Mladinci budni in osveščeni
S slavnostne seje predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine
»Ko govorimo. o delu ob-ftinske konference ZSMS Be-žigrad, ne stnemo spregJeda-ti dejstva, da so bili teme-lji delovanja mladine v naši občini postavljenl šele v le tu 1970 _ Sele takrat je del' mladlne sploh začutil, da ob-staja neka ctfganizacija, ki naj bl bila njena. Mladina je t začetku dosegala uspehe predvsem na organizacijskem področtfu, medtem ko je vse-binsko delo pešalo. Kljub tem orgamizacijslciim bežavam pa imo se prifieli zavedatl pro-blemov, ki so bili prisotni v celotnl družbi in skupne-ga reševanja teh problemov, predvsem pa prehajanja na novo    obliko    samoupravnih
socialističnih odnosov, ki te-meljdtjio na medsebojnem do-govarjanju in sporazumeva-nju«, je uvodoma degal vrši-lec dolžnosti predsednika Franci Kokalj na slavnost-ni seji predsedstva OK ZSMS Bežigrad ob obletni-ci kongresa v Moravcih. Na seji so bili številni gostje, med njimi tudi predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slove-nije Ljubo Jasnič in pred-sednik mestne konference ZSMS Ljubljana Marko Mo-rel.
V nadaljevanju slavnostne ga govora je Franci Kokalj spregovoril o reorganizaciji občinske organizacije mladi-ne, saj Je njeno delo pred leti postajalo že forumsko. Prvi korak k n»vim obliikam dela je bila ustanovitev mla-dinskih aktivov povsod, kjer je bila mladina še neorgani-zirana — torej v nekaterih delovnih organizacijah in šo lah ter predvsem v krajev-nih skupnostih.
»Po zadnjih podatkih je v Zvezo  socialistične mladine v
naši občini včlanjenih 7288 mladincev, ki so organizira-ni v 92 osnovnih organizact-jah v OZD, 10 osnovnih or-ganizaoije v Krajevnih skup-nostih in' 15 v Solah vseh stopenj. Njihov interes, želje in potrebe pa se odražajo v delu treh specifičnih konfe-renc: konference mladih de-lavcev, mladih v krajevnih skupnostih in v izobraževa-nju in v delu številnih ko-misij kot so komisija za kulturo, idejnopolitično delo, šport, družbeno samozaSdito in druge. Mladina. v naši ob-čini pa ni prisotna le v vseh oblikah organiziranosti ZSMS, ampak tudi v vseh sferah delovanja družbenopo-litičnih organizacij in skup-nosti. Zadnja analiza, kl jo je naredila konferenca mla-dih delavcev, je pakazala, da je mladina zastopana v vseh samoupravnih organih TOZD s približno 30 odstotki.
V zadnjem obdobju se or-ganiziranost mladine v neka-terih sredinah, predvsem v TOZD jasno odraža, ker je mladina dokazala, da jevred-
na zaupanja in da v njej še ni zamrl revolucionarni duh. Ob tem pa moramo istočas-no priznati, da so ponekod še prisotne strukture, ki ce-lo zavirajo delo mladine in razvoj samoupravnih sociali-stičnih odnosov. Mislim, da moramo iti v teh sredinah v akcijo s skupnimi močml ter se boriti za zdrave sa-moiipravne odnose,« je po-udaril vršilec dolžnosti pred-sednika Franci Kokalj.
V nadaljevanju je nanizal še poglavitjie probleme, ki tarejo mladino in njenoorga-nizacijo v naši občinl. Dejal je, da je rak rana pri njiho-vem delu prav gotovo kad-rovska politika in v tesnl zvezi z njo idejnopolitično osveščanje in usposabljanje. fjuktuacija kadrov je glavni vzrok temu, da ni dovolj mladlh usposobljenih ljudi. To kaže tudi podatek, da se je raznih oblik izobraževa-nja v tem letu udeležilo kar 596   mladincev,   pri   delu  pa
Nadaljevanje na zadnji stranl
Nadaljevanje s 1. strani
Jlh sodeluje le kateih 15 od-stotkov — torej so daslej preveč neracionalno vzgajali mlade. Zato bodo odslej prav temu posvetili največ pozor-nosti. Usposabljanje bo pote-kalo v TOZD v internih po-litifinih šolah in seminarjlh, katerih nosilci naj bibilevse družbenopolitične organizaci-je v TOZD in seveda pred-vsem mladina.
Druga faza izobraževanja bi za delegate potekala v ob-činski konferenci — ti po-sveti In seminarji bodo na višji ravni. Sirše članstvo pa bodo usposabljaU skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s ka-terimi bodo skupno rešili tudi problem financiranja Iz-obraževanja.
Ob zaključku jo slavnostnl govornik dejal: »Ob vsem našem delu in pozitivoih, pa včasih tudi negativnih poja vih, se dobro zavedamo na-Sega mesta v druabi. želim povedaiti, da bomo v nadalj-rtjem obdobju še učvrstiti stlke z vsemi družbenopoli-tičnimi organizacijami. Zave-damo se, da moramo biti prisotni povsod, saj zastopa-mo interese, ž^lje in potre-be tnladih. Istofiasno se za-vedamo tudi pomembnosti obdobja, v katerem smo se-daj, ko se spet prebujajo razni »nazadnjakoviči«, ko so na našo državo hi socialistič-no samoupravno ureditev razni pritiski tudl lz tujine. Ob vsem tem pa si upam Z gotovostjo trditi, da se bo mladina z vso oflločnostjo borila za našo Jugoslavijo in za takšne odnose v njej, kot nam jih narekuje naša usta-va.«
Besedo je nato povzel pred-sednik občinske konference SZDL Bežigrad JoSko Pir-nar, ki je poudaril, da šte-vllo organiziranih mladlncev v naši občini pomeni izred-no močno silo, če je le or-ganizirana, pretkana z načr-ti za prihodnost in de je pripravljena za te načrte ne-kaj prispevati, oziroma se zanje boriti. »Mladina stalno išče novo, boljše, balj razvi-to,« je poudarll Joško Pir-nar. »Mladina kot naša naj-bolj revolucionarna sila pa ne sme pozabiti na naše svet-le tradicije, na vse, kar smo ustvarili v tridesetih letih naše graditve, pa tudi na te-žave, ki so pri tem bile. Po-«nati je treba pomen zgodo-vinske odločitve Tita in Cen-
tralnega komiteja v času pri-tiskov Sovjetske zveze, ide-jo gradnje socializma brez nekega centra — idejo grad-nje takega socializma, ki nu-di delovnemu človeku bolj-še življenje.
Zato lahko tudi vsem ner-gačem, vsem ki zagovarjajo politiko trde roke in oživlja-jo lnformbirojevske misli od-govorimo, da moramo naš sistem dograjevati skupno. Vsak mora iapolniti svoje naloge In tako bo naš samo-upravni sistem popolnoma zaživel. In v tem je tudi ena najpomembnejših nalog mladine, ki pa se mora za-to v sodelovanju z vsemi dejavniki čimbolje izobrazi-ti.«
Pred koncem slavnostne seje so razdelili še priznanja za prizadevno delo v pretek-lem letu — prejelo jih je osem mentorjev in 12 mla dincev in mladink.
STANE   DROLJC