prvi, lei je ljudi nagovoril k puntu? 3. Kaj so puntarji hoteli doseči? 4. Ali jim je kdo ud gospode obljubil pomoč ali jih celo nagovarjal k uporu? (To vprašanje namsgava, dà so rea nekateri graščaki sami hujskali kmete k uporu proli svojim sosedom, kakor na pr. Šteian Gregorijanee.) 5. Iz katerih vasi so dobili obljubo pomoči? 6. Kdo so bili zastopniki teh vasi pri pogajanjih? 7. Ali so jim meščanje mesta Krškega prostovoljno dovolili prevoz čez Savo? Jim celo pomagali pri tem? 8. Kje se zdaj klati Elija Gregorič? Ali bi ga ni lo mogoče dobili? 9. Kdo je nagovarjal Uskoke, da bi se pridružili puntu? (Najbolj so su ti.- : H Uskoka Marka Nožino.) 10. Ali poznajo Marka Nožino? 11. Ali so bili meščanje meste«! li rezi«' s puntarji -porazumljeni? 12. Koliko topov in pušk so ititeli? 13. Kje so jih dobili? Kje so dobili smodnik? 14. Kdo je bil njih pisar in kje ima hišo? 15. Kateri krški meščan jim je prinesel klobuk smodnika in jim. dal svinca? Dne 19. februarja so deželni stanovi zasli-šavali ujetnike in še tiisti dan o tem pisali ,Io-wtu Thurau: -Najprej smo včeraj zaslišali Matijo Bistriča iz Trstenika ob So ti i; dali smo ga privezati na natezalnico. Pravi, da so ga puntarji prisilili k udeležbi in da jim je moral priseči ; na p da je šel z njimi, a da ni bil poveljnik in tudi ne več ko štiri ali pet dni pri njih... — Nato smo zaslišali Ivana S o r a g a. Ta pravd, da se ni družil s puntarji, ampak je bil le od svojega gospoda Štefana Gregorljanca poslan li kolovodjem Eliji in .ìu-šetiči; in Šanteliču... s poveljem, naj se vrnejo v svoje domove, če ne, jih bo Gregorijanee žive spekel, ako.jih v pest dobi; in da je to vest res prinesel in da ga je Elija hotel obesiti, a da jim je ponoči srečno ušel... — G r -gura Drvodeliča h Brdovca smo dane« že drugič natezali. trdi pa vedno iato: da je bil v službi pri Ferencu Tahiju; ko je na Svečnico stopil von iz gradu (Susjeda) s puško in hotel iti kupit mesa, so ga puntarji ujeli, zvezali in prte ili, iti ž njimi... Trdi, da punt traja prav za prav že eno leto... Elija je vrhovni poveljnik, ki je bil že tri- ali štirikrat prej v turškem jetništvu; kaj »a kmetje hočejo, ako zmagajo, on (Drvodeiič) ne ve; iz katerih vasi so bili kmetje, ne ve, meščanje krški so kmetom radi dovolili prevoz čez Savo... On da je zbežal po porazu kmetov s še 15 drugimi v stolp (turen) krški, a kdo bi bil graščaka Laserja ustrelil in koli-krat se je ustrelilo, tega ne ve.« — Tu gospoda pripominja: »To je G. Drvodeiič povedal zlepa; nato smo ga dali na natezalnico in tedaj je izdal še to: Mikula, sin kovačn Stefana iz Brdovca. je sam rekel, ko smo bili v kr- it* Še do danes ni končana (Nadaljevanje) Stran :tf. -ina, da je u*ireW s« «g* jezat>«t Več aäN» *mfc »* • - '-/iBja-t - V pKUiii Atasao fege, ét » t«; toielWt' M-*«* ferie»* «» ..irej VUs«, ota z Brt- .«a- .Jjraj Franrit ofc* ix Ja -ireèet*i va . aate&Jake. Btrlofó je k-«4 «bu: ~ f ~ • eda! : Pantarji » bjì i*i*!- 30 » -, me zveza!i ia sem »jra« z npfft?: v S?;: biti - je xaüeio; kaj so nameravali, m* retn: 16-.. Ja Kapini * fe bi! pri Kittun pove-p- _ kdo je stotnika Le*erja ustreli), ne Tesi. — V j- dejal: Doma iz Drenovega pri Krvie-sn: ti--li veier sem bil že t postelji f* sv prišl I-antarji in so ta* iz pestelje ngü; ^ -»MB hotel z njimi, j: me z mrzlo v.»» poj; i ;ì tako — jim »oral pridna.: ii je ■41 Bjib jwveljaik. ue veai. saj so vanì: sapre; •ez reda kakor ftred« Svine. — Tur" ." je izjavil med dragim . Jaz sem podjažnii g -pe i.anlre. vdove po .-sinken: '•snu Erd&diju; go--pa je pollala posse in še po droge, da moramo k njej v grad; na poli -o «ne puntarj: L stavili; bil sem pa komaj s» uro ž njimi; zakaj to ieca videl, da ni nikogar A gospode vrne-, sem precej znal, da bo kri tekla: zato --m zbežal in prišel k neki ženi, kjer so uie ujeli Uskoki, misleč, da sem ogieduh: od pun- • sijev sen» pa slišal, da hočejo pravično ce--arsho v'ado ustanoviti fn da se je zato punt začel; v Krške»! turau pa nisem bi!; kdo je ..-poda Laserja ustrelil, ne veni, slišal pa -em. da ga je baje Drvodelič; loipa v Jastre-I.arskem je štela komaj 500 ljudi, topa niso ~;ni ,:n razbiti;1 in zato so mi d ali te-ie nauk: Kadar bom slišal, da se kmetje puntajo, naj se jim nikar ne pridružim. !tako sem rajši šel k m-kemu Uskoku, svo-; mu pobratimu, po poti pa -o me Uskoki kot • iWaba zgrabili; pri punta;jih pa nisem bil; : .-jbri me v nesrečo tlači naš vaipet, bil sem enkrat namreč čezenj pr: gospe pritožil, ker • n ne in mojega brata pretepel. — Za temi - irimi so Bistrica zasliševali že drugič (pnič februarja). Dejal je: Lan: o kresu sem šel tudi jaz na Dunaj do cesarja Maksa II. pritožit se žepe Tain ja. ki aam je jemal našo lastnino; in kdor je iniei lepo ženo ali hčer, jo je dal ugrabiti in odvesti v grad... Puntarji so me prisilili, da sem šel z njimi. Vprašujete me, zakaj nisem pobegnil? Zato ne, ker sem jim dal besedo. — Do tu je govoril stoje; na--lednje pa položen na natezalnico, vendar pa kolesa niso zavrtüi; ležeč je dejal: »Vprašajte mojo občino, koga so izvolili za poveljnika? 1 Najbrž w tu mšši|erti km < Nato niso več La Sorara so kakor Bi-ednji den. zasliševali, -fan Grego ri janec me : Gušetiču. kot tenet--k e ; jem, naj se kot so-_. krščanstva spame-ne, ju l-o. če ju dobi AH ce vali lasje cepijo aa kaalcakl To J* neprijeten pojav, U kate da ao Luje Utuéeai ter da se cepijo in eekajo zaradi kodranja aii pa zaradi ti-«enja z neprimernimi sredstvi. Negujte take lase redno s »Črno glavo«, po umivanju pa jih temei Ji co izpirajte s priloženim sredstvom »Haarglanz, pa bodo lasje poatali spet protni Is zdravi. To boste sami opaaili na krasnem »tjaju. Potem laMko lase spet brez skrbi onduliate. >Ctba glava« a irod-»tvom »Haarglanz* In očali proti * peni Je na rajpolago r treh vr-«tah: za svetle, temne lase in za : «tmWond« 11 t IS. IU J" ------------« - i » K-t riva dal speči. Ko sem jw»a to sporo- L sta me bote!a obesiti. Pa sem se vdal m j i E>uni: ai bil s-em samo eno noč pri pun-ux ili. M -r . iei. . Punt se je pa prav za « r-rav »v: rè sv. Juriju lani (1572): tedaj >»;] i Ma:.jo Bistričem pri cesarju. Ta Ma-tš^ jc bil wie pri puniarjib. K",. ... ,4i ~5dnJk: prigovarjali, naj g -fori > so je rekel: . Donile me ua kole ai: ca:< j-;.- aie bü .: jaz :se vem ni? drugega. To torej ft ?-k- ia-ii-evanje dne 19. le-ì bruarja • Ljubljaiu .. : m je ?Io tako pi«mo ; v K «?ajev>o -l^ta 'fbaroa T «-le ridili--; En -a::; graš^k (Laser) je - bil 5. Ubnu.-A pri Krškem, in kakšno siicgo pi*%àéo. j-i. : >i<> kiuekn pa je bilo j san o pn Kr>i- -tsß. saj j.b je okoii ti i st» I samo utonJo . Koìiku a. rot torej, koliko žena je jokalo, v ko'-k ht^ah je vladala črna ža-I lost, iu vendar — vseh teh ni bilo v o;'-eh gospod« nič škcda. v srcih gospode za le nesrečneže ni bilo najmanjšega znaka sočutja, ko da niso bili — ljudje.,. Človek je bil tedaj samo — plemenitaš. Agrarna reforma v sornìegraisfcem okraiu ■ Jutro od 31. januarja poroča, da so bile na političnem zborovanju v Šiški, pa tudi dru-! god. sprejete razne resolucije, med njimi tudi i ena. ki zahteva, >da se izvede agrarna reforma tudi' na cerkvenih posestvih, ker bo le na a način našemu malemu človeku omogočeno priti do lastne grude*. Ker se s tak^jnnii pozivi med nepoučenimi ljudmi cčividno lioče ustvariti neko zmotno nazlranje. kakor da se cerkvena oblas; krčevito upira agrarni reformi, ugotavljamo, da so že leta 1921 katoliški škofje Jugoslavije v načelu pristali na izvedbo agrarne reforme ua cerkveni posesti proti primerni odškodnini Pozneje izdani zakoni so cerkveno posest, kakor vsako druco velepose-stvo, res tudi zajeli pod agrarno reformo. Ves obseg, ki je nad zakonito mero, se tako že dejansko nahaja v rokah prizadetih. Le-ti že plačujejo od agrarnega urada določeno najemnino in sicer ne cerkveni oblasti, ampak do. tičnim agrarnim uradom. Ce pa ta zemlja še do danes ni prešla v last zakupnikov, j« krivo dejstvo, da zakon o likvidaciji agrarne reforme (19. junija 1081) še ni izvršen. Toda za to ne zadene krivda škofov. Nadaljevanje resolucije pravi: Smo proti tepiu. da se je z ustvaritvijo izjem skušalo ščititi škofovsko veleposestvo v gornjegraj-skeni okraju, ker vemo. dj je tam preko polovice vsega prebivalstva v -rezu haš zaradi združitve velikih kompleksov zemlje v eni i , ki skrajno obubožano.? tudi ta de! resolucije ne drži, zakaj kar se ti.. uornjegrajskega "i;, hjskega posestva je prav t.iko vsa agrarna zemlja s planinskimi pašniki vred, ki pie-. »« zakonito mero, že v rokah agrarnih upravi-*«ncev kot zaknnnikov. Od strani »prave fijskih powwtev sii prav nobene ovire-, j, /.emlja pride po zaltoau v njihovo las Kar posebej tiče gwdo.. § io zakon, agrarni reformi izvzame vse gozdove po „ državi od' izkoriščanja. Le kot izjemo ij| iuj« v razlastitev gozdove okrajev SuJak niče, Vrbosko in dravske banovine (§ -icer iz nacion«dniii razlogov, ker so « ' gozdovi v«^>ino.na v rokah inorodcev zaradi tega ao v draveki banovini izv agrarne reforme gornjegraj-k: zdovi, ker ne pripadajo inorodcen ,»m inačinom. Dohodki teli gozd<^ se . pr» i -s obračajo v kulturno-šolske nan e,, Cerkvena oblast se torej pr: ua-. niknJj ne ustavlja, da se izvrši, kar do!«-: «ikon. kor znano, je bil že razpisan kom - V,; «gj| planin lamoštijega velejMweitv.i zaradi neveljavne ureditve te zadeve v su tu na o likvidaciji agrarne .t-s'vPri kapelici«, v Kazazah priredijo 5. in 12 febr. igro »Ubogi iacljarska Avstrija s Zadeva z utibotapljenim orožjem. Di- ìatski zastopniki Francije in Anglije so v 'evi v Avstrijo utihotapljenega orožja podli istočasno korake v Rimu, Budimpešti in Dunaju in zahtevajo, da se mora to orožje oj uničiti ali vrniti Italiji. V slučaju, da zahtevi ne ugodi se bo z njo bavila Zveza Ii nadškof o. Rafael Rodič. Ta nadško-šteje 66.000 katoličanov, ki so razdeljeni 10 župnij. Hvarska škofija s škofom dr. Mihovilom Sičem, šteje 64.929 katoličanov v 45 nijah. Na 16. mestu je križevačka škofija, v ka- > spadajo po večini vsi katoličani vzhod-[a obreda (unijati). Vodi jo škof dr. Diouizij "■ adi ter šteje 60.000 duš in obsega 44 nij. Krško škofijo vodi Slovenec, škof dr. Jo-Srebrnič. Škofija šteje 30.000 katoli- v 28 župnijah. V južni Srbiji je prizrenska škoiija, ka- tero vodi Slovenec, škof dr. G n i d o v e c. Škofija šteje 30.000 katoličanov v 17 župnijah. Po velikosti na 19. mestu je barska škofija (Črna gora) na čelu z nadškofom dr. Ni-kolo Dobrečičem, kateri nosi naslov »srbski primas«. Ta škofija šteje 28.000 katoličanov v 17 župnijah. Po velikosti na zadnjem mestu je kotor-ska škoiija, katero vodi stari škof Franjo U c c e 1 i n i. Škofija šteje le 16.235 katoličanov in obsega le 20 župnij. Katoličan pozna samo eno resnico, tisto, ki jo uči katoliška Cerkev. s Žaksta« večina. Po ljudskem štetju v letu 1930 je na Madžarskem od 9 milijonov prebivalcev 67.2 odstotka katoličanov, 20.9 odstotka kaivincev, 6.2 odstotka protestantov in 6 odstotkov Židov. Katoličani imajo torej več kot dvetretjinsko večino. In vendar: 10 let je bil ministrski predjed, kalvinec Bethlen. V javnem, političnem in družabnem življenju imajo protestanti in kalvinci glavno Kesedo. Razmere so se pod sedanjim ministrskim predsednikom Gömbösom še poslabšale, -akaj vsa imenovanja v državni službi, ki izvrt ta mož, so v največjo korist njegovim protestantov-skim sovernikom. Protestantovske srednje šole dobivajo za osebne izdatke do 90 odstotkov podpore iz državnih sredstev, katolšiki zavodi ne prejemajo ničesar. Odkar je kalvinec Horthy državni poglavar, vpliv katoličanov pada od leta do leta. češkoslovaška s Proti novemu šolskemu zakona. Olomu- ški nadškof dr. Brezan je v imemf češkoslovaškega episkopata poslal pismo ministrskemu predsedniku Malypetru, v katerem svari pred j tem, da bi se sprejel nov načrt šolskega za- | k ona ministra Dererja, ker njegova relorma j krši naravna, božja in zgodovinska prava cerkve. Tudi razpust zasebnih učiteljišč, med nji- » » ' * » y » f « % * e v ? s»- ,tc|l»l*. otf" t mi učiteljišč, ki jih upravljajo samostanski re-dovi, krši pravice cerkve. Uresničenje Derer-jeve šolske relorme bi onemogočilo mirno sožitje katoličanov z drugimi državljani. Sicer pa je tudi v korist državne oblasti, da cerkev s svojim vplivom pospešuje državno miselnost mladine. Francija s Zgledi vlečejo. V zadnjem času se opaža vedno močnejši dotok francoskega denarja v Švico. Vsled raznih davčnih načrtov francoske vlade je v Franciji naloženi tuji kapital vznemirjen in se boji, da bi bil preveč obdavčen. Zato se je začel beg kapitala iz rFancije. Kapital nalagajo v Švici ali kratkoročno ali pa v švicarskih obligacijah. Posledica tega bega ka-pitila v švico je tudi dvig švicarskega franka. Devizna podloga Švicarske banke se je prvič po avgustu zopet dvignila. Drobne novice Mednarodni esperantski kongres se bo vršil letos od 29. 7. do 5. 8. v nemškem Kölnu. Nove volitve t nemški parlament bodo dne 5. marca. So razpisane, ker je centrom odklonil sodelovanje s Hitlerjem. Zopet so uvedli karte na kruh v ruskem Ljeningradu in Moskvi. Volitve v grški parlament sc bodo vriHle 5. marca. Protijaponske demonstracije so bile v ameriškem Chikagu. Proti priznanj«! sovjetske Rusije se je izjavila ameriška delavska zveza. KAJ JE NOVEGA ta» m a ma*. e*as ti da«, , vzjuim imuomumi Zgìm^e F a. «praviš':»a »DOMOLJUBA. t ijafcSasai. Poàpùnau h ti peeeetsüi t .rtu.-.- «ki »ar far?r::i Leaiwä« ' '»*•»■ H «M-jtfit lairaasuea aa » dhife; car ISOC ••=£. k: «cs ; éiru' jCTSfi- •» na- ročiš ; i D'Jir. rst Un sit -.i«, ise 3i «M» « 1VJ3. »Urita» Skočaj i. I" '» BaHž : prič». FCTRB&O B» ZAHVALA Podpis«* .4*rm Zi ■ S: -Vi., p-Dot ai - -~-j»»nr äs ü -itra» J .-; : šJ.-- ^. opri.-: DomoKaii za jjodj-sr? '>' ««'» KOP Din 1« Bk>č dinarjev! "ti «ee pretek t «•- pr:.-:' ; '-er .' •„ re » ifa* 2? aeaasia 1*33 S r- iiise det -4 .č': ."-irk iii- Marija i- Mü Zafekar. i »DOMOUUBA« x L! Š tifasi P-jcpj-i kateicaa je 17 iscar» '• 15» psfarelv « a;rs: Doer : ep za- hr-kruük «A sm * Jw! aar.''istka -Dco. .:--afciowJa w>ip:TO :0K' D r Afekt) Se: eietaik, wuäi IJcr? C*: v - . '.:. :r šiva b fa-rszpe. aa *i!ere» je bik «ctaeoAea» i ttnu tt*u. Za prtAedauka !e zveze je M «ofkaa» :*v*!ie» »*aate5; *e «.naa- z?e Bete*-"! Fernet Domače novi« Osebne vestì c 7* Set ie depotei -jč« S.u»er t - Mttiji kBiig.i.a. N« asaogi ieu a Noto česne awsie t- «ic^trf» Bogo- aüa Brasca. Nt pneóicg Stetaoa Il-nindrira. j ,11 iwitai fa poikosiJUi a povei. Zaf.aico ie izglasoval iraacoski periaueat BOV De i ki. {IJC:?«.! P©i«»aaia «a «UbutìIct rà*u k Trte scei TodK'.eK -easkä: sada'c«-r*' \ 'luji tonifiminc! -■ radaipei i jLor v .Nemčii- se nadal^ejo. ie t rtpč «o zapit itmo om:šefa T«fi'e;;i j indiga;* Makaiaa G;a>dh:>i Za 23 sfaMbt «o Ma« b 1 dri^iTiuh reienbc » L 1932 Jfitk.- 1 r d OkiKf *wh*e|a — '.k«sf«c-iäpje ;«y ^-'"t*- '-t- ■'.. ac-sr Ss) o ;a ' fcarHSbw W » aa»® w ra* ] šTŽortafi « r a ji® i d.o-a- j f« pfartoo. ker se jkur J»hk<- apodi- ri»* t ".Wh. ' t. ptTfcrlJe.a». da artntjo saeš« «kriaj^ Itf« r7uK — pa v ■:-"»&•«■ ir -f-K; fe-' ialje neto^n" is capjwvì: o rei .'ijer n*"'Ha Kf :£ Mi ! ia;,;. -vi; va;ui kot. -^k? — Oe \rense 4- pv- . •-._ ''' n; ' - " i T; *r2'-ìl Sì! T": re?-Iv I'TT:y- re^t'j^-ny. t ""Jr--.; a .*-[»air - V Ken p*zinriri o"» isr -f-r rJa f• d « ~3op:n- j«d a>rtr- >e \nwnlz ia iabko povzpo« prs pjreo." '»> ai — -Mordi òivica /iže ad: > lru»Ma ne. la. »k ji v-a; soli. — .Se potata aio pedalati kokoéim yo*bnr. teda; v zire-st-m zdrobi jene lupi* ta ?! -ireoia ko~ — smo gcfcnx» že »peijali na nji- ve io 'ravnike, m tudi t «adoenjake- — Zdaj je Jjdnji čas. da Barešer io repiòev ta -iji. k.^-waMeiga sadnega drevja. — V kieti opraviiarao v giaveem t3-=4o de k», o katerem smo ie zadnjič pisali. — Kdor še ne zas rr-piti. sa, se stdaj vadi nn itikovih in rrbovih jiaičicab ia si«» rsei èee ih načinov Kar «e b» fepš-Nev. naj še omenimo, da jiii je treba rezati a* rar:sna stran; drev»-sae krone in pa od dre-est, ki je že (i>kaiaio ?vojo rodenit-— milem vTeuienu nadaijujemo s čiščenjem -aiaej» drevja V februarj j začnemo škropit Mdoo drevje 1 razredčenim dendri-now ali arbonnoai. Za to je fireha imeti primerne škropilnice in mdi ravnat» je z njimi praritoo. da je nspeh. Sadjarji gotovo ms* ua-sprotni Saopljenju. kaj. ko pa rvdkokje najdeš dobro Äropilni . in še r^fto vrta. ki bi zn> ravnatj 5 strojem in kvrüti po 3jaSkih zah'erab. - Kaj pa ?r: nas tedi «akih. kjer SB saturnie le «ai» »Ježa ^ M la W jih Uk< treba pomladiti. Tn f"5« ^ n koristni IMlf-jJ ' d Kai» tr*r«k, bilaaca je bik v 1. I0i2 iktavc« ^ 395 9 x: ..ooot Din. Za lo T*?» P«''*'*le- lete Tel krožili kot avoiiii. i 9oT«k«6a «ätc5a so astraHfc. V Lu- tcv« pr. Neresuih. » naši-. «straJienatfa v sJoreoskega učitelja Matfdiia nred odprto Wgo.ObW:-.^», vse,transtprT: ^ ^Twor svoj „». nrui*: poitf. BPag'.'Üt, -,r»c. * tvtmo**, trtifttjk m . ^ üae ta passrtannto "'«-'injeJ^jj j i 'djt-iii^ Z* fi i* aiiy« li... iu IV.. .j^Jj i fiavaa -Jirr-i i i-.i'V:jaa it Ut,- rkaro va w> ie aa ažeda ac •. r.xea. V. letójùi üicixi slada «rei-to cazècijq^^ j ;e DL poà'jsii j Mt^éx fki; dù uči tei? , k: je Jept» «rtw-i za U»oiaj taoaa deco d j Kad 2 aubpHu aa Mi 1 r^r—raa :r:..-. Set-:-- ta rože pripdiuae a Dajane^ ' ii».:se. c 5* dmarriri srefaraš Wakorci, ti «j« 5': t prcTsw: kj koraaii, kakor Jporafajj. sei, it: vsebaje "50 liaüänit cj-t^i sreh^ 250 i.uačtsk bakra.. d tei» Ì£snaico Zg Po'skavT. i XV, draiiM faaéafeoróe se »-ri; 3T< tj . nrrttcHs Ljebaasitiiefa Teiese®a, : i:asti '.s^jeaisi; se leMw atočoo jiar^ ste. koče z klice in dr. t zajce. r>o-.; ue pa »e Sadi po drt^äh vrmt.t. r.-?e*, naj se pt»i;i»a do LS. L aa. rs .s. ^ . kaia« Lwbìiana — \dtvt&tmi vit ri: ^ifcn ' Ksci^d-jratk, imU aitaci« li ore--. -. -« i amarai« Chlarodox: «>ia ;ìj:«. Ii 8 Di d I,IM MC Dia «o Tiiitir podpore j» 'm>rze dek t Ljablja^ u brezpoteke i iavce. d Kaadelitev d riarsa podpore u kroj selae. Zsiesek 5.TS3Ä» Dia. ki >e bi! doioi za Slovenijo za podpiranje «rüriakov, potq nje breip-T-selnosli in j* javni rf je 1 ločil v razdeli e-v po posarc^nL-- otnjit, t fe je decina ie iznüfe. Posa-'^^si (A.tji ali pa še prejrrsejo naslednje t.-edSSe: Br« 14X100 Din trn ^romake. 519* P a za t» p:sieoe. 150j0QCi Din za javna dela: Celje8 30 000 za siromake. 125X00 Din ia neapoi ne. !80.noo EHn u javna deta: tmcwejjl IOjOOO m siromake. 3009 Dia u .ie»apoil« S1XM0 Din za javna deta: Dolnja Lendavi! 16.000. 10.0CH. 1MJMQ; Gon«: pad «X»> u siromake. 90000 Din a javna dela; nik 15Ä». 55.000. 1S5.000. Konjice 14 30XK». 190.000: Kočevje lgfflB. ^JCTO. ! Kranj «000. S5.000. ftO.OOO: Kra^ 1«J«»J za siromake. 185.000 za javna defc: LaSoP l^OOO, 18X00, 70.000; litija ÄOÜO. 100000: LjuMjana 5«000. 1BOOW1 is Ljutomer 14.(00. 15.000. 155X00: Up^' ' i&eoa. auitìu i&iMa>: Mwsbo din 30.000, 100.000. ITCuOOO: Maribor, ieri b 18-OOn. 50000. 130.000; Metlika «W0 a 1 make. fl&OOO za jama deta: Mn.-ska " 12.000 ia ?iromake. 170.000 za ja m* i" vo mesto .0.000. 30j000 Ui 230 000. 14.000. 75.000. 125.000: Ptuj 18.0Ü0. t 270000; Rado-, ìjka 16000. »OOO. 90.008' So eujgradcf 'n.000. 60.000. 120.000: * pr: Jelšah 16.ÙOO. 55.000. 1T5J000. 1 7000. 7X1.000. »0K»; licbljana mesto 19" M nezapoi-ietH?: Maribor mesto »<*» r" iafKslene: Celje 45000 Din ta aea Ptuj 25.000 Diu « nezaposlene is /m V vsako hišo Donoij^ REVMATIČNE BOLEČIMÜ morete zaustaviti Neglede nato, »o B bolečine v mišiceh ali v členkih, SLOAN-OV LINIMENT jih-bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje bi umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico prt roki. Rabite SLOAN-OVO mas'; p, ti revmntizmn, Hiasu, bolečinam v krtin, bosičiaaits » Sirbtu, bsste.čiiMun diatorsije ia keniuxije it« p»«U v;: atais tileznl v mišicah, Dobioa se o oseh ti A ARN AH in DROG CR11AH SLOAN-ov LINIMENT d Kako s« iztezajo slavai pevci in umetniki, rjeve prFnc karamele teknejo «borno, piie r, Wien 1932. Vai'! Kaiserjeve prsne karano «vrstni Rahlsjo in ovlažujejo — tako ie kmalu Ist ko govori 3 dobrem učinku. Pričam iih ajbolje, izjavlja Hansi Niese 1932. Vam pot tujem, da »o mi pri kailju, hripavoiti ataru ved.-io pomajile Vaie Kaiserjeve pinne -eie. K unorni pevic Altred Piccaver in Vik-emmii.i, tenor pri adio Wien, oba Dunajčana. d Mi pravega odriva. V Trgovskem listu e 1 februarja 19S;5 Situino pod navedenim cvom uvodnik, ki pravi med drugim sle-: Pred kratkim sla se vršili v ljubljanski *ki zbornici dve nad vse važni konferenci, ta naravnost odločilnega pomena m vse" onsko gospodarstvo in s tem tudi za vse »lovansko. To sta konferenci o krizi slo-kih premogovnikov in konferenca o nassa-mjtt lesnega izvoza. Na orx?h konferencah il poeten materija!, ki je bil tako izčrpen« ploh ni mogoče pc-vedati kaj več. Na oheii " ren;-ah so bili podani predlogi, kà so bili stvarni, a obenem tako podkrepljeni, da že nad vsako ';ritiko. .Insito pa se je ua h konferencah pokazalo tudi to, da gre tu prašanja, od katerih je odvisno vse sloven-gospodarstvo, =aj gre za izpadek letnega cdka skoraj četrt milijarde Din. Po vsej -ici so gospodarski krogi pričakovali, da a tako skrbno pripravljeni konferenci, u tega še !ako važni konferenci takoj doli uajboljši odmev in da se l>o že v krat-časn pokazal piaktičen uspeh obeh könne. A tega odmeva še danes ni in že vsta-ed gospodarskimi krogi strah, da tudi ti konfereuci ne bosta doživeli pravega od-a. A med tem rastejo posledice krize na-remogovne in lesne industrije in v Trbov-je tudi že bilo napovedano novo okrajša-delovne dobe. d Zopet ie poskočila cena krahn in sicer dinarja pri kilogramu. Le tako naprej! Med brati Hrvati d 109 let star je umrl te dni v Banjaluki Mitsilovič. d Nenavadna usoda preganja Nikola Bu-'na iz vasi Graberje pri Petrinji. Dvajset-* mladenič je iel Nikola jeseni 1911 k vorn in ravno bi odslužil triletni vojaški rok, = izbruhnila svetovna vojna. Januarja me-1915 je bil ujet na rušiti fronti in od tedaj ilo več glasu od njega. Takratne vojaške sti so ga proglasile za mrtvega. Medtem NikoL ü"«l v Rusiji, kjer so ga prevlače-od mesta do mesta, dokler ga niso odvedli č v Azijo. Vaj njegovi poskusi, da bi po-•1, so se ponesrečili. Vsa ta leta je nepre-ma misHI na domovino in na svoj rojstni , di nikoli se mu ni nasmehnila sreča, da vršil svojo namero in se vrnil domov. Lan-poletje se mu je končno posrečilo ubežati olonije pri Bajkalskem jezeru, nedaleč od jske meje. Vso pot do rojstnega kraja je odii peš. Prišel je čez malo Azijo do Cariti in od tam skozi Bolgarijo in Romunijo adjarske, kjer je bil zaprt v Pečuhu nad meseca in pol. Končno se mu je okrog bo-posrečilo pobegniti iz zapora m nekega je po tolikih letih trpljenja, ko je prehodil »oče kilometrov in doživel toliko hudega em sveta, «U.pil na r,- .Ina tla Do na pa je vel bridko razočaranje. Hišo, ki je bila nje-ao proti t*, e njegove -estre, 1 i so se pole, istotako 6 jutrov zemlje, ker so bile podlagi uradne objave prepričane, da je v. Nevesta, ki mu je obljubila, da ga bo ' odpre 4 bolečine »OdohrtiK.oii MirtHlnln tocij&l«? poliiilu it >' . Alörgr zdra/].i sammiito z tetatjen s. bf. *4'i7 od is. tauten 1:1.1 j. * čakala, dokler se ne vrne iz vojne, se je poročila in bo kmalu postala — stara mati. Vse to ga je tako potrlo, da je ves obupan in kot berač izginil iz rojstne vasi. Seveda ga sedaj iščejo, tudi oblasti so uvedle poizvedovanje za njim, on pa tava nekje no naši domovini, po kateri je tako zelo hrepenel. d Volk ga je raztrgal in požrl. Hudo neurje, ki je divjalo pred nekaj dnevi po vsem Hrvatskem Prmtorju, ni ostalo brez posledic. Nastopil je hud mraz in verjetno je volkovom po planinah okrog Novega zmanjkalo hrane, zato jih kmetje pogosto vidijo, kako preže na ovce in drugo živino. Volkovi so postali silno predrzni m pred par dnevi je padel kot njihova žrtev neki Solar. Ko jc Sel otrok iz šola, ga je napadel volk, zadavil, raztrgal in požrl. Vsaka rešitev otroka je bila zaman, ker ob tem času slučajno ni bilo nikogar v bližini, 1 da bi mu mogel prihiteli na pomoč in ga ob pravem času rešiti, ker se je otrok ločil od ostalih šolarjev in je Šel sam proti domu. Iz naše prestoitce d Novoporočenci se bodo vozili s »pol- kartoa. Iz Belgrada poročajo, da je prometno ministrstvo izdalo naredbo, s katero se novo-poročencem na ženitovanjskem potovanju dovoli 50% popust tu jugoslovanskih železnicah. Popust velja le, če nastopita novoporočenca ženitovanjsko potovanje najkasneje 15 dni potem, ko sta sklenila zakon. Pri železniški blagajni morata predložiti potrdilo politične oblasti o datumu poroke. Vozna olajšava velja tudi za inozemce, ki morajo predložit1 potrdilo pristojnega jugoslovanskega konzulata. Potovanje ne sme trajati več kakor trideset dni. Prekinitve vožnje so po členu 5 prometnega reda dovoljene. d Za zbližanje meil Jugoslavijo in Bolgarsko bo delal novi bolgarski poslanik Gjorgje Kjoseivanov, ki je te dni nastopil svoje službeno mesto v Belgradu. d Se ena doklada. Od 15. febr. t. 1. se bodo plačevali dodatki na vozne listke za prvi, drugi, tretji in četrti potniški razred vseh vlakov, ki vozijo potnike, ne glede na to, ali se listki prodajajo na postajnih blagajnah ali pa pri Putniku«, v državi ali v inozemstvu ali pa, če se listki izdajo v vlaku. Dodatek bo znaša! pri voznih cenah do 40 Dm 1 Din pri voznih cenah od 41 do 200 Din 2 Din in pri voznih | cenah nad 200 Dm 3 Din. Pri voznih listkih, i za katere vet) »jo ugodnosti, kakor tudi pri voz- i š:-, ; WH ^ nib listki!' za četrti potniški razred se bo plačevala polovična doklada. d Novo tržišče za jugoslovansko sadje in zelenjavo je postala zadnji leti Švedska. d Pravice do brezplačnega prevoza pohištva imajo tudi železničarski dnevničarji, če so premeščeni na lastno prošnjo. Tako je odločil prometni minister. Razno d Duhovne vaje sa dekleta v »Domu Brezmadežne« bodo od 18. d« 22. februarja. Ko druge po plesiščih dušno in telewo adravje zapravljajo, pridi ti v fthote, da se utrdiš in okrepiš za boje, kii te črtkajo. Piši na naslov: »Dom Brezmadežne- Mila toke pti Ihanu, p. Domžale. d Kakor poleti. Poročilo iz -.cèia© delov naše države pravijo, da je povsod usatola nenadna sprememba vremo s: Mraz, ks je vladal zadnji čas, je k»r čez 110S pognani In Svo srebro v toplomerih je po-, -od nad ničlo. Sneg se je aačel na* ki topili; in ponekod že obstoja resna iKwarr-- ^r • ' taji. Zla? i it Dalmacije poročajo o pravcatem spomkd-n-skem vremenu. V SibMšias m, zabeležili 25 stopinj nad ničlo. V Dtrtnovniku pa f:» aa v tamkajšnjem vojaškem kopttM&t že kopali prvi kopalci, kar je celo za južni kraj nekaj izrednega. Pa nikarU' ne mislimo, da je snegu in zime že konec. d Kako si, obvaruješ hripeV Tudi leto« se je v Evropi oglasila hripa, poe-eboo hudo raa-saja na Angleškem in deloma tudi v NemSji. Na Angleškem je za lite v aia že mnogo smrtnih žrtev. 0 njenih vzrokih in o fiaeti njenega pojava si zdravniki še ni-«» povsem ua jasnem. Navadno prinese fcripc najmmejši letni čas. Meteorološke razmere vplivaj* na pojftv te epideinijo v glavnem toliko, v kolikor oslabijo telesni odpor človeka. Zdi se. da je v tem pogledu odločilno v prvi vrsti »manjšanje telesne odpornosti samo na sebi, to se pravi, bolj kakor meteorološke razmere «atme. Zmanjšanje odpošnosti je treba navadno pripisovati naglim spremembam temperature, v kateri ae človek giblje, in sicer se ;<■» dogaja tako, di. gre na pr. iz zakurjene sobe na prosto v tiud mraz, ne da bi se proti lomu dovolj zavaroval. Odpornost proti bolezni se zmanjšuje posebno v vlažnih prostorih. Škodljiva je posebno vlaga, fct se pojavlja, ko se taja sneg in led sploh. Letos je potek bripe navadno mil. Bolnik.pride v smrtno nevarnost v .priniem, da so pridruži pljučnica Nekateri zdravrtfki ó Žetev v zimi Žetev ločja pri 15 stopinj pod ničlo se vrli po nekaterih močvirnih krajih v severni Nemfiji. Ker so Ila |»krila i ledom, je ta posel v zimi kajpada lažji kol v poletju, ko je odvoz najetega materijala povsem nemogoč. Kip fizika Rontgen», ki je leta 1895 odkril »Riint-eenove« žarke in ie umrl pred desetimi leti (dne 10. februarja 1923). Z japonsko-kitajskih moja. IMI flBI i Vodja avstrijske socialne demokracije dr. Bauer Japonske granate rušijo uloviti kitajski xid ... n P r »Eh, ehi To \t vsekakor cvetliinik, moja žena j« imela samo to smolo, da ie naroačno nosodo podstavila.,,« 6l Govornik se je trudil, da bi poslušalce prepričal v škodljivosti nikotina, alkohola in drugih takih stvari. »Stopiš v trafiko, položiš na okence pet dinarjev in dobiš zavojček cigaret. A to še ni vse. Dobiš še več. Cigaretam sledi pivo, vino ali žganje itd. Ali ni to.. x — »Počakajte malo,« se oglasi nekdo iz dvorane, »kje pa je tista trafika, kjer se vse to dobi za pet dinarjev?« V vsako hišo »Domoljuba«! Oh, kako mrzlo je postalo sadnje «ase! Celo gvin, ki je navajen na polaren mraz, si ie -vr-it. da bi se ognil ««'< ri hripe." Pravi pot za dosego lepih 1 L ' ■Miiflim» ■■rrtM—M—TIF*^ " ■ : — _. kakor tudi Istočasna odstranitev bGlin ZOB neokusno barvanega robnega ob-juiwi—hihi— ložka ]o sledoč: Iztisnite malo koli Sino Chlorodont zobne pusto na suho Chlorodont zobno Sfeiko (t i specilalna ščelka z zobčastim rezom), drgnile ■vote zobe od vseli strani, kakor tudi ort z»orni na ":':,J„i Pomočite žele nato Sčelko v vo.lo, ter izptaknito i usta temeljito, «rurale s Chlorodont ustnovodo. 1 «n h teDresenetljlv! Neokusna barva zobnegaoblo?.ka v binila In ostano Vam v untili prileten svež občutek, v«i,t«valii> "eno Chlorodont zobno pasto Tuba Jfoin 8 - i » "»■- D,l,'iva 98 pr,v'"rt Mgolovili, da se včasih pridružijo liripi motnje želodcu in v drevesih, ki navadno niso snirt-nevarne. Značilno je, da bolezen zadene bdi dojenčke. Bolezen je nevarna pri starej-}h, ker oslabi srce. Ce se hočeš ubranili hri-potem varuj se predvsem prehlada in glej, •Ja (i drugi ue bodo kašljali v obraz. V pri-äfieru, da se boleaen pojavi, takoj lezi. SÉ d Konfinirnni bivši voditelji nekdanje SLS. zvezi s propagando proti obstoječemu redu Ksianju v državi in zlasti z akcijo, ki se je zvila s tako avallimi Korošcev i mi punktaci-li, so bili gg. dr. Kranc Kulovec, dr. Marko jatlačen, odvetnik v Ljubljani, in dr. Anton Sgrizek, odvetnik v Celju, pozvani na odgovor konfinirani (navezani na odkazano jiin bivališče), prvi v Foči (v južni Bosni), drugi v (iieči v Hercegovini in tretji v Ključu (v fios-|i). Imenovani so bili v petek zjutraj odprem-jeni na določena mesta. — V soboto 28. ja-juarja 1U33 zvečer je odpotoval iz Ljubljane dr. Anton Korošec, kateremu je vlada od-Mlila kol stalno bivališče Vrnjačko banjo, lano kopališče in zdravilišče v Šumadiji. — [ako poroča zadnji Gospodar«. Nesreče il Do tal je pogorela dvonadstropna vila foiinies na Bledu ob jezeru. d Na nož se je nasadil. Oni dan je ves jtìiodni del mesta in Vič globoko pretresla lagična nesreča, ki se je ponoči pripetila po-lMtuiku Jakobu Riharju z Viča 105. Mož je piečer odšel zdoma, menda v bližnjo trgovino tobak. Don.nói so očeta ves večer zaman jričakovali. Žena vso noč ni mogla spaOi; tifi« je tem bolj, ker je mož živel sicer zelo bierno ter zvečer sploh ni izostajal zdoma. Jjutraj naslednjega dne so se domači s stra-otn odpravili očeta iskat. Našli so ga kmalu, e žal je blizu železniške proge, zleknjen na jrbtu — mrtev. Po okoliščinah, ki jih je politi ugotovila policijska komisija, je pokojni Mestnik Rihai- postal žrtev nesreč«. Ko je zvečer zdoma, je vzel s seboj kuhinjski ož, ki ga je menda večkrat imel navado nositi I selioj. Nož je imel v notranjem žepu suknji-Ko se je vračal iz trgovine proti domu, mu v lemi na cesti iz neznanega vzroka spossilo. Pri padcu se mu je kuhinjski nož za-luil naravnost v srce. Seveda je takoj izkr-pvel, vsaka pomoč je bila izključena, čeprav bila prišla takoj, d Nogo so mu odrezali. V ljubljansko bol-pšnico so pripeljali 62 letnega vlakovodjo ferdinanda Švenka, ki mu jc vlak na Zidanem lostu zdrobil levo nogo, Švenk je vodil vlak ?oti Ljubljani. Na Zidanem mostu se jc neko-»o zadržal in je hotel skočiti na vlak, ko je ze bil v teku. Tla ob tračnicah pa so bila nrznjena in Švenk sc je spotaknil ter padel tračnice. Kolo lokomotive mu je pritisnilo levo nogo in mu jo zmečkalo. Strojevodja I sicer takoj ustavil lokomotivo, nesreče pa že mogel več preprečiti. Švenka so najprej pre- Letniki! „Karitas'4! Vsi, ki ste roj. 1. 1859, 1864 1869, 1874. 1879 1884' 1889, 1894, 1899, 1904, 1909, 1914, 1019 zavarujte se pri »KARITAS« takoj, sicer boste zavarovani pri istem prispevku za znatno manjši znesek. — Pojasnila dobite v župnih uradih in pri Vzajemni zavarovalnici oddelek »KARITAS-, Ljubljana, »9 U m samopomoč peljali v Celje, kjer so mu nogo obvezali in mu jo dali v spone. Z večernim vlakom pa so Švenka odpravili v ljubljansko bolnišnico. Na ljubljanskem kolodvoru so Švenka prevzeli poklicni reševalci in ga z avtom prepeljali v bolnišnico. Takoj po prihodu v bolnišnico so zdravniki morali v bolnišnici odrezati Švenku nogo nad kolenom. Nesreča tega starega železniškega uradnika jc vzbudila med železničarji mnogo pomilovanja. d Ko je nesel kos mesa. V mesnici Vac-lava Višeka v Banja Juki se je pripetila mesarjevemu sinu huda nesreča. Šel je iz mesnice čez dvorišče v ledenico. V eni roki je nesel velik kos mesa, katerega je bolel dati na led, v drugi roki pa velik mesarski nož. Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zabodel nož v trebuh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč, vendar pa ni dosli upanja, da bi ostal pri življenju. Mi kljubujemo prehladu, ' V kašlju, katarju Ha. * Kaiserjwimifivs '■j prsnim/ karamelami s 3 jelkami ? • (D/yOe s& v JjekxtrjwÄ.xlc.o^.jjiMjjer so vieüu f\LaAfjjU. d Električni tok je ubil 33 letnega dclav-ca Josipa Kavrana v Mariboru. d Velike in male nezgode. Patrona je razmesarila ievo roko 41 letnemu delavcu Francu Škuru v Liipljah pri Planini. — V škaf vrele vode je padel in se opekel po nogah in životu 6 letni posestnikov sin Ciril Remžgar v Žirovnici na Gorenjskem. — Pri telovadbi je padla in si poškodovala roko 19 letna trg. vajenka Franica Močnik iz Toplic pri Zagorju. — Padla je in si zlomila roko 27 letna po-strežnica Angela Grošelj na Zaloški cesti v Ljubljani. — Ko je padel čez klop si je zlomil roko dijak ptujske gimnazije Franc Go-ličnik. — Ko je padel, si je zlomil desno roko 11 letni posestnikov sin Vinko Oman iz Vevč. slilničarka ga. Antonija Koutny. — Nu Brezjah so položili na mrtvaški oder 73 letnega £usp. Martina Bohinca. — V I/jubl;ani je za vedno zatisnil oči zasebnik g. Make Hrovatin — V Volčjem potoku je izdihnil vojo dušo pc-sestnik g. Martin Tomšič. — V nemškem Re-gensburgu je umrl znan skladatelj duhovik Peter Griesbacher — Na Brdu pri l.ukovici je zaspala v Gospodu ga Lojzika Kersnik roj. Tavčar. — V Zgornji Rečici pri Laškem je umrl šolskemu upravitelju g, Bratužu sinček Andro. — V Tržiču je odšla v večnost gdč. Pire Zofija. — V Krškem je zapel mrtvaški zvon poštnemu upravitelju g. Francu Pavšiču Naj počivajo v miru! d V Dolskem pri Rajhenburgu je odšla po večno plačilo gospa Marija Škoberne, žena bivšega narodnega poslanca. Naj počiva v miru! Novi grobovi V Banjaloki pri Kočevju je v nedeljo 29. januarja 1933 umrl ondotni župnik g. Rudolf Kapš. — V Idriji jc umrla ga Ivanka Kumer, soproga vpok. rudarja. — V Ljubljni je jdšh v večnost uradnica gdč. Urška Maležič — V Domžalah so pokopali go. Minko Senica roj. Benkovič. — V Slovenjgradcu je zapustila solzno dolino najstarejša meščanka 95 letna Julijana Falle. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu ga. Frančiška Zemljanova. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon feldmaršallajt nantu v pokoju, gosp. Teodorju pl. Sorctiču. V Črni vasi v Ljubljani je mirno zaspal v Gospodu 81 letni posestnik g. Ivan Jevc. — Umrl je Ivan Bizjak, vozovni mojster drž. žel. v pokoju. — V Ljubljani je odšla v večnost go- Vs»m. ki Nte spremili na zadnji poti našega iskren« ljubljenega »trka. se najiikreneje zahvaljuje _rmilmia Zupančič v Vel. Lipoglav u. Radio od 9. do 18. febr. 1933. Vsak delavnik: 12.15 (Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet 22.00 Cas, poročila. Četrtek, 9. febr.: Opoldne radiokvasr-tet 19.00 Italijanščina 19.30 Staranje in pomlajevanje človeka 19.30 Pogovor a poslušalci 20.00 Prenos a ljubljanske opere. — Petek, 10. febr.: ijolskn ura: Varstvo ptic in zimsko krmljenje 19.30 Mežiška dolina 19.00 Francoščina 19.30 Zilravstveno vprašanje za družino in dom 20.00 prenos z Dunaja (simfonični koncert). — Sobota, It. febr.: 18.30 Angleščina 19.00 Ustroj, naloga in delo delavskih zbornic ter inšpekcij dela 19.30 Iz zgodovine filozofije 20.00 Koncert orkestra „Grafike« 21.00 Kuplete 3 kitaro poje g. Bajde 21.30 Salonski kvintet. Nedelja, 12. febr.: 7.30 Svinjereja 8M Nasveti za kmetovalce 8.15 Gimnastika 8.45 Poročila 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos sv. maše 10.00 0 elektriki 10.30 Pojem reklame li.00 šramel kvartet Pilili 12.00 Cas, poročila, plošče 15.00 Mlekarske zadruge 15.80 Operetna ura: sodelujejo gdč. Zupan, g. Jelačin, orkester Triglav 16.30 Ljudska igra: Drzni plavač (Št. Jakobski oder) 20.55 Slovenska modema pesem v rokopisu, poje piè. Vrrbičeva 20.45 Legende (Dvorak), štiri ročno na klavir 21.30 Salonski kvintet 22.00 Cas, poročila, 9alonski kvintet. — Ponedeljek: 18.30 Esperanto 19.00 Srbohrvaščina 19.30 Zdravstvena ura '20.00 Prenos iz Zagreba (opera). — Torek, 14 febr.: 11.15 Solskn ura: Sneg in led ter njun vpliv na prirodo. opoldne radiokvartet 18.30 Nemščina 19.00 Dalmatinska krajina 19.30 Junaki današnjega časa 20.00 Večer slovenske sodobno glasbe 21.00 Prenos iz kavarne Zvezda 22.15 Plošče. — Sreda, 15. febr.: 17.80 Otroški kotiček 18.00 Angleška glasba nn ploščah 18.30 Plošče 19.00 Ruščina 19.30 Literarna ura 20.00 Ob 50-letnici smrti Rib. Wagnerja 22.15 Plošče. Naznanila n »Utopljenca« na odru Kat. prosv. društva v Sv. Jakobu ob Savi v nedeljo 12. februarja ob 3 popoldne. Vabljeni! n Na Ovšišah pri Podnartu bo v torek dne 14. svečana, na sv. Valentina dan, vsakoletni veliki cerkveni shod. Prva sv. maša bo ob 7 zjutraj. Ob 10 pridiga; nato druga sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim z dvema blagoslovoma; nazadnje pa darovanje. Častilci in častilke sv. Valentina, ne zamudite lepe priložnosti I il Oodbenu društvo v Domžalah uprizori v nedeljo, 12 t. m. ob 15 v svojem domu komedijo: »Babilon«. Ker te dobro naštudirane komedije v tekoči sezoni ne bomo ponavljali, vabimo tudi okoličane. rta si jo ogledajo. Kat. prosv. društvo pri Sv. Ani v Slov. goricah priredi v nedeljo, 10. t. m. igro »Voda«. Pridite in poglejte, kaj premorejo naši igralci ln igralko. Ne bo vam žal. Vstopnina je nizka. Odbor. il V Jugoslovanski knjigarni prodajajo po 2 «linai ja izvod prelepih novih ; Od govorov pri luvre, lanskih litanijali v velikonočnem času« Toplo prt» poročamo I «» PO DOMOVINI »Sn u batic. (Hibno pri Ble-..«M»a. Igravoi in pevci so se dobro pripravili ter vse točke gladko izvajali. Občinstvo je dvorano Gasilskega domu popolnoma napolnilo, česar v tem kritičnem času nismo pričakovali. Razlika mika. »Vede« oe lw> še komv, (Vodice.) Tudi naš oder se je odložil za to sijajno komedijo V nedeljo, 12. lebr. jo vprizori v domu Kal. prosv. društvo, ki se temeljilo pripravlja nanjo. Naš oder jo sedaj vos izuopolnjen, ker je dobil bogato in dovršeno električno razsvetljavo po vzgledu več-|ib odrov. Zato pa v nedeljo, 12. lebr. ob 3 popoldne vsi v dom! Tako boste dali najučinkovitejši odgovor 1 istim, ki j ili naSe predstave in naši piallati lako bolé. Napredujemo. (Leše.) Dobili smo novo trafiko. Ima jo kocijan Franc, [io domače Koren. Mnogim kadilcem je kur uslre ženo. - Sal'v-ijanci iz Ljubljane bodo postavili li-fon počitniški tlom. Stavba bo pretežno iz lesa. Ho v okras okolice pod Doberčo. — Občinski odbor je v jadnji s„ji imenoval nov šolski odbor Dela in skrbi bo dovolj. Sireha na šoli kliče: N« pomoči — Ciijonio. dn se je ustanovil moški pevski zbor. Upamo, da nas kmalu preseneti s kakim koncertom. — Tu s» jc pojavilo zanimanje za cerkveno ljudsko petje. Torej v M Ite, ria — napredujemo. Ur. i. protirerskcjtii «isopi»». (Preig:'üje pri Litiji.) Zelo ior mraz, ki smo ga imeli zadnji teden v januarju, je prenehal in nastopilo je južno vreme. Solnre sije kot ob pravi pomladi. Vprašujemo se, kaj bo ob času spomladanskega dela aa polju? Takrat bo pa najbrž« vse zasneženo. Stari ljudje pravijo, da sedanje weine ne obeta nič dobrega. Sicer bomo pa videli! — Kriza ludi pri nas močno trka na slednja vrata. Da je hudo pomanjkanje, se vidi lahko pri tem, da pri marsikateri hiši niti za kg soli ni denarja. Sèim se bodo plačevali davki? Od kje vzeti denar 2;i potrebno obleko ad.? Z skrb-(o gledam • v bodočnost. — Ob vsej krizi, ki nas iare, pa moramo z veseljem prizna'i, da naši Ijedje n« poMbin» ua aaSe se.leao časopisje. Je pač nuiio-liatera bi \ da ne bi imeb. vsaj »Domoljuba.f Z veseljem lahko zabeležimo, da v našo laro ne prihaja nobeden protiver9kl časopis. (Živijo! Op. uredništv .) Ako nam ga pa pošljejo, pa že vemo, kam spada ... Tam jo meste zanj. — Dramski odsek Prosvetnega društva pripraylja za predpust Medvedovo Stiridejanko -Stori in mladi«. — Bomo šli gledal Prosvete. (Dev. Mar. v Polju.) Prosv.-la Polj*« uprizori v nedeljo 12. t. n. ob 4 popoldne predstavo »Dve nevesti.. Idra je vzeta iz kmečkeja življ«n|>, polna smeSnih pri-«orov. Vstopnina navadna. — V ponedeljek, dne 13. t. m. pa je v domo delavski prosvetni večer. Spored-, predavanje, petje, burka »Rdeti nosovi«, domači öojua. Vabijo se člani, posebno Je vcvSki delavci, kvr je pit d, vanje njim namenjeno. Dobrodelnost. (Dev. Mar. v Polju.) Tudi nošo Vlneencijevo družbo je dauašnji tefe, čas poklical v življenje. Kouiaj nekaj mesecev je od ustanovitve in že se lahko beleži blaaodeini vpliv m uspeh delovanja. V decembru i. Im njeni 1 odborniki (»obirali po l'ari dr.varne prispevke in živila. V splošnem je ljudstvo rado prispevalo po svojih inočeb Seveda ima vsaka dobra Stvar tudi uucnrotnika iu naleti se na premožne, ki nimajo odprtega -ca za obožea in brezi*, finega in marsikatero pikro je trebi, presMgett. Konferenca ie WÄW,?" "'»darovala „ i „ z ilvi!'- Januarja pu jo dobtio nomoč M* 40 potrebnih. Da pa V *a "ogla b EE obdarovati, so z večjimi prispevki pr^omogliPro wrtno druätvo iPolje« s -istim doLoTm igro 7™» Sft frVt llublJ ,dc1' k0" društvo 500 Din v ž-dUh ter Kolesarsko društvo »Zarja« v VevJab 150 pt 1)0(1 nWnil V MDomoljuba-: i>oteka. (lstauimo zveeti kljub I® casoint Razširjajmo po svojih močeh našega « »Domoljuba«; z geslom: V vsako hišo slevoos«1' Canonia' jeziki so jim zamrznili (Vate) cikii i-iijn ljudska hranilnica in posojilnica jlmiaiu im hvečiiko 25 letnico svojega obli Obnavljali sum» »čase, ki «o bilie, ko je iagatelj « iiolnim zoupunjecn zbiral v jlnid svoje prihranke, ker jc vedel, du .,i,l,<, v.v.k čns za potrebo dvigne, ko sc je knie« /" potrebo lahko obrnil na posojil-• liriinerno posojilo, prerešetavali p« smo današnjo razmere. Zadrega za denar na plati, v Škripcih vlugutelji, v škripcih dol-.} Ves svet se tolaži, da take razmere ne jo I rajati dolgo in to jc v tolažbo tudi nam. i Bt. to čimprej zgodilo! Sef zavod« g. lit Ijnn fe je * lepih besedah spominjal tn.ur-o\ niičelstva iu nadzorstva, sedanjo pa ■il da t«ak i Hvojoni delokrogu doprinese, Ia kriza srečno prebrodi. — Kako je dru-V Vačah? Vače iiile svoj čas precej c in so je govorilo v mnogoterih jezikih, je vse tiho. kakor Iii bili vsled zime vsem zmrznili. Karue no vire. (Preserie pri Sp. Koseiili ) iz našega kraja se malokdaj kdo kaj oglasi v holjubuc, zato pa >Domoljub< .bolj pridno pri-Fvsak teilen v našo, osem hiš broječo vas Pre-k in sicer v 4 izvodih. (Zakaj ne v osmih, saj ste beserju vsi Slovenci. Op. ur" t!) Pa ne samo [poljub , ampak tudi drugi katoliški časopisi tja jo k nam. — Nepričakovano, po kratki mučni Ini je umrl Alojzij Cerar, p. d. Zanirov Lojze, Irosi i 25 let Faut je bil mirnega in veselega La, z.elo priljubljen pri tovariših, ki so mu Kali lep nagrobni venec. Fantje so mu peli live ialosttnke. Dragi Lojze! Počivaj v božjem I in uživaj obilo plačilo gori nad zvezdami! le naj pa tolaži IVog! _ Na Vidmu pri Sp. Ko-I je preminula Marija Prašnikar, najstarejša m v tej soseski, v 88. letu starosti. Okrog 10 let fcdila po soseski kol »občinska reva- ter «e »preživljala. — Naj v miru počiva! llmrl je mož.. i Lipoglav.) pa Velikem Lipoglavem, Župnija Lipoglav, je k, dne 27. jmi 1983 umrl g. Jane/. Zupančič, nik in cerkveni ključar. Pokopali so ga na douuiteai pokopališču o!> obilni udeloisbi ljudBtva. Pot duhovnikov ga je spremilo na njegovi zadnji poti Pokojnik, lei je dosegel visoko starost 88 let, je bil mož stare korenine, globokovoren, odločen iu značaje«. Od lota 10W. jo lil ključar župne cerkve, nad -Ht let jc opravlja! službo organista v domači župniji, 30 1>-1 je bil občinski odboruik v roj-stui občini Dobruuje. Izmeti desetih oirek je trem preakrbel višjo izobrazbo: e let. Zapušča edinega sina, ki jc že nad 20 let v Ameriki. Njemu .je zapustila svoje posestvo. Tudi njen mož je prišel AZJVO |e se proizvaja uaj-[piva. Po statističnih ftkili hmeljarskega Ilvo v Nurnbcrgii etvujajo pivo na sve-[iiaslednje države: Ičiia {48 iu pol rnili-[v lil), Anglija (33.77 jjonov lil), Amerika [milijonov Iii), Frau [ (18 milijonov lil). kija (15 aiilijonov hI) češkoslovaška (11.* [jona hI). Manj ne-milijonov M na proizvajajo Rusija, frija, Poljska, Irska, ska. švedska in ävi-V Paragvaja, San «dorju na Costarici r Honduras!! proiz-[jo letno komaj p« ;se_l tisoč hektolitrov l. še manjša jc pro-(Cija Jainoice, kjer Jlapravijo komaj 4 p lil. kiaške električne lo-iotive v Evropi. Na (leniti gorski želoz-fčez prelaz Sv. Cottila v Avstriji so dali obrat nove deklic lokomotive, ki so ječje Kvropi. Gott-aska železnica je poje znamenita po svo-jlrziii izpeljavi, zali in predorih ter po h"-« zelo ostrem vz- •dfha f Jerneja Andrejke Mladostni spomini •atr^^r"* «p « UJ " -m» «m Od naših profesorjev mi je ostal^ spominu dobrohotni, a malo odločni ravnatelj S m o i e s svojo že osivelo kratko brado in svojimi velikimi očaii. Vedno je nekaj momljal in godrnjal, naj ga je srečal «lijak ali profesor, a bü je sröno dobei človek, ki je marsikateremu učencu pri aaetavnih izpiten s svojim glasom reèi! na daljnjo pot študija in življenja. Izvrsten vzgojitelj, globoko uaoturažen in širottega obzorja mož je bil na« razrednik Šolar, ki je vžival naše neomejeno spoštovanje in ljubezen. Po rodu iz Krop je prišel na ljublr-insko gimnaziijo iz Gorice. Čeprav duhovnik, se je nosil civilno; pustil si je rasti zalisce, ki so dali njegovemu duhovitemu obrazu posebno značilno potei». Poučeval je slovenščino in latinščino. Mene je imel prav posebno rad in me je rad klical: »Bartolomeus!« Pozneje je (tostai deželni šolski nadzornik 7.« osnovne šole na Kranjskem. Ko pn se je vladni kurz zopet obrnil zoper Slovence, je odšel kot deželni šolski nadzornik v Zader. Globoko omikan in znanstveno delaven je bil tinti naš katehet, profesor dr. Mam, ki sem ga zelo spoštoval. Doživel sem še veselje, da je poučeval tudi še mojega sinn Hiidolfa v isti gimnaziji v letih 1800—1892. Uglajen človek svetovnih ntt/ofov in izredno elegantnega nas'.opu, pri tem pn prnv dohor strokovnjak in učitelj je bil naš profesor geografije, Leopold vitez G a r i b o 1 -di, pri knlerem seiti bi! vedno eden iznì'ed prvih. Geografija me je sploh mikal» vse življenje. Pravi original pa je bil nas učitelj matematike, K o n -še k , doma iz Trojan. Mož je bil srednje postave, okrogle glave, bolj zavaljen. Pedagog ta mož ni bil, a tudi v »troki ni bii vedno posebno podkovan. Dogodilo se pa je, da so njegove misli švignile daleč proč od šolskih klopi in stvari in da je uöeosja pred katedrom iznenada poprašal takole: »Suge du mir eder sagen Sie mir — al' «te že klal?< ali pa: j Sagen Sie mir — ali mäste doma kaj špeha?« Ce ga je učeaec preveč začudeno pogledal, pa se je odreaal : >Na ja, ker imaš tako uiastne čevlje!« Znano je bilo po celi Ljubljani, da je imel koline In sploh vse proinvode slavnih kranjskiii ščetiacev zelo rad. Ce je bil slabe volje, zlasti proti koncu semestra, je prihruinel na kateder ter loričal: »Zwei müssen fallen« (Dva morata posti!) ter si izbral potem svoji žrtvi. V tem je bil podoben svojemu kolegu profesorju Wurnerj«, ki ga pa na našo srečo nismo imeli v razredu. Wurner je bil strah in trepet svojih učencev. Svoje snovi ni znal podajati in razkladati razumljivo, zato pa je tem rajši' učence lovil in se pri tem posluževal neobičajnih metod/ ' Stopi na pr. nekega dne v šolsko sobo, se postavi na kateder ter /.okliče: Danes je drugega aprila, torej drugega četrtega : drugà in četrta klop ven!« ali »Danes je tretji maj, tretjega petega: vsak tretji iz prvih pelili klopi' venk Itd. — Poslédice takega izpraševanja so bile prav žalostne: nekateri so stali vedno zunaj, dntgi pa skozi vel semester nikoli. Ko nui je na konec leta tekla voda v grlo, je zaklicnl: -'-Vsi, ki še niste bili vprašani, venU Pri leni brzojavnem izpraševanju je marsikomu izpodletelo. Če gledam danes nazaj na te čase, se mi zdi, da so bili nedvomno veliki uspehi, ki jih je imela tedanja gimnazija, mnogo bolj posledica neznanske pridno in iaredne iradarienosti njenih Karientov, ki so skoraj vel *' ri. Torr j se je reii<« t« cekna :.J grassa. Sog j' svoj è iS dtaior in t ce i m—.a akrarjal» daj retai loir! B*d*«K'f.' ta»e sifcfc* « »everte. (Mirai peč J Odpreti asm je treba kroniko mie ti» in f-MJ E3 prri strani miaga «feJevjast. d» «* fc" irva;i u ime-iena češ. di imi s»i»v*>;6 o-di terrò atri*. '»' oeuši.ni tt x.me-i 0:0 Ho? igst eia. Ra.jore.jo: «te. fe»o to rezUf-m. U »Wrpite! Ljudstvo Uurt skrb. no ne bo dosi pšenic-Bih in ajdovih ira ia fctn*. kri» »e ogkis poveri. Samo krize za radovedni nfesa oh sedrijsi m. a) ve kit« las«: l«o tako tudi Mos fe iej-i ««ta psrev oklirisih. Zito b: '«tel, naj iti ostane ooo ki.ro ìsk za aak» faro z de>'-»vkoiE: Mecn:-. pee — b in BéVisSe. Hi bi ie wi mlzdi go->>iirji rorejeii ni »vo; dos pri-iae. veiwf ia skrbie gö-j -dia je. pe bo aal« Ura dobila dobre in odW-ie g«-r^c-Jarje. norih dooeh vas spreoi.a sciji t.Agosfcv. ke ste r hndib časih ,,r.čeli. pa baste dopolnili svoja leta v božjših. - se nek»j' \ prihodnje ee bo mordi poteza!* stiski v aerefte. ker je bilo 1923 rojenih <» dečkov io 42 deklic, skupno lil. Ok)*ev ano iašieli 40. porok v lari T,. i'r--d bcžvega Sodnika p je inoralo Sopiti 67. »Vodo bodo predstavljali ;Sv. Lovrenc na Poh.i Voda. voda božji dar... tako poje zaključna pesem iprc »Voda«, ki jo vprizori kiueisfco bralno društvo oa predpustno nedeljo, 19. le-braarja ob J popoldne v društvenem domu. Irra je čisto posebne vrste, zelo živahua in p -ve veselega razpoloženja ler vsebuje tudi peij« Ker je igra še nova ir na Pohorju ne i(tr»n bo gotovo zanimala vsakogar, da si jo bo ogledal. Ta i« m*. (Bela krajina.) Viri kapU j pridej« t Bel* krajin«. Že tn ietn se prizadevajo podzemeljski gospod Andrej. da bi rodili »-.oje verni/ po božjih potih. >Se enega gosjioda mi bodo mora» d. */ i^r bo delo preveč trpeio.< tako so včasih omenil, neumorni eospod Andrej.'ki so tri leta delali za dva. Sij ji! nikdar ni bili dobiti f!01110. Sedaj v Gradcu v šoli. sedaj Orriblj-h. sedaj v domači šo!i ali na obhsiiln. koli vedno čez glavo zaposleni. Sedaj pa zvemo, da i fTtf x?L bila dva. odiar svet pomni. .. o ! r1' ™- Z 'Id, irnela tudi oba dovolj 'Ha. 'Xlf^^ je iT^^™ dogodilo, da je n,-lo Ì3: Sc^rffak.lo prazno, ker ni bilo kje vjet, ^ft ., 'VÄi dob tudi Metlika še enega duhov-;.k V pride g. K oni n n Bora.doau. ; Ferino» in - i« njegovo pno mesto Tudi Sem ' b V* nuno potreboval. Treba ga bi bilo za Solo. « šole zunaj in doma petr«rcdns. trete ga bi bilo za cerkev in draštvo, ker dva duhovnika pri vsej pridnosti in vnem. ^ moreta vs,-gs opraviti. Toda. kaj pomaga, te duhovnikov a... "di bi jih škofija poslala. Kaj be i radorsk. «brin«. Visoko gori nad Metliko kraljuje Badovica. Lep razgled imajo Ra-dorcri po vsej Beli krajini in dobro vince jim rasle v njihovih goricah. Zato pa so se navadili, imajo ž" dolgo svojo župnijo iu svojo občino. — da so svoji. To je sicer lepa lastnost in pohvalna, joda »daj pa utegne Radovcem prinesti celo škodo. P.-ivijo. da bi radi svojo lastno občino. V Metliko, oz roma z metliško slovensko okolico ne marajo ene občine, samih pa je premalo. Zalo imajo v načrtu. da bi se združila z njihovo občino katastrska občina Kast z BraMjevioo in dve žumberski vasi, ki sla sedaj v savski büi'ovini. Slamna vas se bo od R&dorice tako odcepila in se priklopila raje k metliški okolici, kjer ima že župnijo in šolo. Radovci pa bodo seveda imeli to. kar si bodo izbrali. Mord? ne mislijo vsi po tu navedenem načrtu. Vsekak"r pa je gotovo, d,i niso predlagatelji tega vsestrans > premislili. Sedaj je še čas. da preudarijo, komu bo to v korist in komu v škodo. Zima se peslarlja. Le še po dragali se s1 riva sneg, drugo ga je že pobralo. Povsod diha pomlad, še malo prezgodnja bo najbrž«. Pregovor pravi, da pride jazbec na svetnico vreme pogledat, pa če najde toplo, gre nazaj in se še bolj globoko zakoplje. Verjetno, da se zima še povrne. Občni ibor vinarske »drille v Metliki. 'Ia zadruga zadobiva čimdalje vaiji pomen. Ne le člani, ampak tudi ostal* ji vnost to uvidevajo, kar se e |ok..zülo tudi na občnem zboru in kar se moidi še bolj očitno kaže po občnem zbo. j, ko «■' vji. da se nekateri kar preveč zanimaj) ta t? če ,» ubčni zbor pravilno potekel. Ko, pa u slikar v redu. ker voditelji našegf zavi.i,lis;, • rth formalnosti ie vajeni. \ ,, „;' nekatere spremembe, kakor m u >% litve kaj tega prinest,. V načeistvo w pti;-' novi člani: Sodeč iz Ri iovič. Oberman i2 , in Jakljevič iz Grabovr.a, ki brwiu gotovo -,eliko razumevanja in nemo zj, napredek V nadzorstvo pa je !hI izvoljen Marin, IVžakova, banskj sveiuik, od katerega tu«, uu oa N» "i merodajne:: mestu zaKuvil -vj,-v korist zadruge. Siaelnik je ostai Je 'iij, dosedanji načelni» Antra Bajui. iz l)i i ,■ |i;t svojim 'losfdarijini de,om pridobil u -pj; ,, za prilridnja tri Ista -so deliro „. " zboru posebno poudari =!o: da so se mnogi aJ zadnji trgatvi slabo izkszjli. ker niso zai '. s drugi svojega grozdja. Celo v odboru so bili) Proti tem je : ■ ■•! ob?oi zbor jako ostre besi-; l'pamo. da bi l;i nerodnost v prihodnje opu 1 Je sicer »zumljivo. da je staremu '■'•i10j!.aij;;',i ležko, če pride po trgatvi v svojo " knco, pa «g; tam srxi: prazni, katere je leto za lelom :.a[«t sladkim vinom, da se mu je srce *mejai>,, koi. . soda do soda rokušal to dobro kapljico: seaaj[.)il mu bo- i »odi prazni, a vino njegovo, iz nj'gcJ^ grozil : taro daleč nekje pod ključem. Tod«, (i temu »e bodo morali vinogradniki privaditi, fc' zadrtipa res donese pravo korist Kadar bo vsik, drvžnik prišel do lega, da mu bo r^druim ki« k.u mu je sedaj njegova zidanica, I -daj bo »ii lavedno utrjena. !edaj bodo tudi zadružniki šele sad svo'ega truda. S:r>er pa je bilanca pokrni te ia>e prav usodne r»taae. S.a^o •• : po«k par litrov. Novega airer re« ni toliko v znkigi drži vsa posoda v klcii, toda 230 h! je že tuli žina. ki neki».j pomeni. Tudi l?hko upamo, ds v prihodnjem letu napravili sp?^ korak nspnjl temu pa nam pomaga v;%a z.v!rui.no in družno čuteča slovenska javnost. Težko slovo (Kapele pri Brežicalil Pred dobrimi 12 leuka noč 1870. leta zame ni bila posebno razveseljiva, Ko sem prišel na počitnice domov, me je že čakala '■ p >< niča za nabor za dan 5. maja 1870 v Kamniku. Radi ; tega po/iva si üisem dal kratiti najlepših praznikov v j leti obhajal sem jih še precej dobro. I'riše! pa je kmalu 5. maj .dan nabora. Oče me je 1 špreiu,- v Kamnik. Enajsta ura tega dne dopoldne je odiot-iia mojo usodo. Naborna komisija me je potrdila v i ojafce ter me uvrstila k 17. pešpolku. Zgodilo se je. tesar nismo nikdar pričakovali, niti jaz sam, še manj pa moja mati, ki je srčno želela, da bi pel novo mašo pri oltarju sv. Katarine na Bovih. Z menoj vred so bili tisti dau in tisto uro potrjeni tudi ti-le inanci: Janez Vavpetič (Krčev iz Rov) k 17. pešpolku, Janez Burja iz Gradišča pri Lukoviei (poznejši orožnik in domobranski evidenčni oficijal v Postojni) in Dragotin Janežič (moj součeaec v Kamniku) iz Spodnjih Domžal, oba k 5. dragonskemu polku. Fante, ki so bUi potrjeni, so zaprli v posebno sobo, kjer so čakati na skupno prisego, ki se je vršila vsak dan po končanem naboru. Na očetovo prošnjo in mojo obljubo, da se vrnem ob določenem času. mi » predsednik komisije dovolil da sem šel v mesto. Nikoli niti prej niü pozneje, rase in kadil viržink., a ta dan sem jo lemo kadil. Rekli so mi namreč slari vojaki da «ora vsak. kdor je bil potrjen, kaditi !a dan virfinko ako b oče biti >tejst fant m voj,fct. Pa ,odi v gostilno Je p- Ijal moj oče mene in Krtevept Janeza, da bi nama "f' l-'^'o žalost nad nesrečo, k. naju je zad«la na nzboru. vimnka in vino pa mi nista dobro storila, ker jih nisem bil vajen, s vrnil sem se pravočasno k prisegi, ki ie je vršila skupno ob 4 popoldne. Prisegel sem prvič, zato nisem dobro vedel, kateri prsti morajo biti zaprti, kateri odprti. Opozoril me je orožnik, da ne delam prav, rekcč: »Sludent, vi kažete fiso, ne pa prvih treh prstov!« Po prisegi je vsak potrjene« prejel bel listič v znak, da je >fejst fant, ki ga je cesar vzel«. S takim listkom za klobukom smo prišli že precej pozno zvečer na Rova v gostilno k Pircu, v rojstno hišo z menoj potrjenega Janeza Vavpetiča. Zasedli smo prostore v posebni sobi. Druščino nam je delala gostilni-čarka Agata Vavpetič in njena pa. oika, Metka Vavpetič, ki je bila ta večer posebno dobre volje in posebno prijazna; zakaj bi pa tudi ne bila. saj je imela vendar samo izbrane fante okoli sebe! To je bila tista zala Metka, ki je sedela že kot mlada deklica in edina rožica med nami fanti v privatni šoli pri Pircu. Metka Pirčeva se je poročila pozneje, ko so se bili »fejst« fantje že razkropil, po svetu^ z nekim trgovcem v Črnem grabnu. Baje je pri porodu žrtvovala svoje mlado življenje Z očetom sva prišla domov pozno ponoči, ko so ie U Ar m P°dala ,il10 k Po Codkib! ki so sledil., sem dobro spal in se zbudil šele ko ie solnce stalo že visoko na nebu. 2ivo so mi stopil dogodki prejšnjega dne pred oči šele, ko je mati zju rai^UU pred menoj iu me jokaje vprašala Xne a f si ^s 2»!' Ta"anie malere me je tako Z bolelo, kakor da me je kdo zabodel v srce Zdai sele spoznal nesrečo v celem obsedi .n MČel plakati mamico vred. Tri dni ie traialo plakati z pomirila da sva se LÌL 1 . preden sva se »«»ko U nesre& plaviti 7®!" r?10'8"' kak° bi se daI» da končam začeti raz^d 1 Z°Pet V I'iuW'ano' Moji součeaci so me sprejeli različno. Eni so ml ponu. Proga je biii pred detj časom (I trificiruna. Ker je i met v^iivo naraščal je nnrava odločila i staviti v promrt I velikanske enoto komotive. ki na prič 750 tonskim lom »udi nn največjem nonu do 50 km im i Največja brzina tel ja kili lokomotiv 100 U™ na uro. 8e vedno upa. -fc se pišete? — Neh čivavnik. — Koliko stara? — 66 let -o.nožena? — Še «. Velikanska moi postavilo i>»l Ubraniti bi se H»] nw^iln nobena beu človek in stvar, ki bi jo Vil» človeška rok; ,H vavlno si nii-li:'"Ì.. je majhno, ino" l'ardi šibko. Toda k« T človek tak orj«»-je neka vrsta «kiti knbiiic ki^g dOOkrat (ako '"fT so dolge, bi lah žup- ..,„ polju. Znsluge, ki si jili je čast. g. ž pridobil ne snmo pri nae, ampak tudi v ii in daljnji okolici, se »e dojo liu kratko (i. Zato ui čudno, dn se je pri slovesu mar-Sem oko orosilo. Med brati v tuiini Tujin« imi ni vnel« savesti, (Francija.) pretekli mesec'je zopet dala tujin a počivališče n naših izseljencev Anclnicrju Alojziju iz Ra-i Krškem. Rad bi še kedaj obiskal svojo lju-je])0 domovino, pa mu ni bilo dano. Zadnji-jo je videl leta 1925. Zdaj mu je željo prekri-ìljufnica, Iti ga Jo po 21 letnem trdem delu v •njem železnem rudniku preselila v boljša bili Pokojni je bil eden tistih, ki mu kljub dol-reniu bivanju lujina ni vzela zavesti, da je sin iskega naroda in San katoliške cerkve. Rad ebiral naše katoliške časopise. Zadnja štiri bil tudi raznaSalec »Slovenca«, »Domoljuka« 'ngol.iub.-v za Slovence v Algrangeu. ObJni'ibor. (Kievenhagèn v Ilolaufliji.) ne 15. jan. se je vršil pri nas letni občni zbor zofnosti g. Draga Oberžana in zveznega pred-a p. Alojzija Kronovška. Odbor je ostal stari, željo tovariša Antona Mlakarja ,je tega v od-zamenjal tovariš Janez Kobilšelt. Pozdravi. (Amerika.) "rine pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem oi ju in Trebnjem «pošilja Valentin Ainbroš, Rrodvvay st. Joliet. JAVNA ZAHVALA KMETOVALCA. . dpisani sem zavaroval pred nedavnim Časom kobilo p"i »Splošnem vzajemnem podpornem editnem drtfštvu«, registrovani zadrugi z omc-zavezo v Mariboru, Rotovški trg 8/1. Veled Jvidene nesreče mi je žival pred potekom e dobe poginila, — Imenovana človekoljubna a pa je v upoštevanju mojega težkega gospo-ga položaja izplačala nepričakovano izdatno ro, vsled česar smatram Za svojo dolžnost, zadrugo vsem kmetom najtopleje priporočam. Jakob Rate), posestnik, Dr ai a ves 30. P. Loče pri Poljčanah. Pošljite naročnino! Zgodba o rdečih rožah Ob poti stoji Križ; na njem visi Odrešenik s široko razpetimi rokami in poveša svojo s trnjem ovenčano glavo globoko na prsi. Spodaj je na Križu pritrjena tabla z napisom: -Ali greš tudi ti mrzel mimo?« Spredaj stoji klečalnik. Veliko jih je, ki bile mimo brez čustva, ne da bi se vsaj za hip ozrli na trpečega Zveličarja Nekateri se rahlo dotaknejo klobuka ali pa se prav površno pokrižajo. Pridejo pa tudi taki, ki pokleknejo za par trenotkov pred sv razpelo ali vsaj z vročim zdihljajem Gospoda pobožno pozdravijo. Včasih se ustavi tam dober otrok, pobožna mladenka ali stara žcnica, ki ozaljša križ s cveticami. Danes zjutraj , je hitela tu mimo deklica tako čista in lepa kot mlado jutro samo. Imela je v roki šopek krvavordečih rož Pred Križem je pokleknila ter prisrčno pozdravila Gospo.ia. Ko pa je vstala je rekla: ni vinske slovijo, da so "govorne kakor ino-vendar ludi, oc koleri ne zaostajajo /.a čestitali, drugi nie poinilovali. Tudi razrednik, profesor Solar, ki me je imel rad in je opazil, da nisem nič kaj vesel novega stanu,'me je tolažil, da naj nikar ne žalujem, saj pri vojakih še lahko postanem general, kakršen je bil rajnki Radecki in vrsta drugih. Tudi moj stric, takrat že upokojeni vladni svetnik France A t) -drejka v Trstu, me je tolažil: češ, nit načrta za boljšo prihodnjost je pretrgana, treba je pa zopet zvezati in po drugi črti nadaljevati pot do srečne bodočnosti. Raz-rednikove in stričeve tolažbe so me za treuotek sicer tnalo pomirile, ko pa sèni bil po šoli sam v svoji sobi, se me je polastila.taka žalost, da sem se takoj zjokal in se uisem inogel učiti; odšel sem zopet domov iskat tolažila ter ostal tam osem dni. Vsa t« razburjenja so neugodno vplivala na učenje in-napredovanje v šoli. Dovršil sem zato III. gimnazijski razred z manj odličnim uspehom, kakor druga leta. Tista leta so se vršili nabori na spomlad, potrjence pa so klicali v vojaško službo na dan 1. oktobra. Tako sem ostal tudi jaz po končani šoli še tri mesece doma v nadi, da bom pri ponovni preiskavi meseca oktobra spoznan nesposobnega. Na spodnji cestni strani Audnutuovc hiše v Dolenjah, tik pri vhodu v vežo, je stala starodavna, visoka hruška vodenica. Dne 23. septembra .1870 sein sini vrb hruške in obiral zrele vodenice, kar me pokliče brat, naj grem dol, župan da je poslal listek. Uganil sem takoj, da no !>o nič dobrega, zalo sem se počasi in previdno spuščal od veje do veje. Na pozivnem listku je staio; da mi je ■ ai 'ìti vojaško službo že t. oktobra. Zd«lo-s» mi j* tedaj-, da padam vedno globlje, tako globoko, kakor je bila visoka stara hruška. Leta 1870 so. se jričele šole pozneje nego djuga leta. Učenci so prihajali skoro ob istem če,su v šoJo, kakor novinci v vojašnico. Kako Hitelo mi je bilo pri sretf, ko sem videl moje bivše součenge hiteti v gimnazijo, jaz pa sem moral v vojašnico, tò razume lé ohi, ki ve, da sem bil vdan z 'dUgo in telesom latinskim .šolam in sem mislil, da vodi pot do prave sreče edino skozi gimnazijo. Dne 30. septembra 1870 so mi moja uepozabita miti-navezali culico, večinoma z jestvinami. Oče, mati, bratje, sestre in drugi domači so mi podali roko v slovo in odšel sem brez nadaljnjega spremstva peš v Ljubljano. Na lazu p?i Gpležu sem se še enkrat ozrl proti rojstni fii: i Tu zagledam mojo dobro mamico, ki me spremlja /, očmi in si briše s predpasnikom solze. Nisem ji hotel greniti še dal je slovo, ubral sem' jo hitrih nog skozi domači, potem pa skozi dobski gozd proti veliki cesti. V pol ure som bil pri -Starbku (starem biku) na cesti, od koder sem nadaljeval pot čez Dob iu Dojnžale do Ljubljane. Tu sein prenočil pri Vajdetovih na Sv. Petra cesti 17 (zdaj 30), kjer sein stanoval zadnja jiolska tetii . .... v* Prvega oktobra 1870 ob 8 zjutraj je bila. penovna preiskava novincev. Preiskal nas ' jej'polkovni zdravnik Emil Rock, s čigar sinom sva se rta gimnaziji skup ttfSfla in ki mi je bil naklonjen. Upal sem, da me bo ta zdravnik za vedno zvrgel, a žal, upal sem zaman. Bil sem pač preveč fejst ir. zdrav gorenjski fant, kakršen j Domoljuba«. Dopise pa ne moremo priobčiti, ker je pisan na obeh straneh. Ob tej priliki vsem spoštovanim dopisnikom: Pišite s -milom, ne s svinčnikom in samo na eno stran! — V brtlska far«: Tudi Vaili se prav lepo zahvaljujemo za priznalne besede v prilog »Domoljuba«. Dopisa pa žal ne moremo priobčiti, ker je izredno dolg, še bolj pa zato ne, ker je pisan na vseh straneh. — Pripravljalnemu odboru mlinarjev in žangrjev v kranjskem okraju: Prepoo-.no prejeli. -- V Telče: Brez podpisa, zato v koš! — V Prežganje: Prav lepo prosimo, da pišete vedno le na eno stran. - Dobre knjige n Beneški trojčki. V zbirki ljudskih iger je izšla štiridejanka Antona Coltella v prevodu prof. Ni-ko Kureta. To je komedija v pravem pomenu besede, nadvse zabavna igra, ki je za naše odre prišla za predpuslni čas kakor nalašč. Igra se naroča v Prosvetni zvezi v Ljubljani in stane 16 Din. Društva, ki naroče vsaj 5 izhodov, »o prosta avtorske tanti jem«. Prav »oplo priporočamo to igro vsem odrom, društvenim knjižnicam in posameznikom, ki se za igre zanimajo. Kože divjačine: SÄSSÄtil ItQ T, krznar, Ljubljana, Mestni trg 5 Mladn zakonca. »Kaj, že tri je ura, pa še ni obeda? Torej po Ide m v gostilno obedovat.« — »Počakaj vsaj še četrt ure, možiček.c — »Kaj bo čez četrt ure obed kuhan?« — »Ne, pač pa bom oblečena in sile upaj pojdeva v gostilno.* Moli oplaisulk Vsaka droi-na vrstica ati nje prostor velja ia enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupujejo kmetijske po Irebščtne ali prodalajo svoje pridelke ali iSčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe Stavbne parcele prodaja na obroke. — Naslov v upravi -Domoljuba« pod št. 1310. Lepo braso, marca tretjič teletila, iina naprodaj Se lan Franc. Stranska vas 7 p. Dobrova pri Ljublj. fili Vam ie znano? da se dobe moderne spalnice, kubinjf i. t. d. od preproste do najraz-koinejše izdelave pri Egidij in Karo! Erjavec, Bred poleg Tacenskega mostu. St. Vid miri I.j, po zelo zmernih cenah. Kupimo zemlji^ ali poso.dvo na Gorenj, skem, v najmanjši ij. meri 5l00 m2 in več, v svrho malega okrevališča. Svet mora imeti lepo solnčno lego, v bližini vodo za kopanje, gozd, in ne sme hiti preoddaljeuo od železniške postaje. Ponudbe z opisom in ceno je vposlati na »Mestno delavsko zavarovalnico: v Ljubljani, Mestnidooi llsiaapa za kovaško IOIeRm obrt spre-mem. Starost 15- 17 let. Oskrba pri mojstru. -D i ugo po dogovoru. Ivan Ur h. kovaštvo, Metlika SiOŽilO dObi vajenec^« poitene kmečke ht*e Valjčni mlin Rus. Grosuplje. VsükevrstM gelive iz mehkega in trdega lesa, vse masivno delo, kakor moderne trodel-na visoke omare, postelje, kuhinjske kredence mize, stole itd. Vam nudi po najnižjih cenah mizarstvo T.Stupirai, St. Vid-Lukovica pri Domžalah. Pošalila podeljuje »Zadruga«, Ljubljana pp. 307 Sprejme poverjenike ito enea "L .kroiaäko ■ mmim (,!>,.( sprej. mem Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod št. 1174. üisiafet iaboline « ili Viali « hruškovepd zelo nizki ceni nudi: Gabrijel Koren. SI. lij pri Velenju HaraiosifiapiL Solidne, trpežne domače harmonike vsake vrste izdeluje po na-ročbi po najnižjih cenah edino Jožef Kurent, harmonikar, Planinska vas 39 pri Planini p, Sevnica. Bogato zalogo na izbero. Uaieaar 'a čovljaisko falsila?, 0brt 9e 8pr,j. me v dobro idočo delavnico le dobro vzgojenih starišev. Travnit Franc. Trebnje. HeiSìSfl! (ere "jjj ™„. pile liri ineni, ko so sc možile, kuhinjsko po sodo in druge gospo dinjske potrebščine. -Obrnite se zaupno tudi Ve na mojo star», solidno tvrdko in vse življenje boste vesele in zadovoljne! — Fr. Stupica." trgovina z že-laznino. Ljubljana. Go-sposvetska cesta 1 Kopira zemipi. Leopold Suiteršič. Bežigrad 13, Ljublj«na. Milici U Ireiiliici v Njim ind Skališ U» izjavlja, da bode vse hranilne vloge, vložene « 1. jan 1933, na zahtero takoj isplaéetalft. Obred so iste kot od starili vlog. Ne pridejo pa tu v pošle' prepisi iz ene na .lrugo knjižico. »Katerim okolnostim pripisujete, da ste d» čakali tako visoko starost?« je vprašal poročevalec devetdesetletnega očancu »Tem, da je že dolgo tega, kar sem rojen.« Važno! I Času primerno! Važno' A E. SKA&BRBU^ LfubRfana