj potrošili!? —
lz Selške doline 4. febr. (Nekaj o volitvi.) črn je Kranj — — pisana Loka
------Dospevši ravnokar iz Gorenjskega, ne
morem si kaj, da ne bi bleknil nekterih besedic o kranjski volitvi BO. januarija in o čudnih agitacijah zadnje dni pred volitvijo, kakor sem jih slišal v omenjenih mestih. Toraj zopet uradnik, tako se čuje, če boš zadel na kakega kmečkega volilca. Kar je padlo nam kmetom pod reščeto, hiteli so pobirati ubogi kranjski in loški „purgarji**, misleči, da v obeh mestih ni moža za ta posel sposobnega. To so misli priprostih kmečkih možganov. — Kar se tiče agitiranja v starodavnem Kranji, bilo je prav zmerno in vse po postavnem potu, kakor je med olikanim ljudstvom sploh navada: kar se .je pa zgodilo zadnje dni januarja v pisani Loki, to pa kaže očitno, da so njeni mcst-njani res pisani, da še nimajo nikakega za-Popadka o volitvi in ustavi sedanjega časa! Razun nekterih uradnikov, kteri so le na skrivnem vodo na svoj mlin napeljevali, se ni nihče zmenil za volitev, dokler ni jel naš .ipurgarmojster“ — sedmih imen lastnik — lomastiti vsak dan trikrat po trgu, kakor je dolg in širok, ter je s svojim liripovim glasom v eno mer publiciral, rekoč:	„Kaj,
Kranjca bomo volili, da bo samo za Kranj govoril, nam pa kosti puščal? Le enega 'mamo med nami, ki nam še zamere polagati, da dobomo „Bezirksamt** v Loko, da bo velika železna postaja tukaj i. t. d. m ta mož so gospod „Yorsteher“. Tega toraj bomo volili, le ta je te časti vreden.“ S tako in enako „špralio11 je krotil skrbni loški Očak do zadnjega večera okoli. Kako velike skrbi je imela njegova pomahana glava zadnji večer, da bi znal vendar le zmagati na-rodni kandidat, je pa pokazal s tem, da je Poslal svojega „Amtsdienerja11 — akoravno Je božec že poprej dan na dan razbijal po Svojem puhlem bobnu, ljudi opominjaje, naj n p prezirajo ukaza županovega — po vseh nišah s tistimi rumenimi listeki, ki mu jih je poslal tisti čudni „Central-Comite** ter dal naznaniti, da naj se poprimejo njega, ce „Vorsteherja“ nikakor nočejo voliti. Kdor n.e bo šel v Kranj in tako volil, tega bodo si to že g. župan dobro zapomnili, je (žu-Panov) ,.Leibgardist“ še dostavil in odšel po svojem poslu. — Mi pa vprašamo, ali je .aka agitacija, tako zuganje dopuščeno? Ali •P; to prosta volitev? Poznali bi pa tudi vadi postavo, ktera ravno loškemu mestu Izvoli, tudi bližnjo okolico med mestne vo-dce pozvati, med tem ko so v Kranji le jnestnjani voliti smeli. Ali ni to dosti vc-laven upi j iv, zarad kterega ta volitev ne sine nikakor obveljati? Sicer je pa sedanji lzvoljenec, g. Hoffern, že poprej pravil, da volitve ne prevzame, pa ne vem, kako je illcJgel potem gosp Derbič v Kranji zbrane ydilce nagovarjati, da naj volijo Hofferna, ^ rad volitev prevzame? Kje toraj je tičala
,a laž? Oe ne v mavri, je pa v šavri, ali j. .Kaj boste pa Vi narodni očetje v Ljubki k tej po nepostavnem potu napravljeni volitvi rekli? Tukaj gre ali za Vašo čast, 41 Za Vašo sramoto! Vi torej nikakor ne mete trpeti, da bi po takem potu izvoljen 1 i do sedel med Vami. Ko bi bil izvoljen ■ ak očiten nasprotnik, gotovo bi volitev za-
I	|r8h; ovreči jo marate pa tudi tako, če
’ J?dete, da Vas svet ne bo preostro obsodil. !	, Uaj se Vam ne smilijo tako zvani
n r 1'^assungstreuen“, ki so zdaj tako obse-
II	k6‘>; saj veste, kako na drobno so Vam 1 ,°zo merili v poprejšnem dež. zboru ter
°venskemu truplu ozke hlače šivali,
— 75 -
dokler so gospodovali tisti „Zelenci11 nad Vami!	Podgradski.
o Dr. Iz Ijllbljaue. (Nekoliko komen-tarov k nekterim volitvam na Kranjskem.) Zopet volitve in sedaj celo komen-tari k volitvam, rekel bode nejevoljni bralec, čitavši na čelu našemu danešnjemu dopisu stavljeni naslov. Pa pomisliti je treba, da ravno volitve budijo narode iz apatične letargije k energičnemu delovanju. Koliko važnost pa da imajo volitve za naš skoz stoletja po birokraciji in germanizaciji zatirani in politično na več kosov razcepljeni ubogi narod slovenski, tega mi menda ni treba na drobno razkazovati, tem menj ker je slov. narod to sam najbolje stom dokazal, da je kijubu vsem nemškutarjem in birokratom kranjskim in drugim vse priporočene narodne kandidate z ogromno večino za svoje zastopnike si izvolil. 25 let se neprenehoma že trudijo „Novice*1 in v novejšem času tudi še mnogo drugih slov. časopisov, da izbudijo iz globocega spanja k narodni smrti obsojeno najmanjše pleme velike slovanske rodovine. In zares , ta trud ni bil zastonj, ker ukaželjno slov. ljudstvo se že giblje po vseh krajih, ter zahteva nazaj mu od Nemcev in odpadencev kratene večne pravice človeštva. Prosto ljudstvo je začelo dobro razločevati in spoznavati svoje prijatelje od neprijateljev.
Dežman — Zupanova centralistično-biro-kratična stranka je razposlala svoj program na „Kranjce** in „Slovenci** odgovorili so ji tako glasno, da jim še zmiraj po ušesih brenči. Da je ta stranka celi birokaatični aparat se svojim moraličnim in nemoraličnim tiskom za svojega zaveznika na strani imela, se po sebi ume. Uradniški briči morali so raznašati priporočilne liste nemškutarskih kandidatov, ter ljudem ustmeno dostavljati, da to so tisti možaki, let er e morajo izvoliti.
V Trebnem je par excellence nemškutar dr. Skedl celo ljudstvo se tem plašil, da, ako izvoli domoljubnega in značajnega poštenjaka gosp. grofa Barbota, bode se zopet tlaka in desetina vpeljala!! V ravno tem kraju sta tudi nek vertodavi zdravnik in tamošnji okrajni kancelir (po njegovem hudobnem značaju dobro znan človek, sin necega ljubljanskega krojača) lastnoročno trgala po noči raz hišnih sten pograme in kandidate narodnega volilnega odbora, ter jih nadomestila z nemškutarskimi rumenimi in si sploh na vse kriplje prizadjala, da bi ljudstvo našuntala zoper najboljše sine matere Slave. Pa hvala Bogu, tudi dolensko prosto ljudstvo se že dobro zaveda svoje narodnosti, in ne verjame v političnih rečeh vsaeemu sleparju, in tudi takrat ne, lcedar ta slepar uradniške ali pak padarske škrice nosi. —
Kakor smo iz gotovega vira pozvedeli, je bil nemškutarski „Centralisten - Comite** z novci dobro preskrbljen, ker je poslal krčmarju Rozmanu v Trebno 80 gld. z namenom, naj za poslane novce kmečke volilce dobro pogosti in napaja, da bodo vinjeni rajši v svojo pogubo nemškutarje volili. Toda ljubeznjivi centralisti so se za ta pot spekli, ker novci niso na pravo adreso dospeli, kajti poštenjak Rozman je denar nazaj poslal. To je sicer vse hvale vreden čin, in le kaka poštena slovenska duša ga zamore učiniti, vendar mi mislimo, da bi bilo bolje, ta denar v prid slov. Matice ali pa družbe sv. Mohora koj na mestu konflseirati.
Nazadnje Vam, ljubi čitatelji „Slovenca**, še povem, kako in se kakošnimi sredstvi se je agitiralo /a našega ljubega Dragotina Dežmana v Idriji. Nek rudarsk pisač je hodil okoli prostih idrskih volileev ter jim pravil sledečo povest, se ve da v Idrskem narečji: „Možje, kakor veste, imamo se zahvaliti našemu vrlemu poslancu Dežmanu, da Idrija ni prodana! To se je pa tako le zgodilo. Tam na Dunaji so imeli nek zbor, ki se je „lteichsrath** imenoval. V tem
Reiehsrathu so se strašno prepirali, ali bi se Idrija prodala ali ne. Kar na enkrat plane Dežman ves serdit kviško, ter z vso močjo se pestjo ob mizo vdari, rekoč: Gospodje, Idrija se ne sme prodati.** — Njih veličanstvo, presvitli cesar, kteri koj zraven tistega „reihsratha** stanujejo, zaslišijo ta strašni kreg in pridejo prašat, zakaj se poslanci z našim Dežmanom tako silno prepirajo? Dežman še zmirej po koncu cesarju kar naravnost v obraz pogleda ter zopet se pestjo tako ob mizo vdari, da se še dan danes vtisk v mizi pozna, in reče: Slišijo! Idrija se ne sine prodati!! — Na to pa milostljivi naš cesar odgovorijo: „No, pa Idrije ne bodemo prodali, ker jo poslanec Dežman tako krepko brani!“ — Ta komentar vsaj nobenega — komentara več ne potrebuje. V Idriji je bila tudi volilna komisija večidel iz tacih mož sestavljena, kterim so odvisni rudarji v strahu in vendar so se tako moško obnašali, da so se 56timi glasovi zoper 43 viteza Gariboldija, župana zgornje Šiške, za svojega zastopnika si izvolili.
Izmed kranjskih mest in trgov pa gre največa čast in hvala vrlim Idrča-nom, ker oni so navdušeni narodne ideje najkrasniši venec zmage na oltar mile našo domovine položili. Bog jih živi! —
lz Solkana pri Gorici J (Nemški tednik ne bo naše gore list). Rad bi vedel, ali so tudi drugi naročniki z zadnjo „Domovino** program nemškega tednika dobili. Morebiti se je k mojej le po nesreči prištulil, kajti nikakor ne morem verjeti, da bi se „Domovinin** vrednik za tuje blago poganjal. Res da so „Domovinina** politika, ako bi do sedaj mogli o njej govoriti, prečudno suče; prečudna so bila tudi imena onih mož (vsaj dveh), kijih je ona v predzadnjem listu slovenskim velikim posestnikom priporočala! Ako bi človek vse to premislil, bo skorej nehote rekel: „Domovina** je z namenom nemški program razposlala", Načert se prav debelo baha s perva, da bo nemški tednik velikej (!) potrebi, že starej želji (!) po enakem časniku vstregel! Bog ve, kje so podpisani Nemci rečene veliko potrebe zavohali, kje stare želje po tujščini in skrivnem sovraštvu smerdljivem tedniku zasledili? Gotovo le v svojej černej mavhi, ktero pa tudi drugim vsiliti hočejo! Ne vem, ali se bi norcem smejal, ali pa nad zvijačnimi vragi jezil, ko v svojem načertu po svetu tako le kvasijo: „Tudi Nemcev je nemogoče prezirati v tej — namreč goriškej — zemlji; kajti njih število ni tako malo, kot bi kdo mislil, in veliko veljavo imajo med uradni-štvoin, vojništvom in kupčijstvom**. Glejte, glejte, kake prečudne reči, o kterih deloma do sedaj nobeden vedel ni! Koliko je Nemcev po našej deželi? Antoniih jih v svojej knjigi: „O iztočnih furlanskih mejah1* ne pozna. Mala peščica zastarelih in ne zastarelih gospodov, ki v Gorici v pokoji žive, nimajo za deželno narodno gibanje nikake veljave, tem manj, ker so brez stanovitnega stana, brez posestva in danes v Gorici, jutri v Gradcu in drugi dan, Bog ve kje, živijo. To velja tudi o vojacih; in kdor. slep in gluh ni, bo precej zasledil, „da sedanji go-riški vojaci niso Nemci, še častniki so po večem Slovani. Večina uradnikov pa je tu laških ali vsaj polaščenili Slovencev.
Res da so uradniški načelniki in nekaj nižih cesarskih služabnikov, po večem učitelji gimnazijski, zlasti pa realkini, Nemci ali pa slovanski Nemcem pripadli renegati. Razun Ititerjeve rodbino, prav za prav: vitez Sahonij, in par drugih, ki so jih Hitenji iz vseh vetrov ranjkega „rajlia** v svoje službe privabili, stanovitnih Nemcev v mestu Gorici ni. Da po deželi semtertje kace-ga nemškutarja ali kacega nemškega uradnika izvohaš, ni se ti treba pri dosedanjem vladinem duhu čuditi. Ako bodo naši narodni poslanci z furlanskimi edini, nadjati se je, da bodo 'zadnjim nemškim uradnikom
— 76 —
zapeli odpotnico. Ako pa Dragotin vitez Sa-honij hoče zase nemški tednik izdajati, ni ga mu treba po „Domovini" Slovencem goričkim siliti. V zadnjih šestih letih smo ža-libožel opazovali, da sta oba poslanca Rit-terja zmiraj glasovala zoper najpravičnejše tirjatve slovenskih zastopnikov. Od zadnje vojske veje prečudni duh po nemških rodbinah v Gorici; še v Solkan se je glas zatresel o onem listu, kterega je nek brezimenik pridigarju Klinkovstromu poslal: „Berlin — Bismark hat beschlossen, Kouiggratz bat ge-sprochen"! Velika Nemčija je za nas velika norija, in vresničena bila bi za nas Avstriji zveste Slovence največa nesreča. Res prečudno bi bilo, ko bi mi goriški Slovenci podpirali velikonemški časnik, da bi nam vsiljeni tujci lože v sebi gojili neavstrijski duh in tako lože doveršili vsem Slovanom pogubne naklepe!
Iz Gradca. („Tagespošta" in Slovenci; volitev.) Vsled zmage pri volitvah na spodnjem Štajerskem donaša „Tages-pošta“ zaporedoma dopise „o slovenski narodni stranki na Štajerskem. Ker se pisalec trudi mirno razlagati svoje mnenje, hočemo mu ravno tako zmerno ovreči, kar nahajamo krivega v njegovih mislih. On imenuje naše pritožbe, da se naši dež. dohodki krivično delijo, nepravično frazo in pravi, da so ceste v istej razmeri slovenskim popotnikom in voznikom v prid kakor nemškim. Kako to? Koliko Slovencev pa potuje ali se vozi po zgornjem Štajerskem? Kaj se je napravilo za poboljšanje cest na spodnjem Štajerskem? To čutijo ondašnji prebivalci najbolj 1 Za tem se obeme na žandarmerijo, na preganjanje potepuhov, na odvračanje kuge, na kaznovanje malopridnežev in hvali dež. zbor, da za vse to skerbi. Po mojih mislih s tem delovanjem vsak svojo kožo varuje. Težko bi se pa kaj storilo, ko bi to Specifično Slovencem donašalo dobička, kakor se godi v drugih naših specifičnih zadevah; kajti soditi zamoremo le po tem, kar smo doživeli. Dalje pravi, da se v Graški zgornji realki in v tehniki enako podučujejo učenci obeh narodov. Številke nam pričajo, da vživa to dobroto le ena šestina slovenskih, pet šestin pa je nemških učencev. To pa izhaja odtod, ker je Slovencem predeleč v Gradec, na drugej strani pa jim primanjkuje denarja za šole. On nam pove, da ne poprašujejo bolnike in nore po jeziku. Za to odkritoserčuost smo mu prav hvaležni, zdaj vendar vemo, zakaj da se ne gleda na to, da bi morali oskerbniki in zdravniki znati slovenski. Kar kislo vodo v Rogatcu zadeva, še nobenemu Slovencu, kakor pisalec meni, ni prišlo na misel, da izvira iz zaslug slovenskega jezika. G. pisalec ne zna ločiti materijalnili zadev od duševnih. Kaj pa hoče to reči, če pravi, da je bil dež. zbor volje, v Ptuju kmetijsko šolo napraviti. Na verb še pravi, da je to vsakemu znano. To nam je pač znano, nam, ki smo z lastnim očesom videli in z lastnim ušesom slišali, da je dež. zbor zavergel predlog g. Hermana z namero, da bi se prej v pogojevanje spuščali in še le potem sklepali. Menda je dež. zbor slutil, da bode v prihodnjem zboru teže krivične sklepe kovati. Samo z enim razlogom poskuša dež. zbor opravičevati in ta je, da je Turniška graj-ščina predraga. Ali ni dovolj drugih sposobnih pohištev? Ubogi grad Turniš, da moraš ti prevzeti težko butaro praznih izgovorov! Dalje imenuje neumno in krivično opravljanje naše pritožbe zastran postopanja dež. zbora , ki še beliča ni dovolil za to, da bi se struga Savine in Pesnice poravnala. Kdorkoli je bodil poleg savinskih in pesniških bregov, mora dvomiti in z glavo majati, ali so bili možje, ki so bili poslani od dež. zbora, da to stvar preiskujejo, res zvedeni in pravični ali ne. Ali mar niso videli, kako Savina dolino razdira, posebno pri Grobelskem mostu; s kacimi te-
žavami se brodarji borijo, preden da priveslajo do zaželenega mesta, kjer morejo skoraj edini imetek v denar spraviti , drugače bi še davkov ne mogli plačevati? Ali mar niso videli, kako Pesnica polje pomoč-virja? Kaj tacega praviti, da se Savina ne zmeni za narodna čutila, ni samo nepotrebno, temuč za pametnega moža nedostojno. On sicer pripoznava, da so zahteve enakopravnosti pravične; nekaj verstic pozneje pa terdi, da najpravičnejši in najpametnejši ne zamore tirjati enakopravnosti obeh narodov. Le sredstva in pripomočki naj se nam dajo, in videli bodo najstrastnejši zaslepljenci, kako hitro zamore bistroumni Slovenec do-iti ali še celo prehiteti svojega soseda. Da se pa zoper enotni jezik v deržavi ali celo zoper nemške vednosti zarotujemo, to pa nobeden ne more nam očitati, to so prazne kvante. Uradniki pa morajo zmožni biti jezika v govoru in pisavi, drugače ne zamorejo po postavi z ljudstvom občevati. Kdorkoli hrepeni po viših vednostih in znanostih, išče in najde povsod njih obilne zaklade ne samo v nemškem jeziku , ampak tudi v francoskem, v angleškem itd. — Ni veselja brez kaljenja. To žalostno resnico smo čutili pri zdanjik volitvah, serce je že kipelo radosti zarad veličastne zmage štajerskih in kranjskih Slovencev, kar nas zadene kakor grom z jasnega neba novica, da so koroški Slovenci propadli. Pa čudno mislijo oni, ki jih že med zgubljene brate števajo. Že čez tisoč let so bili stiskani in najbolj izpostavljeni nemškim napadom , in vendar so svojo narodnost ohranili; gotovo je ne bodo zgubili v šestih letih , v tem času se bode zbudil narodni duh še po ostalih slovenskih krajih. Tedaj se ne bodo več dali premotiti zvitim ptujcem in odpadlim domačinom: volili bodo enoglasno svoje prave zastopnike. To mora se pa vendar vsemu svetu čudno zdeti, da okoli 120.000 Slovencev nima v dež. zboru nobenega zastopnika!
- Ptuje -dežele.
Prusija, ža gotovo se pripoveduje, da Bismark inHokenloke nekaj snujeta, kar zlasti Napoleonu sive lase dela in veliko vojsko obeta.
Italija. Vlada misli drug načrt postave zastran prodaje crkvenih posestev zboru predložiti. Sliši se pa tudi govoriti, da se bo ali zbor razpustil, ali pa nastopi mini-sterstvo Ratazzi. — Na Lahe je treba dobro paziti. Kakor poprej po Beneškem napravljajo se zdaj po spodnjem Tiroljskem homatije, zavolj kterili jo ondi tudi oklican obsedni stan.
Francoska. Napoleon nič prav ne ve, pri čem da je. Francozom ponuja nekako svobodo, ah oni mu obračajo le hrbet in se zahvaljujejo za take darove. Pa tudi na zunaj nekaj tuhta, ker se v orožnicah na vso sapo dela.
Turčija. Punt na Kandiji se vedno širi in utrja. Ondotni prebivalci so pripravljeni tako dolgo vojskovati se, da zmagajo. Pa tudi grška vlada si zelo prizadeva , da bi vse na noge spravila in zoper Turke podkurila.
Razne novice.
*** Iz Ljubljane: Preteklo nedeljo je bila deputacija pomnoženega odbora za železnico ljub-ljansko-beljaško pri deželnem glavarji in mu izročila spomenico, da jo blagovoljno predloži kupčijskemu ministerstvu. G. glavar je deputacijo prijazno sprejel in jej zagotovil svojo pripomoč.
*** lz tukajšne jetnišnice na gradu je bilo po milosti Njih Veličanstva izpuščenih te dni 7 Lahov,
ki so bili leta 1865 zarad veleizdajstva obsojeni v desetletno težko ječo.	(„Laib. Z.“)
*** C. k. generalmajor knez Hugo Windischgraz ustrelil je 29. januarja v grajščinskih logih Hasper-ških veliko volkuljo.	(„Laib. Z.“)
*** (Sokolski shodi.) Pri zadnjem sokolskem shodu pri Virantu, ki je bil 7. t. m., se je sklenilo, da bodeta v predpustnem času še dva shoda, namreč včetertek 14. t. m. in na pustni ali debeli četrtek 28. toga mesca. Na pustni torek pa je velika maškerada.
*** Kakor smo zvedeli, misli naš rojak g. dr. Greg. Krek, profesor na realki v Gradcu, pričeti na tamošnji univerzi docenturo za slovansko filologijo in literaturo.
*	Za bilježnika ali notarja v Mariboru je postavljen dr. Mat. Reiser.
*	Kakor se iz Rima poroča, prišel je slavni škof S tro Sinaj er pred nekaj dnevi tje. Vsi mu želimo, da bi srečno končal potovanje svoje 1
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škofija: G. Leopold Abreht je postal fajmošter v Dobu, g. Fr. Jereb pa v Zaspem. G. Janez Žan gre za duh pomočnika v Polhov Gradec.	___
— ...
Semnji na Slovenskem.
(od 15. do 28. febr.)
Na Kranjskem: V Bučki v krškem okraju 24., v Cirknici 24., nalgu 27., vMoravčah 24., v Toplicah pri Novem mestu v četrtek po sv. Matiji (28. f.)
Na Štajerskem: V Arvežu 24., v slov. Bistrici 24., v Braslovčah v poned. po sv. Matiju (25. f.), na Laške m 24., v Radgoni 14 dni pred pustom, v Rogatcu 24., v Vildonu 24. febr.
Na Koroškem: V Trebnjem v ponedeljek po sv. Matiju (25. febr.)
Na Primorskem: V Cerkni 24. febr.
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Hišno orodje pri Krelu na Dobrovi c. 305 gld., dr. 25. febr., 11. in 27. marca ob 10. dop. doma pri Krelu, okr. sodnija v Celovcu; —-Smidmertelnova kmetija v Šenčurju, c. 3600 gld., cena orodja 260 gld., — Ambroževa km. v Anders-dorfu c. 1500 gld., dr. 23. febr., 23. m. in 24. apr. ob 10. đop. na domu v Šenčurju, okr. gosp. v št. Pavlu; — Birtova kajža v Tauhendorfu, c. 640 gld., dr. 4. marca, 8. apr. in 10. maja ob 10. dop. in sicer prvi dve pri okr. gosposki v Trgu, tretja pa na domu.
Na Kranjskem: Kmetija na Unči, c. 885gld., dr. 22. febr., 22. m. in 26. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Planini; — kmetija na Strmci, c. 1130 gld., dr. 22. febr., 22. m. in 26. apr. pri okr. gosp. v Planini; — kmetija v malih Lipljah, c. 1133 gld., dr. 27. febr., 27. m. in 27. apr. ob 11. dop. pri okr. gosp. v Žužemberku; — kmetija v Sodražici, c. 2887 gld., dr. 15. febr., 15. m. in 13. apr. ob 9. zjutraj pri. okr. gosp. v Ribnici.
Na Štajerskem: Karnerjeva kmetija v Lohici, c. 2779 gld., dr. 2. marca, 2. apr. in 2. maja ob 10. zj. na domu, okr. sodnija v Ljubnem (Leoben). — hiša z zemljiščem vred v gosposkih ulicah v Celju, c. 11.177 gld., dr. 7. marca, 11. apr. in 16. maja ob 10. zj. pri okr. sodniji v Celju; — km. v Diljah, c. 5525 gld., dr. 27. febr., 28. m. in 30. apr. ob 11-dop. pri okr. sodniji v Gradcu; — Miheličeva km. v Untervvollingu, c. 2800 gld., dr. 26. febr., 26. m. in 26. apr. ob 9. zj. pri okr. gosp. v Cmureku; — kmetija na Straži, c. 750 gld., dr. 13. febr., 13. m. in 12. apr. ob 10. zj. in sicer prvi dve pri okr. sodn. v Celju, tretja pa doma na Straži v loški srenji.
Odprta listnica.
G. R. B. v H.: Vaš izvrstni dopis nam je žali-bože en dan prepozno došel. — Zavolj izrednih naših tiskarnih zadev mora se „Slov." že v pondeljek, sredo in petek dop. končati.
G. B.V. v K on at: Vse popravljeno; gosp. V. Sč-v Prež.: za 1. 1866 zarajt. 4 gld. 90 kr., zarajta sc za 1. 67 še 5 gld. 10 kr.
Dunajska borsa 11. februarja 1867.
5% metalike . 5% nacijonal . 1860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne . . . London . . . Novi zlati . . Srebro . . .
62.25 72.-90.80 763.-192.-127.50 6.03 125 •K’
lz datelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.