Tečaj XIV. List 105. obertnijske národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 31. decembra 1856. Gospodarske skušnje. Kako se dajo tudi stareje drevesa varno presajati.? te snope okoli svoje hise, in nobeden ne opustí te lepe eege, ki so jo ohranili po svojih starih očetih , in ki je vredna, da bi bila izgled vsem kmetovav Ubogi tički, kterim po Eno leto, preden misliš staro drevó kam drugam pre- zimi huda prede, prileté od vseh krajev in se veselé miloš saditi, okopaj 2 čevlja od debla krog in krog drevó toliko, nje, ki jo jim darujejo U ljudjé da mu zamores najmocnejse korenine odzagati. To moras zakaj cele snope razpostavljajo tičem Ako vprašaš kmete ti zatega voljo storiti, da more drevo poleti mlade serkavne noglasn odgo varjajo vsi: „Vse ee veselí ta čas ko praznujemo spomin koreuinice poganjati in da je pre^ajanje drevesa potem lozeje. rojstva Kristusovega; naj ee tedaj tudi tiči veselé, ki pre Jamo, kamor misliš drevo presaditi, naredi 4 čevlje dolgo, pevajo slavo Božjo epomladi, po M V i « « 1 1 v «♦•■«•li 1 V V - 4 pa eiroko in za dober čevelj globokejo kakor boe drevo m v jeeeni (Koli k ta r o e t v zemljo vsadil. Potem napolni celo jamo z vodo in z lopato nameči rahle pereti, ki jo s kolom večkrat pornešaš, let etara uce, da jablana v toliko v jamo, da je s peretjo tako delec napolnjena , kamor celó terdi, da jablana doeeci?) Skuenje pripravnem evetu in kraji more čez 100 postati; Anglež Vilen Lawson , slaven sadjorejec, misliš drevo posaditi. Si ga postavil na svoje mesto ? zali jablana, ako ni bila ceplj pa tudi ne pre sajena, more 1000 let sterpeti vaj ga se z vodo, pa mêci se persti in jo mesaj sv kolom tako dolgo, da je jama čez in čez dobro zadelana. Ce tako ravnaš, se bo debeleja in težja perst veedla na dno, drob-nejša pa bo plavala v vodi in se malo po malem vlegla okoli (Avetrijanskeg tajarskeg in ger 8 k se je prodalo letoe veliko na Nemško in v Raj deloma nadomestuje talijanske vina. koreninic in njenih nitk in jim bo nlužila v živež. Po ti poti se dajo tudi zelene drevesa brez nevar nosti preeajati, da ne vsahnejo. Ako presajaš drevesa ravno pred zimo, je mokro zemljo nekoliko gnoja namećeš. Tako že 4 leta presajam stare drevesa, in reci sme'm, da nisem bil nikoli nesrečen, čeravno sem přesadil že tudi drevesa, ki so bile 10, pa še več let stare. Oberš ali krona treba, da na (Jabelcnega mošta in hrušovca napravijo na Francozkem) v dobrih letinah toliko, da skupijo okoli 18 do 20 rnilijonov goldinarjev. Pa ga delajo tudi v 30 okrajih (Départements). 11 (Veliko veliko koruze vozijo poslednje leta iz Ogerskega) v severno Nemčijo za žganjarije, in močno jo hvalijo, ker iz koruze se napravi veliko špirita, ki je tudi prav dober; ostanki pa so tečna piča govedom. se mora drevesom obrezati. Didak Beneš v „Fr. BI.44 (G o v nj ač ali movrín Rossk afér je v r e v • Premogov pepél zboljša niocirne senožeti. Na mnogih mocirnih senožetih, kjer zatega voljo le kislo senó raste, se na takih krajih, kjer vedno voda zastaja prikaže neka rumenkasta železnata vlaga. Kjer ee kaj ta- menek prerok); v gerdem vremenu ga ni viditi; če pa jih zvečer veliko okoli leta, je gotovo, da bo dolgo i lepo. (V papeževih deželah eo letoe veliko evile (žide) přidělali). Svilni červiči niso tam nič bolehali grabne vre kega nahaja , je treba dosti globoke in siroke zati , čeravno se voda nikamor ne more iztekati. Kadar si premogovega pepéla ali pepéla iz kamnenega oglja (Steinkohle) in tako ravnaj vsako leto. to storil , potresi po celi senožeti kakor na Francozkem in v Lombardii. Lani so prodali 1 milijon in 916.024 rimskih funtov kokonov za 1 milijon 127.260 gold, našega dnarja; letos pa 2 mil. 566.297 funtov za 1 mil. 554.406 gold. 100 rimskih funtov se je lani Premogovega pepéla se dobí sedaj skor povsod dovelj. Ta pepél ne po vžije le kar more kis line in vlage, temuč po srednji ceni plačalo po 28 škudov (58 pa po 35 škudov (72 tudi mah pokonca in naredi, da se po njem detelja iz zemlje prikaže. Najbolje je tako storiti pozimi ali berž ko pozneje nastane suša in si pervikrat že po berž spomladi; če . 50 kr.), letoe 55 kr.) Po ti meri se je tudi podražila sirova svila, ktere večidel so poprodali na Francozko, manj na Lombarško, v Svajco in na Angležko. (Takih orehov ni nikjer kakor jih imajoRusi kosil, je dobro z brano povléci zemljo. Kdor tako ravná, v Krimu). Najslavniši velikán stojí po popisu A. zl. si očitno zboljša mokre senožeti in ob nobeno košnjo ne Grimm-a v dolini Bajdarski poleg Balaklave. Cenijo starost pride. Premogov pepél pa najbolj in skor le mokrim senože- tega oreha na več 1000 let, in morebili eo tim dobro tekne. V ze niegovím gerski na-kupčevali v Rim. Vsako leto noei Kruh z rudečo peso eelniki e eadjem 70 do 100.000 orehov; laetnina je peterih družin ki Zaceli so tu in tam kruh peci iz 40 delov rudece pese, 40 delov moke , 20 delov pa krovajic ali kvasů. Pesa se mora pred enmalo v kropu namakati, da se ji vzame grenj-koba in preobilna sladkornost. Sicer se peče ta kruh po navadi, le da ga pusté dalje v peči. Pravijo, da je veliko bolji kup in prav zdrav. mirno med seboj delé bogati pridelk. Blizo tatarske vasi Partenit so nek tudi taki velikani, kterih sad redi eno ali dvoje tatarskih rodovin. Pravijo, da 20 čevljev meri obsežek takega drevesa in da pridelk znaša vsako leto 150tolarjev^ Gospodarske novice. (Tičji Božič.) V severnih krajih Švedskega imajo Učiteljska bukvarnica. (Konec.) Dalje je bilo pri tej ekupšini še drugo bolj natanko ustanovljeno o zadevi te bukvarnice, in sicer: časopisi, muzikalije in vse potrebne reci za to Knige, lepo navado, da vsak kmet si nekoliko snopov svojega žita bukvarnico se napravljajo iz blagovoljnih darov in z dnar neomlačenega do Božica prihrani. 0 Božicu postavijo kmetje nimi doneski in e pripušenjem lastnih knig bravnih udov. 420 K tej bukvarnici zamore vsak pristopiti, kteri obljubi na mesec 20 kr. za napravo novih knig placevati in sicer števila pristopnih škem se ..Wode" » V se danes zove wilde Jâ g e r; tako dolgo, da se bo zavoljo udov ta donesek zmanjšati mogel. narasenega gležkem daustag • % na An pravijo sredi (dies Mercurii) „Wednesday" (Wo- K ampak beseda „deutsch" ne izvira iz „'l eut iz gotiškega „thiuda" po starem viso ke m nemškem Vsak pristopnik si more, kakor mu je ljubo, kterokoli kar toliko pomeni kot „ljudsko Ili« • . 1« v « 1 • _ I _ 1 A • n Ir ťk U învrn î /\ ». rv ^ 4- . U „národno"; tista „diota", te vt- » knigo posoditi in tudi časopise v odmerjenem redu brati. ska izpeljava je stara pomota, ki je že davnej zaveržena bravnega Za knige je odločeno spise en teden, in za tednike tri dní. Potem (ako se kdo za podaljšanje časa ne oglasi) se morajo prebrane knige sične casa en mesec, za me- in ob vso veljavo, čeravno je stala v nekdanjih šolskih . . , ~ . , . 1 __ I____i'S.% bukvah ** Dalje je govoril gosp. družtvini tajnik o novi knigi od oskerbniku te bukvarnice nazaj odrajtati, časopisi pa se mo- najstarejih stanovnikov v Noriku : „Ueber die àltesten Be- rajo po redu, kterega oskerbnik naznani, naprej drugim wohner Norikumsu (Graz 1856), ki jo je dr. Ilwof iz Gradca družtvu poslal. Gospod tajnik je močno pohvalil to moža, vendar je adom pošiljati. Zavoljo pošiljanja daljnim udom na deželo se je .treba pervo pa izverstno delo mlađega učenega z oskerbnikom zgovoriti, kteri vsakemu novopristopuiku za rekel, da o tem, da „Kelti so bili najstareji gotovi stano- vavci podonavskih in planinskih dežel", nikakor ne more knige to pripraven kraj odloci. Je treba skerbeti, da se vani in o pravem času odrajtajo. V vseh bukvarnih zadevah mora oskerbnik preskerbuje in hrani. in časopisi nepoškodo biti Ilwofovih misel ampak njegovo mnenje je, da saj to, biti zapisnik, kterega Vsak braven ud more te zapisnike in tudi računske novali v Noriku". Konečno je če ne vec, je po najnovejših preiskavah starih spomiukov in jezikoslovnih sedaj do dobrega spričano, da Kelti in Slaveni so ob enem sta- taj nik bral oj ster gosp zapomine pregledati. pretres nekega napada na spise krajnskega zgodovinskega Oskerbnik te bukvarnice naj je kak ud, kteri v Lju- družtva v Lipniškem „Literaturblatt", kteri pretres je natis bljani stanuje, in nai se izvoli za eno leto. On mora dnarne njen v zvezku mesca nov. v družtvinem časniku „Mittheil." doneske prejemati, bukvarnisko lastnino varovati, racun za-pisovati, in, če je treba, udom pokazati. Vsak nov pristopnik dobi bukvarničui zapisnik , da si V dveh zborih je bral gosp. skriptor Kos mač popis se je zvedilo, da dan- iz kterega • v ga přepise, in druge pozneje pridobljene nove knige se naj od časa do časa naznanjajo ljubljanske knižnice, današnji zapopada čez 22.943 dél v več kot 35.000 zvez kih. Začela se je ta knižnica leta 1788 z nabero mnogo verstnih bukev, ki so ji došle iz odpravljenih krajnskih sa Vsako leto mesca septembra so povabljeni vsi udje v zbor, mostauov; pervi knižničar je bil prof. Wilde. 15. febr. da se pogovoré v različnih bukvarničnih in bravnih rečéh. 1793 se je čitavnica pervikrat odperla. Od leta 1809 do- Vsi zapomini in vošila , ktere hoče kak bravni ud pri biva vsako leto 500 li. iz ces. dnarnice za nakupovanje no- skupšfni govoriti, se f morajo zavoljo dnevnega reda popred vih knig. Leta 1823 ji je vlada kupila za 7000 fl. Coj- oskerbniku pismeno naznaniti, in on jih mora gospodu šol- z ovo zapuščino s 4400 zvezki. Leta 1836 ji je podařil Hladnik 645 zvezkov in obširni svoj rastlinjek krajnskega rastliustva. V letu 1845 ji je kupila vlada za 1400 fl. za- utegnila, skemu viksemu nadzorniku predložiti. Ako bi se ta bukvarnica kterikrat razdreti pride nje lastnina v roke ljubljanske Ijuđskošolske priprav-niške učivnice, in naj se vselej pod brambo in varstvom vsakterega puščino Kopitarjevo z 2185 zvezki; grof W e 1 s p e r g šolskega vikšega nadzornika previdno rabi. Za letošnjega oskerbnika te bukvarnice je bil gosp učnik Jožef Fajfar odločen. Ljubi prijatli in tovarši in vsi, skem polji trudite, preudarite to našo napravo je priložilo, podajte nam roké in odkritoserčno sercé ji je leta 1849 podařil 320 zvezkov večidel pravoslovnih. Tudi nektere zanimive roko pise hranuje bukvarnica. o novi J. Lowenthalovi kniffi Dr. H. Ko sta je govoril ? ki pod naslovom „Geschichte von Triest" popisuje ki se na težavnem šol- zgodovino imenitnega terzaškega mesta , zraven pa donaša in ako vam marsiktero zanimivo drobtinico od Benetk, Gradiške, Ogleja ? z zje dinjenimi močmí se veliko storí ! A. Praprotnik. Zgodovinski pomenki. Zbor ljubljanske g a %g o do v ins k eg a druètva mesca Gorice, Istre, Krajne, Stajarja itd. Gosp. prof. Metelko je razlagal tisti člen zlatega pisma, v kterem se sinovom volivnih knezov (Churfiirsten ) zapo-veduje, da se morajo slavenski jezik učiti. V tem je omenil gosp. profesor več drugih zgodovinskih izgledov, kteri jasno pričujejo , kako obrajtan je bil že nekdaj jezik mr rnr novembra in decembra. V zboru 6. novembra I. I. je najp družtvin tajnik gosp. dr. E. H. Košta posnetek bral iz pisma nekega v slavenskem zgodovinoslovstvu veljavnega moza , kteri do slavenski. Izmed drugih povzamemo le-to, kar stojí v knigi Aenea Silvija (Descript. Asiae et Europe cap. 20), da je namreč dolžnost vojvoda koroškega kot lovnika (Jàgermei- bila, pravde v sloven- ločno terdi da imenom skitiških božanstev, kraljev itd ster) nemške deržave skem jeziku razsojevati. vsigdar kakor ne dá slavenski pomen prilastiti in ne po ti poti ne Gosp. vodja Nečásek je popisal razmere ljubljanske po drugi se ne d t Skitov (Scythen) doka gimnazije od leta 1810 13. Vidilo se je iz tega, da zati čeravno so si tudi J. Grimm, Cfrôrer in A. Knobl prizadevali to spričati. enckrat za slavenst Gosp prefekt Reb ki se je že Skitov poganjal, je v poslednjem zboru t. m. imenoval mnogo imen božanstev in junakov iz nemške zgodovine , pri kterih ni v stanu nemške korenine najti, na priliko: Odin, Wodan, Freyja, Teut (odtod „Teu- Teutsche"). Al zoper to terdenje se je v zboru je Ljubljana takrat vec sol imela kot sedaj. Na nekem šolskem oklicu od leta 1811 se odzunaj bere v nemškem jeziku: „4. dec. 1811 dopoldne je bil ta oklic razglašen v sobi modroslovja, z dra v ni štva (Medicín), govorništva, popoldne v šoli pravoslovja in dogmatike in Gosp. prefekt Rebic je razlagal n bogoslovja. osnovo in osodo tonen m 5? Amazonskega kraljestva kot izvira slavenskega kraljestva iC vzdignilo mnogo glasov in posebno gospodje: dr. E. Kost ) profesorji Egg Mit in Metelko, gimn. vodja N k, fajmošter E so podirali gosp. Reb • V mi sel in se zedinili v tem, da omenjena mervica besed, če bi tudi res nemške ne bile . ne dokaže ničesa j ker b v kterem, deržé se večidel gerških jezikoslovcev, je omenil da v najstarejih zemljovidih male Azije se nahaja več imen s slavenskimi imeni, na priliko: Ca rusa, Sora, Zagora v Paflagonii Her pa, v Kapadocii Zela, Danas itd. Be- Slavjan" izpeljuje gosp. Rebič po gerški aivog (Lob i sedo » y skitiška beseda se ne dá po ki razložiti: Od je dobra mška beseda; po Forbigerj 5? Handbuch * der alten Geogr." III. str. 353 se imenuje na Švédském Tudi gosp. prof. Terstenjak ir niso bi vom r> Sk kd nam i SI dandanašnj Odinsjagd" wild Jag d y na severnem Nem nito dokazal pomoto nasprotne misii. Prihodnj bo prinesel ta sostavek. poslal spisek pod naslo-aniu, v kterem je kore- H MM .Novic" tecaj Vred Ruhm), cuv 87 o t, Eneti, Wenden, to je, slavni. Gosp. Ne-čásek in Metelko opominjata, da v starodavnih časih je ne pa Slavjane ta národ sam sebe imenoval Slovene, (Slaven). Gosp. profesor Metelko je obširno popisal Sveto Goro (Athos) na Turske m z obilními njenimi samostani (blizo 500) in obilnimi menihi, ki ondi stanujejo in kterih je, kakor nekteri pisatelji pravijo, 2000, nekteri 4000, nekteri celó 12.000. Samostani ti shranujejo dragocene slavenske rokopise. Slovanski popotnik. Tretji natis tistih neprecenljivih bukev, ki so sicer namenjene „učitelom in učencorn v nedeljski šoli", ktere pa ospodarja na kmetih in v vsa kega cr to bi imele biti v hiši mestih, ker so podučne za-nj in za njegovo družino, je pri £el nedavnej na dan. Ni nam skor treba njih imena ime novati , saj ga že sleherni naših bravcov lahko ugane mislimo „Blaže ta in Nežico v nedeljski šoli' , da , ki so jih spisali svetli knez in škof Slom sek, ko so še Vo- vredili. Ni res vnovič ^eniški fajmošter bili , sedaj jih pa mogoče več koristnih naukov iz toliko različnih stvari, ki so člověku vediti potrebne, v tako umevni, domači besedi na malo pôlah bravcu razložiti, kakor jih nahajaš tukaj. Posebnega pomina vredno pa se nam zdí, kar slavni pisatelj v novem predgovoru zastran slovenske pisave pravijo; naj tedaj „popotnik" pové kar je vesel bral: „Vsakaslovniška oblika je kolo živega jezika, ki ne stoji nepremakljivo dokler jezik > ». ř zivi î marvec se neprenehoma obraća in toliko hitre je premikuje, za kolikor bolje omi ka ljudi in jezika napreduje. Kolo prenaglo tira ti ali pa preterdo za verati dobro ni; tiraj in opoveraj rabo oblik, kar je prav, da kolo jezika ffladko poteče; pa tudi preveč v stran ne vozi zaničevaje sose do v bistne oblike, da bratov pravico v svojo lastno škodo ne povoziš. Bolje bo na vseh štirih kolesih oblike voziti prav po braterno kakor za kolesnice (ki le dve kolesi imajo) svojoglavno deržati ali celó samokoliko enostransko tišati, ee na oblíkali sosedov spodtikaje. Združena moč velja!" Od 8lavnoznanega gosp. J. Drob ni ča f ki V . t ZIVI ee daj v Teretu, imajo Slovenci, ki ee hočejo za potrebo učiti talijanekega (laškega) jezika, v kratkem pričakovati slovensko-talijanski slovník (besednjak) in pa talijaneko slovnico (gramatiko). Kmali bomo morebiti v stanu, kaj vec od tega povedati. 'i* Nedavno po Dolenskem potujoč sem ondi v nekem kraji slišal sledečo dogodbo iz zadnje avstrijansko-francozke vojske. Znano je, da sta si ruski jezik in pa slovenski, kakor se navadno na Krajnskem govori, zlo zlo enaka, tako da slednji Rus se s Krajncem lahko razume. Ko eo Francozi leta 1812 tudi mnogo Krajncev e evojo vojeko eaboj na Rueovsko vzeli, ee pripeti, da nekega dné ruek vojak Krajnca vjame. Bil je vjetnik že včs vpehan in komaj je koračil pred čveretim sinom severnih pustin. Počaeno etopanje trud-nega in lačnega vjetnika ni Rusu nič kaj po volji, toraj nad njim: „stupaj, posranec franceski". Krajnec zarenči « • * eeže klaverno odgovori: „saj nisem Francoz, ampak Krajnec Rus slišati sorodne glase je berž včs drugačen; urno v svojo z jedilom obilno napolnjeno torbico, izleče hleb iz nje, ga odteene zal kos ter ga podá vjetniku z besedami: 5) 1 * ná, tù imaš v V C e r h o v e r h u iu jej, ker si Krajnec!" J. Levičnik. dobro med ldrijo in Ipavo V • t ZIV1 znana in spoštovana rodovina V. H a šteje 8 Novicar iz avstrijanskih krajev. Iz Zagreba 24. dec. Sabotni večer je bil za Za grebsko obcinstvo, posebno pa za domoljube nase nenavadno Igrala se je nam igra vesel, kakoršnega že dolgo imeli nismo, reč v našem národnem kazališču spet enkrat národna v národnem jeziku. Nepopisljiva radost je v sercu vsakega ko je citai na uličnih oglih. „Danes v ná- v • nasinca igrala , rodném kazalištu: „Dva pištolja", iz francozke^a převel ML ® Milan Vidulovič" itd. Skor da okó, kaj takega ne vajeno, si ni verjelo. Komaj se začne mračiti, že občinstvo od vseh straní v sjajno razsvetljeno kazališče vrč. Staro in mlado plemenito in prosto, iz mesta in ? daljne okolice, kar le iskrico ćuti ljubave do domovine, vse se je ta večer tukaj snidilo živ dokaz i da še ni v Zagrebčanih in v Horvatih ne kte domoljubje ne ukus umetniski propal. Izverstni prolog:, rega je gosp. Freudenreich, rojen Kaiiovčan'tako naduseno govoril, da je trikrat gromeče klican bil, in ki je poln jedra in vnćme za napredek našega kazališča, je sostavil Rade kaže, Lopašič, mlad al kakor živa beseda v prologu V • Je pač res dosti zaprek in te za narod nas ves vnet domoljub, iz cigar peresa se imamo še mnogo lepega nadjati. žav, predno se ustanoví národno igrališče in naj vecja je gotovo ta, da ni kjer bodi izurjenih igravcev in igravk, ki bi se stanovitno udali temu pokliču, dokler niso dobro pla- ćam i vendar iskrena ljubav do milega maternega jezika blago svakog to, kakor je govornik v prologu rekel —- „naj dragocenije naroda" premaga tudi velike overe. Zdramite se tudi vi Slovenci enkrat, da si napravite narodne kaza- lišča, ki so hrami očitnega domaćega življenja ! R. Žavčanin. Dostava vređništva. Naprava stanovitnih igrališč v slavenskern jeziku je res težavna reč, ne zavolj poslopja, ne zavolj pripravnih iger, ne zavolj gledavcov, le o tem je najvecja tezava: kdo bo pa — kar je posebno važno i gr a 1? Če je plača dobra in igravcem etanovitna.se bojo že našli kakor v vsakem drugem jeziku tudi v slavenskern izverstni ali saj dobri igravci; saj je pervi eedajni nemški igravec Bogumil Davison — Slaven ki je v elavenskem (poljskem) jeziku nastopil življenje igra« ? lisci no. Al, kakor smo rekli, dnar pa le spet dnar je pervi pogoj ; za dnar se dobi vse in se bojo izgojili in In v tem je poglaviten vzrok, da še celó v zlati Pragi nimajo stanovitnega gle-diša vsaki dan,— in da ga tudi Zagrebčani ne morejo napra- eo berž ko ne tudi novci krivi. Kar ee slove n- uetanovili tudi gledišni igravci i viti s kega igrališča v Ljubljani tiče, bi bilo gotovo vea cr to 0 kemu gledienemu zapocetniku (Theater-Unternehmer) v tov dobiček in v veliko pripomoć, ako bi evojo reč tako napravil, da bi se izperva, če že večkrat ne, eaj enkrat v tednu, na priliko ob nedeljah, kakor v Pragi, igralo eloveneko. Skušnje eo učile, da je bilo ljubljaneko gle- dišče, kadar ee je v domaćem jeziku igralo, veelej tudi učé. da na- to je Nr. 1.; ekušnje pa e i 1 a p o 1 n o, vadnému nemškemu gledišču ekor vsako leto slabo gré to je Nr. 2. Vprašanje je tedaj: ali gledé na Nr. 1. in Nr. bi se ne dalo ljubljaneko gledišče tako vrediti i da bi vprihodnje imeli oboj no: elovensko in nemško? Ker pa 55 Novice" nimajo z gledisnimi recmi opraviti in smo sprozili to misel Ie ob priložnosti zagrebškega dopisa, bi želeli, da bi po novem letu izdavani „Wochenblatt" Ijubljanskega nemškega časnika to imenitno zadevo v pretres vzel in da bi se resno pogovorilo kako in kaj. Iz Gradca piše ondašnji „Ind. u. Gew. BI." o večerní 55 dan t. m. sledeče: „V tem zívih oeeb, ktere eo ei (razun srednjega brata iz pervega, seji obertnijskega družtva 19. in erednje eeetre iz druzega zakona) v etaroeti ravno po zboru emo ee měnili, kako ee dá mleko, meso in mnogo 10 let saksebi: oče namreč šteje ravno letos 70, mati i verstna zelenjad dolgo časa ohraniti, da je mogoče jih v druga njegova žena, 60 pervi sin perve mateře 50 zadnji 40 > daljne kraje na prodaj voziti. Ako pogledamo okoli sebe in vidimo koliko dobrot nam daruje milodarna mati natora in kolika Gotovo redek primerljej, da v kaki nam jihponuja, ako bi jih le hotli od nje jemati, se mora perva še živih hčer druge matere 30 y > zadnja pa 20 let. rodovini starostne številke v takem lepem redu ena za drugo člověku milo etoriti, ako vidi, kako zanemarjajo našinci zlate sledijo ! V. Lapajne. studence, ki jim jih ona odpira, namesto njih pa raji zaje majo iz starih kapnic svojih očakov, ktere pohabljene že pa je potihnila devetogubnica tako, da je avstrijanska vlada nikjer vode ne deržé. Kaj je pa naš narod res tako len, na svoji meji preklicala prejšno ojstro kontumacijo. Po nemařen in slep, da ne vidi, kar mu je v prid in dobiček? večletnem iskanji je od c. k. deželnega poglavartva v Bu N ni ne to zamoremo z dobro vestjó reci ; edino kovini izposlana komisija vendar tako srečna bila, da je na sar mu manjka, je, da ne ve: kako in kaj. Da bi pac šla grob in telo poslednjega samostojnega moldavskega kneza seme, ki ga seje nase obertnijsko druztvo za izbistrenj Veliko ših ljudi, ne padalo tolikrát na nerodovitno zemljo ! prej bi se raztopil led teh zlatih studencov, da bi blago- njegovih žlahnikov. Štefana v Putni polega Cernovic; grob ni celó nič po škodován, in v njem so slovili domovino našo! Kupčija s tak nim ži vežem, naj je mleko, meso, zelenj kaj dru 6 e» d s e h našli še več drugih mertvaških trug Res, da tudi železnice niso varné prederznih tatov. Přetekli torek ponoči so en voz z bla-sočivje ali go m na železnici med Dunajem in Peštom odperli ia p ra vij dolgo dober, ni taka mala oropali, ki je bil pri odhodu terdno zaklenjen. Tatinska reč kakor nekteri mislijo. Res narobe svet je, ako iz puste derhal pa je mogla dosti časa imeti za rop, ker ni le vse kernire razbila in iz njih pobrala kar je bilo naj več vred- severne Ne pošiljajo v naše plod z e 1 e n j a d (comprimirte Gemiise) dežele s t da bi jo mi njim V • . • posi N je Terst tako blizo; iz Tersta nega ? temuč tudi z neke uniforme so tatje od parali zlate morji na vse kraje svetá ladije, in nekteri ljudjé bivajo pa grejo po obrobe ; suknjo so pustili, zlatnino pa pobrali. Niso še znani cas svojeg V • vi jenja na morji, kteri potrebujejo V I ki se dalj časa dober ohi Že se pošilj tatovi, pa sodnija že sledi za njimi. letosnjega „novicarja iz In tako končamo in ž njim sklenemo letošnje „Novice". ^■i Ě* u kega na posebno vižo pripravlj or nj ega Sta- Iz serca želimo, da bi mogel „novičar44 prihodnje leto prav veselih novic na kupe donašati. Veseli bomo, ako bomo mogli k veliko v Terst Lloydovemu pomorskemu druztvu. Nek franeozk kn- prihodnje leto tako pohvaliti, kar smo pohvalili zavolj ro- har, gold dokler je v Gradcu bival, je vsako leto za več 1000 dovitnosti njegove letošnje; naj bi nam pa spolnilo prihodnje d k e g h ki ga je umel v plehastih tru- leto tudi to, kar nam je letošnje še na dolgu ostalo. In tako žicah ze len ega ohraniti, pošiljal v Pariz. Kar je ta znal, zakaj bi mi ne znali? Po vsem tem je bilo na drobno raz leženo, kako se po mnogih skušnjah dajo ohraniti runo goverstne jestvine, da so dolgo dolgo dobre". z Bogom ! Bistriška. Novičar iz raznih krajev. Sliši se, da zavoljo žalovanja, ki je na 16 dní predpi-sano, po světli nadvojvodinji Marii Lizabeti (udovi nadvojvoda Rajner-ja , bivšega kralja-namestnika v lombarško-benečanskem kraljestvu), ki je 25. dan t. m. umerla, so Cesar Visoko na skalo Grad zidan je bil Ozidje var'val o Ga vojskinih sil. i Se v sobah svitelo Srebró in zlato, V dvoru viselo Orožje ostró. odložili za osem dní slovesní vhod v Milan, poglavno mesto lombarško. V Bene tkah so ondašnjemu patrijarhu Pri stermi pa skali Je potok šumljal, Vasici še mali Je dnarce koval. Na strehi visoki Zapoje piščal, V grad pa pristopi Orožna derhal. podarili za božičnik 18.000 lir z namenom, naj jih razdeli med uboge. — Ker je dezelna komisija za zemljišno odvezo na Horvaškem in Slavo nskem svoje poglavitne opravila dokončala, jo je c. k. ministerstvo notrajnih oprav 15. dan t. ni. razpustilo in ob enem ukazalo, naj vse ostale opravila prevzarne c. k. vodstvo dnarnice zemljišne odveze, Nje vojvoda bil je Pa grada gospod, In Bistriški zval se Ta hrabri je rod. Bile Pogovori vredništva. ki bo svoje opravilstvo ob novem letu započelo. Na po Gosp. V. L. v Gorici : Pravite litiskem polji se zmiraj svajcarsko-pruski razpor zvonec nosi; včs svet radovedno pričakuje, kaj bo. Ker se je 27. dan t. m. snidel švajcarski zavez ni zbor, moramo sedaj vsaki čas zvediti : ali bo mirna sprava ali bo voj— naročnikov dobile, ako bi le k „da bi „Novice" še veliko več v tednu izhajale in bi naroć- nina potem nižja bila. ker marsikdo, ki jih daj ne more ročiti, b svojimi dok ni nobenega časnika v našem cesarstvu , so ska med njima. Vse kar se dosihmal govori in pise, le dozdéve brez gotovosti. Le toliko je gotovo, da si di h potem naročil". Boljši kup kakor so „Novice" s i mnoge 3 gold. vemo tudi, ali ima kak drug toliko m n strani koristnega blaga kot „Novice goverstnega O ceni tedaj veljajo za celo leto v Ljubljani prejemane, po pošti pa kamor koli plomacija na vso moc prizadeva, mirno spravo doseći, švaj 4 gold.) ni mogoce nobene premembe carska in pruska vlada pa se v tem pripravljate za vojsko. k hajale. ne dop V V njih sedanji ob Da bi „Novice" le < ii namen. Da bi pa krat v tednu izdaj bile nekoliko bolji kup, je res; pa komur Parižki zbor še nima tako gladke poti, kakor se je predrage, si kaj lahko pomaga, ako si tovarša dobi, ki jih ž njim mislilo, ker le ena pripravljajoča seja ima biti se to H m^^^^mk a i^^^^bbb^h^^H 17. kup naročuje in mu polovico dopl Nap misel pa leto, — po ti pa bo zbor odložen do 15. februarja. dan t. m. so imeli v Na polji spet velik strah. —V nekem magacinu se je vnelo (menda po nečimernosti) 160 centov kteri je še mnogo naših rojakov zapopadenih, da k cas- smodnika (strelnega praha), ki niki in knige so namenjene le preprostemu ljudstvu po kmetih. Kdor je take misli navdan, ne želi svojemu maternemu jeziku ki mu gré pred svetom in Bogom, in če bomo sami i t__________ij jezik tako je raznesel s strašnim gro- sil i 1 í za" pec, se ne smemo čuditi, ako se mu ne godi drugač od druge t • • 1 « • ft ____« m ft« ft « a V ft • mom magazin in mnogo drugega zidovja blizo magazina, strani. Mi za svoj del smo bili zmiraj cez to ograj je poskodoval vec bližnjih ladij in poslopij in po mestu sterl ■IIH^HlHHHri^^^H pa vec sip; 20 ljudi je deloma do mertvega ubilo, deloma ki in pišemo in natiskujemo ne mislimo j m mnogo reci, da jih pišemo za dekle hlap ranilo: vsa škoda se ceni na 500.000 cekinov. ? Deržavni zbor v Atinjah se je začel 19. dan t. m. Ob slo-vesnem pričetku po kralji samem so bili poslanci vseh vlad pričujoči, le angležkega ni bilo. — Turška vlada;jemlje dan na dan več dnarja na pósodo, pa ga ji je še vse premalo, da bi mogla se lotiti železnic. Zavoljo varnosti ponoči je oklicala carigradska policija, da vsakdo, kdor gré d Gosp. J. P. v Gradcu: Navratilovo knižico smo Vam že poslali ; pošta mora za njo vediti. M. M. v D.: Pisali ste unidan ljubljanski kmetijski družbi, da ste ekaj čisto novega znajdli o poti, ktero delà zemlja okoli Da bi Vam ta misel dragega casa ne kradla, nam je družba. Vam odkrito svetovati, da vec nese, ako se z kmet bde- m zemlje vkv kakor z ogledovanj zvezd ponoći po ulicah, mora imeti prizgano lampico, sicer ga bojo kavasi (tako se imenujejo turški policaji) seboj vzeli in za- perli. V7 Piemontu, Parmi in Piačenci na Laškem razsaja med goveđi pljučna kuga; v Moldavi in Valahii Današnjemu listu je priložen zavliek j načelni list „Novic" s kazalom važ niših sostavkov letosnjega tečaja. m Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik r Vsak jezik ima svoje pravila iu izneiuke. Oboje najti in fj kratko nazocevati, olajsa je- H m U zik ili določni govor >1 H H >î >Š 4 a znam jiritii^rt zebe ozebam padom padam Mšotj znani jwièwieri *ez. pokop, tresk, tnas, vlak hod. tek, sik, titra«, joc mlat, sec . re«, drob, stér, stél ozni konj, porezna baba, rođen. zeb, ž.. zeben bna o past, ž. paden dna o r fee, to«, kal, plaz y r, sumiv, golufiv, ponasav ozebav a o padav a o hripav, ber lav, pruziv, plesni v wst, lažnivost, zanimavost laznivec, pozab(l)ivec blomljiv, vidljiv * obhodljiv ty zlomljivost, nevidljivost men, perzeliven, klavni voli liva, potisovne dveri, tekoven ozebavost ozebljivec ozebliiv • vka a o ozebljivost padavost padljivec padljiv vka a e padljivost 10, 11, 12, 13 bi imeli le v prehajnem smislu zanimavost, hrepenivost serbljivec, smodljivec, zmerzljivec serbljiv, skerbljiv, trohljiv serbljivosti skerbljiv o st, trohljivost p. prepadiven, umerziven, zbeziven, uzmerzaven 7 prehajnili 5 6 / r » S je le lepoglase , ali mesto: „namenjeno fostreljenje Sevastopola bo težka stvari(, bi se utegnilo enkrat pisati: „postrelivnost Sevastopola bo tezka stvar u. ósec, vozec, prosec, kósec abié, zovic, ribić, mlatic . kopač, vezac, gonjac, pisac r. tocar, rezar, siv ar. pisar voditelj, nositelj, štovatelj brezavec, odnasevec, grajavec sejaca, vejaca nik, voznik, Ujak. vinjak, mivnica sodnica. obednica , hranilnica mi g n enje, odpuscenje, mi g a nje, odpuscanje, bijanje eda; zaveza, primera, smuka lolba. vodba, mlatva. kletva ozebač ozebavec ozebnik tu«, stertina, kletvina susitva. spolnitva, mocitva setvina, mletvina, metvina zebnica zebenje ozebanje, ozebovanje zèba zebva ozebina zebstva zebstvina padač padavec padnik padnica padenje padanje pada padba padbina pastva pastvina hôdec. Donee, cernec bezec Berlic, mladic, merlic bahac. spajac, spanjaca, godrnjac zastoj avec, zmerzavec, zmerzavka gresnik, odpadnik, odstopnik spavnica, sednica shodnica sedenje, za span je, us tan je, lezenje posedanje, spavanje, zejanje hoja, sej«, zelja, spaja, staja hodba, godba, postojba, najdba godbina, postojbina, najdbina hoditva , zgoditva, minutva zgoditvina va, obnasava, deržava ozebàva ozebavína padáva padavina disava, zmerzava disavina. zmerzavina dacnija9 namestija, merija sodnistvo, uestvo . racunstvo tesarija, sodarija . tkalcija zebstvo pastvo bezstvo. zagrestvo, hodstvo