PRIMORSKI DNEVNIK Poštnih plačana v gotovini r .. A™-postale I gruppo - Leiia 70 lir ____________________Leto XXVI. St. 160 (7654)_____ DRAMATIČNA ZAOSTRITEV^ VLADNE KRIZE Vodstvo PSU: Andreottijev program je neustrezen Ne morejo se pričeti pogajanja o sestavi vlade Na seji izvršnega odbora socialistov je prevladalo mnenje o možnosti nadaljnjih razgovorov - Danes bo seja vodstev KD in PRI TRST, sreda, 22. julija 1970 retol. " današnji sel* l'e vodstvo PSU soglasno odobrilo Cl,°' 'ki v zaključku pravi, da je .politični program kandi-Prlčot^3 sesJav° vlade neustrezen in da se v teh pogojih ne morejo Prel J..?ogaiania za sestavo vladen. Socialisti pa bodo svojo sejo da °*1 j na i.u,ri dopoldne, vendar pa je prišlo do načelnega soglasja, * prec|stavlja Andreottijev program osnovo za pričetek razpravljanj * sestavi vlade. so po poročilu o razvoju pro- socialdemokratskega vodstva "J. »da dolga in so Vlirl stranke Ferrija or. krize in po preučitvi pro- inrTi i®°a d°kumenta Andreottija l®'1 naslednjo resolucijo: «Vodstv° PSU se sklicuje na svo- juliinre^Snje sklepe 0(1 9- in 15-da . m °P°2arja. da s0 izjavili, ohnUT, Pripravljeni sodelovati pri rie ,vitvi organske štiristranske vla-*evega centra pod pogojem, da predsednik zahtevati od strank, za katere meni, da ie nujno njih sodelovanje. Vodstvo PSU ugotavlja, da Andreottijev program odraža to o-zračje in ta napačni pristop. Izogiba §e bistvenim političnim vprašanjem in jih skuša zmanjšati na goli odnos socialistov in socialdemokratov. Gre pa za življenjska vprašanja italijanskega ljudstva, med katerim se je treba predvsem ■e nanir^ ri •" ---vzel urou jih sc je tieud ^leuvsein in obveznosU6 strank ^reU^tev vj^ie I upreti komunističnim načrtom, kot Pre'!L sv°jih sta^šč niso spre-dai ' Demokristjani pa so do se-keJ pan?n z. izJ’avami tajnika stranic * onanija svečano potrdili, da razciščenje potrebno. ka ..desetih dneh, ki so minili od APdidature Andreottija, Se je sku-jjoa s sorodnostjo stališč, ki gre-od gospodarske desnice do ko unistov in njih zaveznikov, uvelja-obruateza’ da je treba čim prej nep Hi vlado na osnovi enostav-8a_ soglasja glede gospodarskih Istočasno so skušali od-politična vprašanja, ali pa stg'1,san.ie zavezništev, ki jih pred -rirrvetrfj° kot man' Pomembna, ali Sodstvo socialdemokratov potrju-dekb n' mozen gospodarski napre- fedTS t,??. brez politične jasnosti, kot sta Politično - demokratična stabil-gospodarska stabilnost nujni kfdpogoj 2a politiko reform. Kljub 2a|. Slroki polemiki, ki skuša prika-Prv gosP°darska vprašanja kot enstvena in avtonomna v odno-,na Politične izbire, kandidat za izbi0 v*ade ni predložil niti jasnih ^čit ®'ede gospodarske politike. Za-j-).a zaposlenosti, obramba kupne Stic? dre in Plač, povečanje inve-Pia 'n obramba politike načrtovati.. v odnosu na pritisk raznih sek-litii6v vključujejo obveznosti in po-Cno disciplino, ki jih mora vsak ‘"'"■Hill« tudi morebitnim poskusom skrajne desnice, da se pretvorijo demokratične institucije v avtoritativni režim. Glede teh vprašanj se nobena demokratična sila in predvsem krščanska demokracija ne more izogniti svojim odgovornostim. PSU potrjuje, da interesi ljudskih množic zahtevajo trdno in u-čdnkovito vlado, ki jo lahko zagotovi samo solidarna in delovna večina. Vodstvo PSU ocenjuje politični program kandidata za sestavo vlade za neustrezen in je mnenja, da se v teh pogojih ne morejo pričeti pogajanja za sestavo vlade. Iz uradnega poročila socialdemokratov tudi izhaja, da so na splošno zavrnili možnost nadaljnjih pogajanj in torej vse kaže, da Andreottiju ni uspelo rešiti začaranega kroga vladne krize. Že včeraj smo ugotovili v našem komentarju, da ni možno govoriti o drugem kandidatu za sestavo štiristranske vlade, saj ne gre za osebo kandidata za predsednika. Ostali sta torej samo dve možnosti: ali začasna vlada in predčasne volitve, ki jih nihče noče — razen seveda .stranke krize., katerih sedaj že uradni glasniki so postali socialdemokrati — in ki pomeni tudi izredno politično zaostritev z vsemi negativnimi posledicami za gospodarski in socialni razvoj. Druga možnost je levi center brez socialdemokratov in to je v bistvu vlada KD - PSI, ki pa je zelo težko ustvarljiva, kajti pomeni, da bi se morali demokristjani dbkončno odločiti in ne bi imeli več nobenega kritja z desnice. Na seji vodstva PSI je poročal tajnik stranke Mancini o socialističnih stališčih ter je podčrtal prejšnja stališča .katerim bo stranka ostala zvesta*. Mancini je de- jal, da je primerno, da se ponovno sestanejo s kandidatom za sestavo vlade in z drugimi strankami levega centra za dokončno preučitev možnosti o sestavi vlade v štirih. Kot smo dejali že prej, je glasnik stranke po današnjem delu zasedanja povedal, da je prišlo do večine, ki je mnenja, da predstavlja program Andreottija veljavno osnovno za nadaljnja pogajanja. Pozitivno so ocenili stališča o odborih, o odnosih s sindikati in glede gospodarske politike, zlasti v zvezi s predvidenimi ukrepi za utrditev konjunkture in za izvajanje reform. Na seji socialističnega vodstva se je proti izjasnil Lombardi, ki je dejal, da so ga Andreottijevi predlogi razočarali, saj načrtno ne u-poštevajo vprašanj, zaradi katerih je prišlo do vladne krize. Danes je prišlo tudi do polemike v zvezi z odstavkom Andreottijeve-ga programa, kjer govori o odnosih socialistov in socialdemokratov do komunistov. Andreotti je namreč citiral resolucijo socialistične internacionale, v kateri je rečeno, da komunistične partije iščejo akcijsko enotnost s socialdemokratskimi strankami na splošno s ciljem svoje prevlade in ustvarjanja režima ene stranke. Andreotti je mnenja, da bi lahko to načelo predstavljalo splošno raz-čiščenje vladnega sporazuma, saj se z njim prav gotovo strinjata tudi KD in PRI. PSU je v tej zvezi izdalo sporočilo, da socialisti niso nikoli pristali na to resolucijo socialistične internacionale in da je prav obratno predstavljala enega izmed razlogov za razkol združene socialistične stranke in po vratek na dve stranki socialdemokrate (PSU) in socialiste (PSI). Na kongresu socialistične internacionale pomladi 1969. leta so bili sicer prisotni Cariglia in Nenni, vendar večina stranke ni priznala, da gre za uradno delegacijo, temveč samo za opazovalce in je torej na ta del resolucije Nenni pristal samo osebno Jutri se sestaneta vodstvi PRI in KD. Danes sta bili seji senata in poslanske zbornice. V poslanski zbornici so obravnavali notranja vprašanja in so pričeli razpravljati o poročilu o novem pravilniku poslanske zbornice, ki so ga podali poročevalci Bozzi (PLI), Luzzato (PSIUP) in Rognoni (KD). Gre za boljše delovanje zbornice, programiranje dela v naprej, pospešitev zakonskih postopkov in okrepitev nadzornega dela parlamenta. V senatu pa razpravljajo o zakonskem dekretu o štipendijah za študente. Socialdemokratski «glavni štab»: od leve proti desni Preti, Tanassi, tajnik Ferri, Cariglia In Orlandi ...................mn.............................................................................11111111.............................. VČERAJ V KLUBU POSLANCEV V LJUBLJANI Podelitev vsakoletnih nagrad vstaje slovenskega naroda Med nagrajenci Tone Svetina, Srečko Vilhar in Albert Klun sa delo o osvobodilnem boju Primorcev na Sardiniji, Korziki in v Juž. Franciji (Od našegn dopisnika) divizije, najbolj razsežno in zqn- LJUBLJANA, 21. — Danes so v dovinsko najbolj utemeljene dimen-klubu poslancev v Ljubljani po- zije. Svetina kaže v svojem roma-delili vsakoletne nagrade vstaje slo- nu iznajdljivost in svežino, kakor ven.skega naroda za leto 1970. Hkrati pa je bila v Ljubljani nocoj slavnostna premiera filma režiserja Zvoneta Sintiča «Ljubljana mesto herojev». Letošnje nagrade ob dnevu vstaje slovenskega naroda so prejeli Aleksander Bassin in Vera Visočnik za delo «Revolucija in umet nost». Monografija «Revolucija in umetnost» predstavlja prepotrebno publikacijo, ki so jo ljubitelji slo-venske likovne umetnosti pogrešali že vsa leta. Čeprav je težišče na reprodukcijah, sta pomembni študiji avtorjev Aleksandra Bassina, ki je pripravil izbor slovenske partizanske grafike in Vere Visočnik, ki komentira risbe iz zaporov in taborišč. Oba avtorja sta s primerjavo umetniških del iz časov narodnoosvobodilnega boja pripomogla k pravilnemu vrednotenju del slovenskih likovnih umetnikov partizanov in internirancev. Tone Svetina je dobil nagrado za roman «Ukana». Roman obravnava zadnja vojna leta v široko zasnovanem konceptu in v ustrezni zgo dovinski panorami gorenjsko - cerkljanskega partizanstva je dobila avtorjeva pobuda, da poveliča svoje soborce in padle tovariše XXXI. OB PRISOTNOSTI ŠESTIH ZUNANJIH MINISTROV IN BRITANSKEGA PREDSTAVNIKA V Bruslju so se za vstop Velike začela pogajanja Britanije v EGS Na dnevnem redu so najprej vprašanja poljedelstva - Predlagana ustanovitev sedmih komisij, ki naj proučijo posamezne probleme BRUSELJ, 21. — Pogajanja za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost so stopila v ključno fazo. Zunanji ministri šestih držav članic skupnosti so se danes v Bruslju sestali z britanskim ministrom Anthonyjem Barberjem, ki mu je predsednik nove konzervativne vlade Heath up-veril nalogo, da vodi pogajanja. Današnji prvi sestanek je bil po svečen v glavnem izmenjavi mnenj o vprašanjih procedure in izbiri argumentov, ki bi .jih bilo treba najprej obravnavati. Minister Bar-ber je obrazložil britansko stališče, po katerem bi Velika Britanija šele čez eno leto začela spreminjati ..... NEREDI SE ŠE VEDNO NADALJUJEJO ponoči sta v reggio calabrii počila dva peklenska stroja ^rgovine so še vedno zaprte, ustavljen promet in pretrgane medkrajevne telefonske zveze i^EGGIO CALABRIA, 21. - Po-1 ata počila dva peklenska stro-■ Nekaj po polnoči so neznanci Ra bombo na sedež Fiata na Tr-vež ^iberta’ eksplozija je izkrivila vrata. Drugi atentat pa se je s L®.1 Pol ure kasneje, ko je ek-Ptorl a*a bomba v Ul. Posidogna niši sedež-em policijskega nadzor-^ Va- Ni bilo človeških žrtev, ško-vi Pa je majhna. Po prvi preiska-s° bombe vrgli iz avtomobila. j6^udi danes je položaj v mestu je oii*10 naPet- Zelo malo trgovin ksta r vse Prometne zveze so j6»ne, banke zaprte, medkra-tgj 11,1 telefonskih zvez ni. V resnih oj' Viih so potniki, ki so namenje-.116 Sicilijo ali obratno in ki so t^vljenj v Mesini, ker ne vozijo 'n hidrogliserji. Na deseti- kajekti OfljJ^kih tovornjakov, ki so bili Sireni v Reggio Calabria in na i°’ je ustavljenih na cesti med »naro in vill0 San Giovanni. ro^jril poldnevom se je položaj v se k ponovno zaostril. Povsod so iocLOJavile barikade in je promet teVaja ustavljen. Demonstranti zah-kie. i°’ da policija ripusti zapomi-bojj Prii so vse trgovine in vedno doba, narašča zaskrbljenost zaradi šoip n nujnih življenjskih potreb-Ve _ tene mesa, sadja in zelenjavo dnuvel° visoke in je sploh tež-j*biti ta živila. bore^dne je neki predstavnik od-'‘'-javilZa °brambo Reggio Calabrie Ijeval ’ * se bo bitka še nada-nutjla da je sedaj pravi tre-lalj L/'adaIjeval je, da bodo de-Ve ti,a- ’ da bodo povzročili teža-nikaij v ^es‘ni in na Siciliji. Za-r>ravirPa, so’ da so nameravali na-11 kazenski pohod proti Ga- tanzaru. Ta odbor vodi odv. Gian Gemirvi, predstavnik demokristjanov, ki pa je znan prijatelj skrajne desnice. Glede dogodkov v Reggio Calabrii je član vodstva PRI Compagna izjavil, da gre za mnogo resnejše stvari, kot so bile npr. v Toskani. Župana je obsodil za neumno politiko, še zlasti pa deželne s ve tovalce (KD in PSU), ki niso šli na sejo deželnega sveta ter končno tudi prevzetnost škofa, ki se je obmil na prefekta s takimi izrazi, ki so nesprejemljivi. Republikanski predstavnik tudi opozarja na napa- de proti kvestorju, ki je zaslužen zaradi pobud v boju proti mafiji. Nadškof Reggio Calabrie Ferro je danes obiskal vdovo in sina že lezničarja Labateja, ki je umrl med zadnjimi demonstracijami. Nato pa je obiskal v sodnih zaporih vse e sebe, ki so jih priprli zaradi ne redov. Zvečer je prišlo do ponovnih spe padov med policijo in demonstranti, ki so hoteli zasesti železniško postajo v kraju Volano, da bi pre prečili promet vlakov proti Sidlijj. Intervenirala je policija in karabinjerji, nakar so demonstranti me tali kamenje, policisti pa so upe rabili solziine bombe. O vprašanjih Calabrie so danes razpravljali parlamentarci, deželni in pokrajinski tajniki in deželni svetovalci štirih strank levega centra. Sestavili so ožjo komisijo, ki bo izdelala skupno resolucijo. Med drugim so razpravljali o možnosti, da.se preloži predvideno zasedanje deželnega sveta, o ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na univerzo, na industrijske obrate in na izbiro glavnega mesta dežele pa bodo razpravljali potem, ko bo rešena vladna kriza. svojo zakonodajo, da bi jo uskla dila s pravilnikom EGS. Barber je tudi predlagal ustanovitev sedmih delovnih komisij, ki bi morale proučiti posamezne najvažnejše probleme. Prva komrsija bi se morala ukvarjati z vprašanji financiranja poljedelstva, druga z vprašanji mlečnega gospodarstva in s problemom novozelandskega izvoza v Veliko Britanijo. Tretja komisija bi morala proučiti težave, ki bi utegnile nastati zaradi sporazuma o sladkorju med državami članicami Commonwealtha: ta sporazum bo zapadel leta 1974. Četrta komisija bo po predlogih Barberja proučila problem skupne zunanje tarife, ki ščiti industrijo skupnosti: peta in šesta bosta razpravljali o problemih v zvezi z Evropsko skupnostjo premoga in jekla in z Euratomom. Sedma komisija bo morala končno izdelati avtentičen prevod pogodb skupnosti v angleščini. Današnji seji je predsedoval za-hodnonemška zunanji minister Wal-ter Scheel, ki je na začetku zasedanja podal stališče šestih^ članic EGS. To stališče so dokončno izdelali šele danes zjutraj na skupni seji šestih zunanjih ministrov. Tu so med drugim sklenili, da bi bilo treba najprej proučiti vprašanja skupne poljedelske politike, ki so najbolj kočljiva zaradi velikih raz lik cen poljedelskih pridelkov v Veliki Britaniji in v šestih državah EGS. Nato bi morali proučiti vprašanja carinske zveze in Evropske skupnosti za premog in jeklo, v naslednji fazi pa finančna in denarna vprašanja. Italijo so na sestanku zastopali zunanji minister Moro, minister za zunanjo trgovino Zagari in podtajnik za zunanje zadeve Pedi ni. va vlada spoprijemati. Najbolj verjetni kandidat za novega finančnega ministra je sedanji notranji minister Reginald Maudling, sicer pa bi morali imenovati MacLeodo-vega naslednika šele čez nekaj dni. Britanski finančni minister umrl V Reggio Calabrii trajajo že dober teden neredi, ki jih podpihuje skrajna desnica, pa tudi mafija ima menda svoje prste vmes. Na sliki: polieist gasi policijski avtomobil* ki so ga zažgali demonstranti LONDON, 21. — Britanski finančni minister Iain MacLeod je umrl sinoči za srčno kapjo v svojem stanovanju v Dovvning Streetu. Star je bil 56 let. Zapušča ženo in dve že odrasli hčeri. MacLeodova politična kariera se je začela takoj po drugi svetovni vojni, postal pa je popularen leta 1952 zaradi svojega ostrega besednega spora s takratnim voditeljem laburistične levice Aneurinom Be-vanom. Leta 1955 je postal minister za zdravstvo, nato minister za delo in pozneje za kolonije. Bil je tudi nekaj časa voditelj konservativne skupine v spodnjem domu in predsednik konservativne stranke. Po konservativni zmagi na zadnjih volitvah je bil imenovan za finančnega ministra ter se je trenutno ukvarjal z reformo britanskega davčnega sistema. S političnega vidika bo njegova smrt povzročila novi konservativni vladi precejšnje preglavice, tudi ker menda ni nobene osebnosti, ki bi se enako kot MacLeod razumela na težka finančna in gospodarska vprašanja, h katreimi se mora Heatho- Operacija gordijski vozeI» proti partizanom v Mozambiku RIM, 21. — Portugalska je sprožila največjo vojaško akcijo svoje kolonialne politike v Afriki z namenom, da bi sočistila. severne predele Mozambika in predvsem pokrajino Cabora Bassa, kii je v rokah partizanov osvobodilnega gibanja Mozambika — FRELIMO. Sporočilo je dal generalni konzulat Zambije v Italiji, ki poroča, da se I lahko uresničil samo «v je operacija, ki so ji dali ime «gor-1 krvi*. dijski vozel., začela proti koncu junija z udeležbo častnikov južnoafriške vojske. Posebni oddelki komandosov prodirajo v goščavo z metalci ognja, medtem ko letalstvo obstreljuje vse področje z napalm bombami. Namen te vojaške operacije je jasen: v pokrajini Cabora Bassa mislijo zgraditi ogromno hidroelektrarno z udeležbo kapitalov in tehnikov iz Zahodne Nemčije in Francije. Ti dve državi pa zahtevata od portugalske vlade zagotovila glede svojih dolgoročnih investicij ter glede varnosti tehnikov in delavcev, ki bodo pomagali pri gradnji centrale. Zaradi tega skuša portugalska vojska s pomočjo južnoafriških rasistov streti močno razširjeno partizansko gibanje, ki nadzoruje že ve lik del Mozambika in tudi omenjeno pokrajino. Poročilo zambijskega konzulata pravi, da se bo ta načrt morju tudi vrsto akcij partizanskih borcev. Roman pomeni izredno prizadeto izpoved, v kateri se avtorjeva usoda staplja s problemi njegovih junakov in njegove ideje s problemi naše dobe. Lojze Krakar je dobil nagrado za pesniško zbirko «Krik». Ta zbirka predstavlja živo in strnjeno celovito lirično izpoved, čeprav je ao neke mere antologijskega značaja. V tej zbirki je pesnik Krakar objavil poleg pesniških stimritev iz zadnjega časa še najboljše pesmi iz prejšnjih zbirk, kar omogoča popoln pregled njegove ustvarjalne dejavnosti, s katero se je pesnik uvrstil v vrh slovenske sodobne lirike. Ta izbor njegovih p«-mi najbolj močno razkriva izpoved tiste generacije, ki je morala nedorasla skozi vojne strahote in se ne more pomiriti s preteklostjo. Ladislav Kiauta ie dobil nagrado za delo «Na bojni črti osemnajstem Delo predstavlja reportažno obravnavanje divizijske zgodovine. Avtor je v živahnem stilu ustvaril iz številnih virov in pričevanj delo, ki dokaj široko obravnava probleme bojev in dela XVIII. divizije, ki je precejšen del svoje aktivnosti posvetila obrambi osrednjega slovenskega osvobojenega ozemlja, kjer se je gradila slovenska državotvornost. Prav tako pa je avtor prikazal tudi posamične boje XVIII. divizije. Srečko Vilhar in Albert Klun sta dobila nagrado za delo tNarodno-osvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji». Delo obeh avtorjev o narodnoosvobodilnem boju Primorcev zunaj njihove domovine prikazuje boj naših ljudi, ki so jih italijanske fašistične oblasti izgnale na otoke v Sredozemskem morju, ali pa jih vključile v posebne delavske bataljone. Vendar jih je pozneje tok dogodkov druge svetovne vojne pognal na razna dela bojišča, kjer so se vključili v protifašistični boj tamkajšnjega prebivalstva. D. Koš mrl j Obisk romunskih sindikalistov v Albaniji BEOGRAD, 21. — Albanska a-gencija ATA sporoča, da je obiskala Tirano romunska sindikalna delegacija, ki jo je vodil predsednik centralnega sveta romunskih sindikatov Florjan Danalachen. Agencija dodaja, da so se razgovori vršili v prijateljskem in odkritem ozračju. Obe strani sta izmenjali informaciji o delu sindikalnih organizacij in sta izrazih željo, da se še nadalje utrdi so delovanje med obema sindikalnima organizacijama v interesu velikega cilja socializma. Romuni so tudi povabili predsednika albanskih sindikatov, da vrne obisk. ..................................................|,„„„|„„„„„„|„„||1„„„,|„|„, Egiptovska vlada previdno ocenjuje Rogersove predloge o Bližnjem vzhodu KAIRO, 21. — Rogersovi predlogi o Bližnjem vzhodu so samo cnačrt o proceduri., nikakor pa ne «mi-rovna pobuda, ali «mirov ni načrt.. Do te ugotovitve je prišel — kot poroča danes kairski list «A1 Ahram. — egiptovski ministrski svet na svoji nedeljski seji pod predsedstvom Naserja. To stališče bo izraženo po pisanju lista tudi v odgovoru, ki »a bo zunanji minister Riad v kratkem poslal ameriškemu državnemu sekretarju Wil Hamu Rogersu. Predstavniki kairske vlade — poroča dalje «A1 Ahram. — so se v teh dneh posvetovali z nekaterimi arabskimi državami, ki so jih obvestili o stališču Ka;ra do ameriških predlogov. V tej zvezi je bil tudi vpoklican v Kairo predstavnik ZAR pri OZN Hasan El Zajat. List končno trdi, da bodo egiptovski odgovor izročili Američanom v teku petih dni. S tem odgovorom se ukvarja danes tudi libanonski Ust «An Na har», ki pa daje nekoUko drugačno verzijo. List poroča v dopisu iz Kaira, da bo ZAR vprašala ZDA, naj nekoUko spremenijo svoje predloge, ki bi morah predvideti popoln umik Izraelcev z arabskih 0-zemelj, ki so jih zasedli po šestdnevni vojni. Ameriški načrt predvideva umik Izraelcev «z zasedenega arabskega ozemlja., Kairo pa bi hotel — kot poroča hbanonski časopis — da bi uvedli formulacijo «z vsega zasedenega arabskega 0-zemlja*. List dalje pravi, da bodo egiptovski odgovor na Rogersove predloge izročili v sredo diplomatu Donaldu Bergusu, ki zastopa inte rese ZDA v ZAR. Medtem se nadaljuje pvoj-■'g'” '.1 med ZAR in Izraelom glede I vokatorskih vesti, ki iih vri in v vmešavanja ZDA in Sovjetske zve- Izraelu, v ZDA in v nekaterih drža ze v bliinjevzhodni krizi. Izraelci vztrajajo pri trditveh, da se sovjetski piloti udeležujejo vojaških akcij ob Sueškem prekopu, iz Kaira pa odgovarjajo, da ameriški piloti pomagajo Izraelu. Tako je minister za informao'je in ravnatelj najbolj uglednega egiptovskega lista «A1 Ahram. Heykal danes poročal, da so pri sestrelitvi nekega izraelskega «phantoma» Egipčani zajeli ameriškega pilota. Minister ni povedal imena pilota, o katerem je de-jal, da je prišel v Izrael še pred začetkom šestdnevne vojne leta 1967. Heykal je dodal, da je tre nutno v Izraelu okrog 20 tisoč ameriških Židov, ki so v letih opravljanja vojaške službe. Po mnenju mirrstra se mora zato ZAR bojevati «proti tehnologiji in znanstvenemu napredku ZDA, in ne proti Izraelu.. Moskovska «Pravda» danes odločno zanika trditve izraelske propagande o sovjetski vojaški «prisot-nostf. na področju Sueškega prekopa in trdi, da se «samo egiptovski vojaki in častniki udeležujejo vojaških operacij proti Izraelu na področju Sueza*. Če položaj na Bližnjem vzhodu grozi, da postane eksploziven — piše glasilo KP SZ — ni za to kriva udeležba Sovjetov pri vojaških o-peracijah na strani Egipčanov, pač pa napadalno zadržanje Izraela proti arabskim državam. List izraža mnenje, da Izrael in njegovi zavezniki namerno zaostrujejo napetost na Bližnjem vzhodu. «Strah izraelskih generalov zaradi povečanja izraelskih zgub je r>r ' umno stavni razlog očitno pro vah zahodne Evrope,, piše «Prav-da» ki dodaja, da ni slučaj, če so zaskrbljene izjave izraelskih vojaških in pobticnih predstavnikov sovpadle s ponovnimi izraelskimi zahtevami po novih letalih «phantom» in «skyhawk», po mnenju lista je o-citno, da je Izrael tisti, ki je razbil ravnovesje sil na Bližnjem vzho du s svojimi nenehnimi zahtevami po novem napadalnem orožju. d» nai, zaključku ugotavlja, da je edirn izhod iz krize v popol nem izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN jz leta 1967. «že zdavnaj — pise moskovski dnevnik — so ZAR, Jordanija, Libanon m druge arabske države izrasle svojo pripravljenost, da v celoti izvedejo določbe novembrske resolucije. Samo Izrael to še vedno odklanja.. Norveški general Odd Buli. poveljnik opazovalcev OZN na Bliž njem vzhodu, se je danes v Ama nu sestal s predsednikom jordanske vlade Rifajem na poslovilnem se-stanku. V kratkem bo namreč za-padel mandat generala Buha ki ga bodo nadomestili s finskim generalom Shlasvojem. šef opazoval cev OZN bo še ta teden obiskal tudi Damask, Bejrut in Kairo Izraelsko letalstvo je tudi danes izvedlo dva silovita napada na egiptovsko položaje ob Sueškem prekopu. Po poročilih iz Kaira se je napada udeležilo 44 letal, ki so v zaporednih valih bombardirala predvsem področja Sueza, Geneife. Al Bsllahs in El Chatta. Egiptovsko protiletalsko topništvo je napad odbilo. Bombardiranje ni povzročilo niti škode niti človeških žrtev. TRŽAŠKI DNEVNIK 22. julija 197® DREVI NOVO SREČANJE KD, PSU, SSL, PRI IN PSI Mehanični prenos levosredinske formule ali pa sporazum o posameznih primerih ? Za «globalno» reševanje so predstavniki PSU, za razpravo o programih ločeno za tržaško občino in pokrajino pa socialisti - SSL: Levosredinski poskus je obrodil dobre sadove - Stališče PSI o Nabrežini: samostojnost krajevne sekcije Na drevišmjem sestanku predstav. Bistev levosredinske «peterloe» bo stelda beseda o dveh ključnih vprašanjih, ki so jih v ponedeljek zvečer raedeltli v dve ločeni točki dnevnega reda, čeprav je dovolj Jasno, da se medsebojno pogojujeta. Prva točka na dnevnem redu direvtšrtjega sestanka med KD, PSU, SSL, PRI in PSI je namreč »politični okvir« sodelovanja med temi strankami v posameznih organih Javne uprave (občina, pokrajina), druga točka pa zadeva program dela pokrajinske uprave, ki ga bo verjetno predložila djemotaSčanska delegacija in bo služil kot osnutek, o katerem bodo ostale delegacije Izrekle svoje pripombe, pomisleke ali predlagale, naj se vključijo vanj nove programatične točke o tem ali onem vprašanju. Dnevni red današnje seje odraža, ▼ določeni meri, razpravo in kompromisno rešitev, do katere so se predstavništva «pet*rice» dokopala v ponedeljek zvečer, glede dileme »globalno sporazumevanje« ali pa »programatično sporazumevanje o ločenih primerih«. Prvo so, shematično povedano, zagovarjali socialdemokrati , drugo pa socialisti. Za kaj gre? Predvsem za vprašanje, ali naj pride med petimi levosredinskimi strankami do okvirnega sporazuma o vseh vprašanjih in iz tega izhaja tudi mehanični prenos dogovorjene formule na vse krajevne stvarnosti, se pravi: občine, pokrajino, krajevne u-stanove; ali pa naj se stranke levosredinske peterice sporazumevajo o posameznih primerih in primerjajo svoja stališča ln programe: iz tega primerjanja lahko izidejo tudi različne kombinacije in različne oblike sodelovanja, ki ne smejo odražati mehaničnega prenašanja formule z «vrha>, temveč odražati predvsem krajevno stvarnost. Jasno je, da se pri primerjavi teh stališč naravno vsiljuje primerjava s položajem v Rimu, kjer skuša Andreotti spraviti sprte socialdemokrate ln socialiste, ki prav tako zagovarjajo sorodna stališča PSU gre za to, da se »leva sredina« uveljavi kot izključna formula, ki se mora odražati na «vrhu» kot na »osnovi« ln vmesnih stopnjah, medtem ko nasprotno poudarjajo socialisti svojo samostojnost in pravico sklepanja na osnovi »programov ln n« formule«. Sklicevanje na Rim ni torej slučajno in ni slučajno, če z dobršno mero verjetnosti predvidevamo, da bo tudi tržaška «peterica» levosredinskih strank, ali vsaj najvažnejše med njimi (DC, PSU in PSI), počakala na rešitev vladne krize, medtem pa vztrajno nadaljevala s sporazumevanjem na krajevni ravni in pre-verlanlem dosedanje Izkušnje na tem področju. Poskusili bomo še obnoviti stališča petih strank na ponedeljkovih razgovorih, izhajajoč predvsem iz delnih vesti ob uradni zadržanosti predstavnikov strank. Jasno je, da vpliva rešitev, dileme »globalno reševanje« ail »programsko sporazumevanje« tudi na rezultate teh pogajanj. V prvem primeru gre za poskus razširjenja levosredinske koalicije v isti obliki na tri organe (občina, pokrajina, Nabrežina), v drugem pa za možnost različnih rešitev v teh treh primerih, kjer pa je problematična predvsem rešitev glede devinsko - nabrežlnske občine, kjer sta možni varianti predvsem dve, vmes pa še niz drugih kombinacij. Socialisti so v ponedeljek zagovarjali »programsko sporazumevanje«, glede tržaškega občinskega odbora pa vztrajali na uresničenju januarskega sporazuma. Glede porazdelitve mest v krajevnih ustanovah meni delegacija PSI, da mora odražati številčno sorazmerje med strankami. O devinsko - nabrežinskd občini socialistična delegacija izrecno ni govorila, pač pa je poudarila, da je PSI za to, da bd »prevladala levosredinska izkušnja«, vendar gre za zgolj načelno Izjavo, kolikor so krajevne sekcije socialistične stranke samostojne in je tudi stališče vodstva PSI, da morajo sporazumi tudi v manjših občinah, odražati predvsem koristi tamkajšnjih občanov in domačega prebivalstva: o tem pa naj se izrečejo krajevni dejavniki v PSI. V krogih PSI se prav glede Nabrežine govori o več variantah. Predvsem pa o dveh: koalicijo med DC, SSL in PSI (brez socialdemokratov, ki bi ostali izven uprave, v opoziciji pa KPI • PSIUP) ali pa napredna slovenska uprava, ki naj bi slonela na sporazumu med PSI, SSL s KPI - PSIUP. Socialdemokrati so se zavzeli za »globalno rešitev« in povezali sedanje sporazume tudi s splošnim položajem v deželi. Vztrajali so na tem, da se morajo preveriti in spremeniti tudi Januarski sporazumi o tržaški občini, predvsem izhajajoč iz novega položaja, ki ga ustvarja republikanska zahteva po odborniku. Jasno Je namreč, da se PSI in SS ne moreta odpovedati svojima odbornikoma, ker nimata drugih ln da bo moral republikancu v prid odstopiti socialdemokrat affl demokristjan PRI Je izjavila, da je na razpolago za sestavo obeh odborov, v tržaški občini, kakor tudi v pokrajini. Predstavniki SSL so bili mnenja, da je dosedanja levosredinska Izkušnja bila pozitivna, saj Je pri- nesla vključitev drugega slovenskega odbornika in uresničenje nekaterih točk januarskega programa, kot so dvojezični napisi v nekaterih kraških vaseh. V širšem okviru pa se je z uveljavitvijo levosredinskega zavezništva v deželi u-stvarilo novo ozračje v odnosih med sosednima Slovenijo in Julijsko krajino, tudi po zaslugi tržaškega župana ali deželnih oblasti. O občinski upravi v devinsiko-nabrežieski občini predstavništvo SSL nd govorilo. Res Je tudi, da tega vprašanja izrecno ni omenilo nobeno izmed petih predstavništev ln tudi ne zaključno sporočilo, ki govori le o »drugih javnih organih«. Seja deželnega odbora Pod predsedstvom Enza Mora se je sestal sinoči deželni odbor, ld je sprejel nekaj ukrepov redne u- prave in notranjega značaja. Seje se zaradi bolezeni ni udeležil predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti. Obvestila šolskega skrbnika Vpisovanje v osnovne šole od 1. do 15. septembra Šolski skrbnik sporoča, da bo vpisovanje otrok v osnovne šole za šolsko leto 1970/71 na vseh didaktičnih ravnateljstvih, od 1. do 13. septem bra. * • » Šolski skrbnik sporoča, da so na vpogled na tajništvih srednjih šol in na oglasni deski šolskega skrbništva ministrske odredbe glede začasne namestitve vodilnega in učnega osebnja na srednjih šolah za šolsko leto 1970/71 ter premestitve profesorjev višjih srednjih šol. Rok za predložitev prošenj zapade 31. julija. oziroma 12. avgusta. Padriška idila se umika... Na padrlškem trgu so Imeli vodnjak, ki je bil postavljen leta 1909 Im služil svpjemu namenu prav do teh dni. Bil je nekakšna vaška posebnost Im čeprav ni bil posebno lep, so bili vaščani nanj navajeni služil več generacijam. Pred dnevi ] baljšav, ki se tičejo javnih storitev, pa se je nekaj pokvaril. Prišli so | Pa te novosti niso bali posebno ve-Aoegatovi delavci in namesto, da I bi ga popravili, so ga enostavno odstranili ln zamenjali z drugim. Vaščani, ki se sicer ne branijo te- kaj naj se zgodi z vodnjakom, bi se vsi izrekli za popravilo starega, ki je še spominjal na lepše, boa J idilične čase vaškega življenja že zaradi njegove starosti, saj je PO ZAKLJUČKU ZRELOSTNIH IZPITOV . NA TRŽAŠKI UNIVERZI Od leta 1945 do danes skupno 1446 dijakov Zač.eI sf /*8- mednarodni tečaj opravilo veliko maturo na slovenskih šolah pnmeriaIne9a deIovnesa Prava Malo maturo je letos opravilo skupno 306 dijakov s Tržaškega in Goriškega - Se nobene vesti o slovenski strokovni šoli v Trstu Od svojih izobražencev pričakuje slovenska narodna skupnost več Včeraj smo objavili imena dijakov, ki so uspešno opravili zre lostne izpite (veliko maturo) na slovenskih višjih srednjih šolah. U-spehi so zadovoljivi, saj je od 73 kandidatov opravilo veliko maturo 67 dijakov, to je 91 odstotkov. O meniti moramo, da so v tem številu všteti tudi maturanti iz Gorice (učiteljišče in klasični licej), ker maturanti iz Gorice polagajo zrelostne izpite v Trstu. Kakor smo že poročali in objavili sezname, je na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem uspešno opravilo zaključne izpite (mala matura) skupno 188 dijakov, v Gorici pa 51 dijakov. Veliko in malo maturo je letos na vseh slovenskih srednjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem uspešno o-pravilo skupno 306 dijakov (239 malo maturo, 67 veliko maturo). Od lanskega šolskega leta ni več popravnih izpitov, ali zrelostnih izpitov v jesenskem roku. Maturanti, veliki in mali, si lahko zdaj privoščijo počitnice. Kdor je opravil VČERAJ PONOČI V ZAVODU v. 26. septembra 1943 gari„ rnret' bataljon II. istrske bri-ietnikr08^1 okrog 400 političnih v iz koprskih zaporov, ki Pozneje vključili ««*"»*** srečanja predvide-1 Qa se bo I. zborovanja udele- deportirancev iz vseh primorskih občin ter zamejstva. Prav tako se bodo udeležile delegacije vseh občin iz Istre. Za to priložnost pripravljajo ustrezen kulturni program ob sodelovanju moškega pevskega zbora iz Kopra, godbe na pihala iz Kopra ter recitatorjev. V ta namen določena komisija pripravlja ob sodelovanju pokrajinskega muzeja v Kopru razstavo pod naslovom: «Delež Primorske v koncentracijskih taboriščih in fašističnih ječah za osvoboditev*. Pri pripravi razstave sodeluje tudi Albin Bubnič iz Trsta, ki je sodeloval pri pripravah za podobno razstavo v Trstu. Razstava bo pripravljena tako, da jo bodo lahko prenesli tudi v druge centre Primorske. Nekdanji interniranci, politični zaporniki in deportiranci se bodo na zborovanju zbrali po taboriščih ter bodo imeli nato tudi tovariško sre- ..................................imuniiiiiiiiiii, ONESNAŽENE TRŽAŠKE VODE UREDITI JE TREBA GREZNIČNE FILTRE Ali ladjedelnici «Navalgiuliano» jezljivo je, tudi po tem, kar “bčinsdt1*0 Genovie,žane, da skrbi $n8yjke svetovalce vprašanje one-Že čmf1! voda v Tržaškem zalivu. hi ■ ^asom je občinski odbornik p°trdjfEr'0 jasno povedal, in te dni res grozi zaprtje? da pokrajinski odbornik, ’ tako onesna žene vode niso varri’ da bi kopanje v njih bilo neživih ’-,paF pa je nevarno uživanje 'etoihS •**’ ki jih deca trga z že-oha|j ali drugih podstavkov ob let T^asto Monfalcon, svetova- 'Trasa je te dni naslovil od-ra zdravstvo in higieno nju ft-ie. če so študije o filtrira-zaki;, . °enib kanalov in greznic, UpraJPce,1e in kako misli občinska je Zt) a Pristopiti k vprašanju, saj šem i°’ da onesnažijo vodo v na-8r?,Jl"vu predvsem odplaknine in Nzn>cna voda. ti D Prug° vprašanje s tem v zve-zdraT,Je opozorila odbornika stv° in higieno, pa tudi 8ovo[ sveto za IW, - -D-------- -— od ga za javna dela, občinska ^trire' 3 Jelka Grbčeva. Grp j Bark, C. ■za urejevanje prostora pri JasiDaV J:|b, ob obali, kjer bo na I UaVj, j!6rri področju stalo novo raz-i 2®rjaiCe ■ Svetovalka Grbčeva ipo-| »ajo Pristojna odbornika, da stre tovornjakov na zasipano it umaza- m°rju in v morje, z dfagh tudi velike količine smeti *.>$t , ^Padkov, kar veča voda. tovalSkv°i?m vprašanju opozarja sve-sratan?. Grbčeva, da je za Trst že ti, naj , trebenski goreči grič sme š&j se sedaj spremeni v smeti e barkovl.anska obala? # # # °PozarrUgem vprašanju županu pa »Ivo, f ave'ovalka Grbčeva na dej-nik L a je_ moral marsikateri last-n°vitj Papšča v Tržaškem zalivu ob-jcsoo, divjanju morja v lanski de ri^bodovane naprave na last-^ravn» e »n večina še čaka na jetheea obljubljenih odškodnin iz solidarnostnega sklada Q| * * # 1)f*ditviV' 0 možni zapori ali pre-do» s ladjedelnice «Navalgiulia-c» vprašanja svetoval- • vl)a n -00*13 zupanu. Sam ugo-naJPrej, da terja odgovor zato,, ker je v omenjeni lad- PoS?N0 VAM LAHKO ustrežemo z enim daJVECJIH KNJIŽNIH KI OBRAVNAVA- DRtP0G0DKE med vojno? svetovno C' L- SULZBERGER druga svetovna vojna LNJEJ JE 720 FOTO-^FIJ <92 v barvah), ,CD njimi je mno-B takih, ki se niso OBJAVLJENE! poP°’no *n * v tujini, toda za sedaj mof^ tem molčati. j Ali vas pri tem vašem morda moti film «Priznanje■ vas ni Gavrac prehitel? Škanata: Zakaj? »PriznanK osebna, umetniška pobuda. 1 niče* niso. Jaz se bom, ne na svojo zamisel, opiral na Učno, na resnično življenje^ ^ Razvoj lahke industrija MOSKVA, 21. - Po zadnjih * nd/h podatkih bo Sovjetska ^ povečala v prihodnjih petih ' lahko industrijo za 45 ods*- nam bo ta podatek bolj jasen-. ramo pomisliti, da pome« 5 odst. poviška 90 milijonov blaga, 5 milijonov parov c®1 SREDA, 22. JULIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- ročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 12.10 Vodeb: »Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji*; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Trio Ars Antiqua; 18.50 Nekaj ritma; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Harmonija zvokov in glasov; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba. dio na vašem domu; 14.05 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Poletni program za mladino; 18.15 Nove pesmi; 19.05 Pisana glasba; 19.30 Luna park; 20.20 De Benedetti: «Buona notte, Patrizia*; 21.55 Beethovnove skladbe. II. PROGRAM Na sporedu je Glinga; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali ansambli; 15.50 Miotto: Zgodbe iz Dalmacije; 16.05 Operna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.15 Uspeli motivi; 11.00 Naše pesmi; 11.15 Pisana glasba; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Oddaja za turiste; 14.40 Popevke; 15.15 Uspeli motivi; 15.45 Pesmi borbe; 16.00 Prenos RL; 18.10 Jazz; 18.30 Otroški kotiček; 18.45 Poje Fauste Leali; 19.00 Operna glasba; 20.00 Orkester Paramoor; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka E. Santi Sigis-mondi; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 16.00 Poljudna enciklopedija; 15.15 Izbrani motivi; 15.40 Orkestri lahke glasbe; 16.00 in 16.35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Ital. folklorna glasba; 20.10 Opemi svet; 21.35 Ping-pong; 22.10 Glasbeno-govomi spored; 22.43 L. Trezzini; »Fantastični Berlioz*. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30 Poročila; 8.50 Informativna oddaja; 9.05 Umetniška pripoved; 9.45 Orkestralna glasba za najmlajše; 10.05 Vesele pesmi za mladi svet; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi partizanskih in mladinskih brigad; 12.20 Dopoldanski divertimento; 13.10 Popevke in melodije iz jugoslovanskih studiov; 14.30 Po domače; 15.05 Socialistična Slovenija 1970; 17.00 Odlomki iz slovenskih oper; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.00 Slovenske narodne; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.25 Za veselo razpoloženje; 23.20 Melodije in ritmi; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Zaplešite z nami. III. PROGRAM NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Verdijev Rigolet-to; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Ra- 9.30 Simf. glasba; 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Sibeliusove skladbe; 11.20 Polifonija; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.00 Britteno-ve skladbe; 14.30 Straussova operna glasba; 15.30 Portret avtorja: Borodin; 16.15 Cocteau: La voce umana; 17.10 Torelli in Bach; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Heglovo delo in dediščina. FILODIFUZIJA ITAL. TELEVIZIJA 16.15 Dežela Giocagio; 18.45 TV Film »Beli pes*; 19.45 Izžrebanje loterije; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Onega dne: Rusi in Kitajci na reki Us-suri; 22.10 Športna sreda; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 11.00 Beethoven in Chopin; 12.00 Skladbe za pihala; 12.20 2100 Dnevnik; 21.15 Film: Parola di ladro; 22.45 Žrtev Varšave. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.30 Poročila; 19.00 Obzornik; 19.10 Mladinski kviz — Sarajevo; 19.55 Godba ljudske milice; 20.20 Ostali so onkraj Jadrana; 21.35 I. Potrč: Srečanje — drama; 22.30 The Svvingle Singers. in 9 milijonov kosov pleten*®'. Lahka industrija je v S* j bolj razivito proizvodno Proizvodnja industrijskih M. U \jwmj V v/vu lija niruiusut l.JoKI II v . tega področja zajem* 16 o°^° n8®*0!"11® v osmdmki finala “»movanja za italijanski košarkar-sltl Pokal. Predsednik FIP je nanizal še ne-Ti Podatkov o letošnji politiki ko-j, ^rske zveze, ki teži predvsem toiw*°^ r^vih igralskih kadrov in minrf zlasti pobude med Pip lTni košarkarji. Prav zato je sklenila dati prednost množič-tila 'uPreci kakovostjo, da bi razši-vakt 04ark° do vseh slojev prebi-v It ,' Ij6ta 1948 J® bilo včlanjenih talljansko košarkarsko zvezo 4 C ln D lige skoraj gotovo začela 1. novembra. OBVESTILO Atleti «Slovenske mladine* imajo redne treninge vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. ure dalje, in sicer na občinskem stadionu «Grezar» v Trstu. KOŠARKA Eldorado-Zadar 93:81 PORTO SAN GIORGIO, 21. - Na košarkarskem turnirju v tem mestu so včeraj odigrali dve tekmi. V prvi je Levi's premagal goriški Spliigen Brau z visoko razliko 32 košev. Končni izid je bil 104:72 v korist Američanov. V goriških vrstah je nastopil tudi znani urugvajski igralec Ubiratan, ki je bil eden izmed najboljših igralcev na letošnjem svetovnem prvenstvu v Ljubljani. V drugi tekmi večera je Eldorado premagal ekipo Zadra 93:81. V Eldoradu so igrali kar štirje Američani, ki so bili vseskozi na igrišču. Jugoslovani so pokazali živčno in nezanimivo igro. Ni jim nikoli uspelo, da bi resneje ogrožali Eldoradovo vodstvo. Zadar je nastopil v naslednji postavi: Stipčevič, Marčelič 15, Grusko-vjak 3, Djerdja 36, Jerak 2, Oluič 7, Brajkovič 2, Vaniak 6, Osta 4, Bakija, Matulovič 7, Badjin. ,■» S &';y 5 p. I . . \ " f IP iš 10. k fi : • Poročali smo že o društvenem izletu, ki ga je ŠD Breg priredilo pred kratkim na Gorenjsko. Naši športniki so si ogledali Bled z okolico, nacistično mučilnico v Begunjah in Prešernov grob v Kranju, od koder je tudi naša slika MED KANDIDATI ZA_MLADINSKO REPREZENTANCO Tudi Klavdij Veljak Odbojkarji se bodo pripravili za srečanji s Francijo in Španijo FIRENCE, 21. — Tehnična komisija Italijanske odbojkarske zve ze je skVcala 21 mladih odbojkarjev na izb’mi trening in skupne priprave, kd bodo od 28. t.m. do 4. avgusta v Bordigheri. Izmed povabljenih bodo izbrali 12 odbojkarjev, ki bodo tvorili državno mladinsko reprezentanco za srečanji s Fran cijo in Španijo, 6. in 8. avgusta. Na skupne priprave so povabili tudi člana ŠZ Bor iz Trsta, Klavdija Veljaka. Seznam sklicanih je namreč naslednji: Montorsi, Pini, DallOlio (Pani-ni Modena), Nassi, Barsotti (Zoli Pontedera), Egili (Spem Faenza), Castiglčani, Bacchi (Bumor Parma), Ghinassim (Casadio Ravenna), Ber-tolotto, Marehese (Gargano Geno- .............................................................................................lllllllllllllmllimillllll||||IIIIHIIIimilllllllllllll......................................................................................................................................................................................................................... KOŠARKA Priprave za bodoče nastope «Zlati» fantje v Italij V Lignanu bomo imeli priliko ogledati si svetovne prvake v pomlajeni sestavi ■ Prvi turnir bo v Benetkah 1 Oddih, se je končal. »Zlati« fantje gredo spet v borbo, tokrat s pomlajeno ekipo. Začenjajo se pri- 'i— p J m za balkansko prvenstvo, kd bo mhrijJenlh (če upoštevamo tudi viio*nske 1^re) 4 000 društev. Ste-30 talcev narase vsako leto za j.d °dstotkov. Pred kratkim je zve-in astanavila 32 conskih odborov tira]6 S tem temeljito decemtrald-- - a celotno organizacijo, tako °dbori samostojno vodijo lJaa’ periferna tekmovanja ln ^J ti ?abjša, Prvenstva. p0^lsedniik odv. Coccia je tudi sito^u31’ da je zveza sklenila pni-dm-, na pomoč prvoligaškemu v D ^ Virtus Bologna, ki je zašlo Vi« ece,jšnje težave. Ce pa bi se „ a kljub vsemu sklenil odreči tiesifj?11 V A P® k° P® njegovo Pjp vstopi,1 goriški Spliigen Briiu. tos j® v svojih tekmovanjih le-bo^ sla tudi novost: organizirali kai0v Prvenstva za 19 deželnih pola)^ to teh tekmovanj se bodo 'thišt udeleži'la v prvem delu vsa ?ebi 7 raze'n prvoligaških. V drugo^ tekmovanja pa bodo zma-PUj Posameznih turnirjev nasto- tako .,UPno z 12 ekipami iz A lige, 1 smemo se jih bati, če nam kori-ta-storT,b° v tem delu tekmovanja stljo za dolgosežnejše načrte«. To Paio 31 neterk 1 je bil ves komentar Ranka Žera- letos v Romuniji. Kot po navadi se Starta s turnejo po Italiji. Zvezni trener Raoko Žeravica Je že določil trinajst igralcev. Nihče se ni odtegnil. 24. julija se bodo v Ljubljani sestali naslednji košarkarji: Jelovac, Kneževič, Vučinič, Žor-ga, Solman, Kapičič, Kotarac, Bo-cevski, Simonovič, Cermak, Plečaš, Marter in rezerva Karati. Trenirala jih bosta Žeravica ln trener Lokomotive Novosel. «Oakajo nas štirje turnirji v Italiji. V glavnem klubske ekipe. Najmočnejša konkurenca bo na zadnjem turparju v Loanu. Prisotni bodo Fides, Ievl's (bivši TWA) in ZSSR. Zvesti smo svojim izkustvom. Začenjamo priprave z igro. Neposredna naloga je uigranost, taktika... Pač kot po navadi. Doživeli bomo verjetno tudi nekaj porazov. Saj smo jih tudi lani. Ne v Ljubljani 24. julija. Trening do 28., potem odhod v Benetke. Turnir v Benetkah bo od 29. do 31. julija. Sodelujejo Noalex, Spliigen, Levi’s ln Jugoslavija. Potem bo turnir v Lignanu. Od 2. do 4. avgusta bo Jugoslavija igrala proti istim nasprotnikom. Novi nasprotniki jih bodo čakali na turnirju v Nervlju, mmmmm Foirman 18-krat zmagal s k. o. PHILADELPHIA, 21. — Boksar težke kategorije George Foremain je prejšnjo noč dosegel svojo 18. zmago s k.o. Njegova žrtev je bal tokrat Američan Roger Rus sel, katerega je podrl na tla v dveh minutah in 29 sekundah. Foreman Ima 21 let ln je prešel med profesionalce po zmagi na o-llmpiadi v Mehiki. Ze v začetku srečanja je Foreman poslal svojega nasprotnika na tla, še preden ga je dokončno knouokouitiral. Prijavljenih dvaintrideset moštev za 2. evropsko nogometno prvenstvo Ekipe so razdeljene v osem izločilnih skupin ■ Finale bo junija 1972 - Italija v šesti, Jugoslavija v sedmi skupini Cez dva tedna se bo zmagovalec od 6. do 8. avgusta. Zadnji tur-. srečal s Kanadčanom Georgeom nir z najmočnejšimi nasprotniki bo | Chuvaiom, kd je kot znano jugo-od 10. do 12. avgusta v Loanu. «Pla- slovanskega porekla. Matoh bo v vi« se bodo srečali z ZSSR, s TWA Madison Square Garden v New in Fidesom. 1 Yorku. umih iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiii mini n n iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii um ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||MII|||||| V BELGIJI Po Merckxovi zmagi ljudsko praznovanje »>ua 31 peterk, tiskovni konferenci so tudi | vice. da se bodo prvenstva B, | Načrt turnirja je že znan, Zbor BRUXELLES, 21. - Po Merckxn vi zmagi na letošnji kolesarski dirki «Tour de France* je prišlo v vsej Belgiji do pravega ljudskega praznovanja. Merckxa so ob njegovem povratku v domovino sprejeli množice rojakov, ki so dajale duška Liliji ,fa«dm ne dirkajo s konji le moški, ampak tudi ženske. Tl jockeyi nežnega spola pa so pred ((0lUl'"'1 skuhali preteči isto progo kot konji (kajpak brez jezdecev) na hipodromu v Epsomu pri Lon-• dekleta pa so po teku izjavila, da je tekmovanje v konjskem sedlu le udobnejše, kot peš... svojemu navdušenju nad njegovim velikim uspehom. V Belgiji je danes državni praznik in Merckxovi rojaki so oba dogodka kar združili. Razumljivo je. da veliki dosežek odličnega kolesarja ni mogel miniti brez sprejemov pri vidnih osebnostih in ustanovah. Kot prvi ga je danes — skupno z njegovo soprogo — sprejel tudi belgijski kralj Baldovino, ki mu je izrekel čestitke za pomembni podvig. Sprejel ga je v gradu Laeken « * « Kot vse kaže, bo postavil Merckx letos tudi nov rekord na lestvici za «Trofejo Superprestige*. katero podeljujejo najuspešnejšemu kolesarju vsake sezone. Trenutno ima po zmagi na «Touru» že 389 točk, kar je le 23 manj od njegovega rekorda iz lanske sezone, ki ie znašal 412 točk. Da je tako veliko število točk zelo težko zbrati najbolje dokazuje podatek, da ima drugouvrščeni na tej lestvici, Španec Ocana, komaj 150 točk. JADRANJI NA 11. EP RAZREDA SLOKA Srebro za Jugoslavijo MOŠČENIŠKA DRAGA, 21. - V nedeljo sii je v Moščeniški Dragi na 11. evropskem jadralnem prvenstvu razreda sloka zagotovila konč no zmago španska posadka Santos-Silva. Španca sta zmagala tudi na lanskem prvenstvu v Smirni. Letos st zbrala 34 kazenskih točk, na drugo mesto pa sta se uvrstila z 38 kazenskimi točkami Jugoslovana Ivančič in Širola. ki sta tako dosegla nepričakovan, a velik uspeh. Izurjenost španskih jadralcev sta potrdila Gancedo in Bur-gos, ki sta osvojila bronasto odličje ŽENEVA, 21. — Evropska nogo metna zveza je sestavila koledar za 2. evropsko prvenstvo (pokal Hen,ry Delaunay 1970-72). Kot je znano je v prvem prvenstvu zmagala Italija. Na tem tekmovanju nastopajo dr žavne reprezentance evropskih de žel. Letos ga 'prirejajo sicer že četrtič, vendar pa sta bili prvi dve pod nazivom «Evropski pokal narodov*. Leta 1960 je zmagala Sovjetska zveza, leta 1964 pa Španija. Za sedanje prvenstvo se je prijavilo kar 32 enajsteric, katere so organizatorji razdelili v osem skupin, v vsaki pa je ena ekipa nosilec skupine. Te so izbrali po naslednjem ključu: štirje polfinalisti zadnjega prvenstva (Italija, Jugoslavija, Anglija, Sovjetska zveza), drugouvrščena ekipa na svetovnem nogometnem prvenstvu 1966 (Z. Nemčija) in trije predstavniki Evrope na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki (Belgija, Bolgarija in Romunija). Izločilni del tega tekmovanja bo do morali opraviti do 31. januarja 7. SKUPINA V. Nemčija — Jugoslavija 9. 5. 71 Jugoslavija—V. Nemčija 16. 10. 71 Nizozem. — Jugoslavija 11. 10. 70 Jugoslavija — Nizozem. 4. 4. 71 Luksem. — Jugoslavija 14. 10. 70 Jugoslavija — Luksem. 27. 10. 71 V. Nemčija — Nizozem. 11. 11. 70 Nizozemska — V. Nem. 10. 10. 71 Luksemburg — V. Nem. 15. 11. 70 V. Nem. — Luksemburg 24. 4. 71 Nizozem. — Luksemburg 24. 2. 71 ali 3. 3. 71 Luksemburg — Nizozem. 17. 11. 71 Prvo tekmo tega turnirja bosta odigrali Norveška ter Madžarska in sicer že 7. oktobra letos. VODNO SMUČANJE Odložili so prvi poskus na progi Cervia-Pulj je pred leti že igral v Gorici in večkrat navdušili gledalce s svojo duhovito igro. Čakati pa bomo morali do konca tega meseca, da vidimo in spoznamo nove igralce, s katerimi se bo skušal Spliigen - Poretti spet preriti v prvo ligo. Trenutno je gotovo le to, da je Granucci- šel v Videm, Merlati in Medeot pa sta odpotovala v Benetke. Tudi za Pierija se ve, da bo šel h Gammi v Varese, Magnoni pa k Unipolu v Bologno. Kaže tudi, čeprav ni še gotovo, da bo šel Ber nardini v Livorno, Jessi pa k Vir-tusu. Za Websterja se je izvedlo, da je v Ameriki v bolnišnici. P. R. va), Coletti (Ostia), Alessandro (Cuc Catania), Veliak (Bor Trst), Pilotti (Alessandria), Goldoni (In-victa Modena), Monteverde (Liber-tas Calci), Giuliani, Concetti (Baby Brummel), Giusti (Atletica Sestese), Candia (Gargano Genova). KOTALKARSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE NA OPČINAH Športno društvo POLET organizira od 1. avgusta do 15. septembra 1970 kotalkarski tečaj za začetnike, katerega se lahko udeležijo otroci od dopolnjenega 4. leta starosti dalje. Tečaj bo trikrat tedensko v dopoldanskih urah, in sicer na igrišču Prosvetnega doma na OpčinaH. Ob koncu tečaja bodo udeleženci opravili izpit. Vpisovanje od četrtka, 23. do sobote, 25. julija med 19. in 20. uro v Prosvetnem domu na Opčinah. Vpisnina za vsakega otroka je 5000 lir, katere je treba vplačati ob vpisu. Vse podrobnosti bodo starši zvedeli na skupnem sestanku, ki bo 1. avgusta. TENIS V mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Chiavarlju je danes Jugoslavija premagala Španijo. Za jugoslovanske barve sta nastopili Dvornikova in Pipanova. Današnji izidi: Posameznice: Pipan — Bandovinos 8:6, 6:4 Dvornik — Perea 7:5, 6:2 Dvojici Pipan - Dvornik — Perea . Ma-sana 6:3, 6:3. CERVIA, 21. — Danes bi se moral 19-letni Michele Tombollind podati na pot od Cervie do Pulja na 1972. Osem zmagovalcev posamez-' vodmdh smučeh. Poskus so preložili nih skupin se bo nato uvrstilo v! za,radi razburkanega morja na 4. četrtfinale, katerega bodo morali1 avgust. Tombolinl je že 1968. leta odigrati med 1. februarjem in 30 j poskušal zrušttd rekord na tej pro-aprilom 1972, finalni del pa bo ju-' gl, ki je last Bruna Cassa, a mu nija istega leta. Posamezne skupine so sestavljene takole: 1. SKUPINA Romunija, Češkoslovaška, Waleš in Finska. 2. SKUPINA Bolgarija, Madžarska, Francija in Norveška. 3. SKUPINA Anglija, Grčija, Švica, Malta. 4. SKUPINA Sovjetska zveza, Severna Irska, Španija in Ciper. 5. SKUPINA Belgija, škotska, Portugalska in Danska. 6. SKUPINA Italija, Švedska, Avstrija in Irska. 7. SKUPINA Jugoslavija, Vzhodna Nemčija, Ni zozemska in Luksemburg. 8. SKUPINA Zahodna Nemčija, Poljska, Turčija in Albanija. V šesti in sedmi skupini, kjer nastopata Italija in Jugoslavija, bo razpored posameznih tekem naslednji: je tudi takrat spodletelo. Danes bi ga moral vleči čoln znamke «super tritone« z dvema motorjema s skupnimi 800 km. V prihodnjih dneh sta na sporedu poskusa Nemca Neumanna in Avstralca Luthra, če bodo razmerje morja še nadalje take, bodo tudi njuna posikusa morali preložiti na poznejše dni. SKUPINA Švedska — Italija 9. 6. 71 Italija — švedska 9. 10. 71 Italija — Avstrija 27. 11. 71 Avstrija — Italija 31. 10. 70 Švedska — Avstrija 26. 5. 71 Avstrija — Švedska 5. 9. 71 Švedska — Irska 28. 10. 70 Irska — Švedska 14. 10. 70 Irska — Avstrija 30. 5. 71 Avstrija — Irska 10. 10. 71 Italija — Irska 8. 12. 70 Irska — Italija 9. 5. 71 KOŠARKA Težave v goriškem Spliigenu Kaže, da bo začetek prvenstva dokaj težak za «belo-modro» go-riško ekipo. Zgubila je namreč svoje najboljše igralce, tiste, ki so tvorili hrbtenico moštva. Po odhodu Merlatija, Medeota, Magnonija in Websterja bo moral trener Mac Gregor zaupati samo v mlade domače igralce: največ pozornosti bo moral polagati zdaj na dolgega domačina Pierica, na oba Devetaka, Flebusa in Krainera, ki je edini ostal od stare ekipe. So še dvomi o drugih igralcih, ki bodo letos branili goriške barve v drugi ligi. Govori se, da bodo prišli playmaker Zavagna, tudi Pasetti je na seznamu in Zanon in Ardessi zanimajo goriško ekipo, ki se bo «1 letos 'i-menovala Spliigen - Poretti Gotovo pa je že, da ne bodo kupili Albonica, Buzzavo in Serafini- ja, za katere zahtevajo njihove e- ( _________ ,„„„, kipe preveč denarja Pričakuje pa | imajo poleg vsega testo Se pri se vrnitev Giancarla Maurija, ki *- - - — - j— - Motorizacija grozi planinskemu svetu V Cortini d Ampezio so motorizirani «planinti» že narušiH naravno ravnovesje planinske favne in flore Dolina, v kateri leži tbiser Dolomitovi», Cortina d'Ampezzo, sodi med najlepše v vseh Alpah. Zato se je tudi razvila v veliko turistično središče, katero obišče vsako leto na desettisoče ljudi, željnih čistega gorskega zraku, stika z naravo in miru. Dolina vabi turiste pozimi in poleti. Na njenih pobočjih je vrsta privlačnih točk, jezero, gozdov, gostišč in razgledišč, ki stalno vrivablja-jo ljubitelje narave. Vse pa kaže. da so turistični delavci v Cortini storili napačen račun, ko so hoteli omogočiti dostop do teh točk čim večjemu številu obiskovalcev. Skoraj povsod so sicer že speljane vzpenjače, to da v zadnjih letih so zgradili po vsej dolini pravo mrežo poti, kolovozov in gozdnih cest, ki naj bi služile kot sprehajališča pa tudi vozilom. Rezultat gradnje teh poti pa te bil ta, da se je v zadnjih dveh. treh letih začela zbirati v dolini Cortine vedno večja množica lastnikov posebnih terenskih vozit, campagnol, jeepov specialnih m tudi nespecialnih motociklov za motokros, opremljenih s posebnimi menjalniki in terenskimi pnevmatikami. Ta vozila se zdaj celo poletje podijo po vseh cortinskih pobočjih, po cestah in izven njih. po travnikih in sploh povsod, kjer se lahko kolesa še sučejo Namesto idilične tišine in rhiru odmeva rohnenje motorjev, kt rejene izpušne cevi Namesto o strega gorskega zraka veje po pobočjih smrad izpušnih plinov. Ob poteh je smetišče odvrženih predmetov. Cvetje je skoraj izginilo z livad ob poteh, zato pa ga je več v rokah obiskovalk, ki lovijo ravnotežje v sedlih motorjev in na sedežih jeepov. Iz doline je tudi skoraj povsem izginila pernata in dlakasta divjad, ki se je prestrašena umaknila pred hrimom in ropotom na druga področja. Ceste v bližini naselij so se spremenile v sončnih dneh iz sprehajališč v dirkališča. Oblaki prahu so pregnali tudi sprehajalce. Da bi temu nekoliko opomogli so občinski možje prometnejše ceste asfaltirali, vendar pa so s tem privabili še več motoriziranih ^ljubiteljev planin*. Tako je. če se motorizacija in planinstvo srečata na nepravem mestu, na nepravi način. Očitno je, da bodo morali v Cortini kmalu poseči po upravnih administrativnih ukrepih, (pa tudi policijskih). da bodo zatrli ta pojav. V planine in naravo sodijo pač le ljudje, ki znajo oboje ceniti in spoštovati. Cortina danes temu spoznanju že plačuje davek. Prav pa bi bilo, če bi se ob njenem primeru zamislili povsod, kjer je narava še neokrnjena in nedostopna za motorizirane «planince» tali celo ^alpiniste») na dveh in štirih kolesih. Lažje ie preprečiti, kot popravljati! mi.adkn OLJAUA: 27. KOZAR A Prevedel: Severin Šali hiejj V Italii1 pogosto slišal: Burno ga strelali! Na italijanski Si]w Je Bego ubil Perčeca, enega od predhodnikov ustaškega Je bil : Vladimir Kunič, eden prvi ustašev v begunstvu, cg ubit zato, ker se je hotel poročiti z Italijanko. V Grad-a j0,.zara jektivno, kolikor je bila na zadeva tako razbobnana, d® i neposredno vplivala na sodnike, • so si tudi nehote ustvarili že no mnenje o dogodkih.