Ameriška Domovina
AMCRICAsn 7.^«RiT
m MMVAm mm
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. OCTOBER 21, 1969
iLOVRNIAH
ŠTEV. LX VII - VOL. LXVI1
Nevanje v Vietnamu fcfe na obeh straneh
•Južnem Vietnamu je na gojiščih sorazmerno mir-.n°> še najbolj delavno je btalstvo, ki redno napada vVeča zbirališča in oporišča.
y SAIG0N, J. Viet. — Vojsko-. v Južnem Vietnamu po-^ . a- Tu in tam se požene ogenj j neriadno s tal, po zopet na-dor °?e^a' ^eči napadajo bolj j... ace oborožene sile kot ame-2jS a vojaška oporišča. Tri divi-]^e rdečih naj bi še vedno tiča-Se cristran meje v Kambodži, če 0, r^e^i le odločijo za zimsko poen2ivo, ki jo ameriško vojaško . evSltvo napoveduje. Americij 'Doin'on^i B-52 oporišča rde-v obmejnem pasu redno na-yadajo.
Prav na jasnern>
al rinejo v področje Mekon-
gove cbi
delte severnovietnamske
t °r°^ene sile, ki bodo imele Osk k ez dvoma težave z redno toč' ' ^deče sile v tem pod-te> u so sestavljali doslej pre-0s]? domačini, zato so se tudi ovale z vsem potrebnim VietSa^m področju. Severni davnarric^ bodo v tem pogledu kare2a:n* na oskrbo od drugod, v0 ne bo vedno lahko. Zanimi-si |e’ da se Severni Vietnamci
kr ajo
rjjv kjer so bila rdeča opo-bav, 2e Ves oas vse od časa J^ke oblasti.
31168 in jutri bo zapustilo
Novi grobovi
Ann (Ferencic) Fishcr
V	soboto je umrla v San Franciscu, Calif., Ann (Ferencic) Fisher, rojena v Lorainu, živeča do pred nekaj leti v Clevelandu, žena Jamesa, mati Jamesa, sestra Williama in Franka Miller ter Mary Devine Truplo pokojne bodo prepeljali v Cleveland, kjer bo pogreb iz Grdino-vega pogreb, zavoda jutri ob 9.30 na Kalvarijo.
Anna T. Wagner
V	nedeljo je umrla na svojem domu na 599 E. 250 St. 74 let stara Anna T. Wagner, vdova po Georgeu, mati Eleanore Dee (Calif.), Arthurja, Florence (Fay) Brown, stara mati in pramati, sestra pok. Charlesa Tracy, pok. Helen Pappas in pok. Veronica McGee. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
h
Juv — J.H j um uu zapusiuu
* Vietnam 785 letalcev in 67 taj ’ skupno trije skvadroni ledi ^ Urinskega zbora. Mari-]^a° haiajo iz Južnega Vietna-foji skladu z napovedanim u-^>000 mož na Okinawo. dovi !em Poroča poveljstvo juž-
spQ 6 narnskih čet, da se te v deitj1-u 2 rdečimi na področju go2cj Mekonga na robu U Minh čik 2, Pokončale včeraj 71 rde-dih n°na k1 bil v zadnjih ted-aa j večji spopad.
V ~7~77.°-----------„
• vIrginiji so državne
6ce še zmeraj ločene
Hinw po rasah 4o jj , OND, Va. — To je bilo dase , avOega v južnih državah le 2a, ezele splošna navada. Sela	so sodišča odredi-
§rega^racii0- Najdalje se je se-dija '^a držala v državi Virgi-
v Sedai
dastop., Je Sodna oblast odločno dala je jetniškim u-de^ nalog) da morajo v e-^ VSeeSeCU Obrisati med jetni-
Edward J. Malh
Včeraj je umrl v St. Alexis bolnici 48 let stari Edward J. Malh s 7925 McCreery Rd., Broadview Hts., zaposlen pri Cleveland Pneumatic Tool Co., kjer ga je med delom našel eden od tovarišev v nezavesti zaradi zastrupljenja z ogljikovim monoksidom. Umrl je, ne da bi se mu vrnila zavest. Bil je osamljene prejšnji poveljnik Kat. veteranov Post 533, član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Društva Mir št. 10 ADZ. Zapustil je ženo Alice, roj. Cygan, mater Josephino, brata Franka, sestro Josephino Unocic, Genevievo Kastelic s. M. Albino O.P. in druge sorodnike. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
fr>lti, j,.razbke, ki temeljijo na b'e pQ£ bi bile začasne izje-blast rire ne> jih mora sodna o-^°66n i °Vo^di. Mislijo, da bo od-Scl s. °rak sodnih oblasti dose-V°1 cilj.
sta
kTPwmonavta v ZDA
york,
Ma u9 Sem na obisk v ZDA 02monavta Jurij T. Be-st°v. p Konstantin Feokti-
^a °bisk 3 ^ ie tekom svoje-bian a v Rusiji Frank Bor-
?aletavamZ možnostjo dežja in
Snega' Naivišia
Trudeau pojde v ZSSR
OTTAWA, Kan. — Predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau se je po poročilu Canada Press odločil prihodnje leto obiskati Sovjetsko zvezo, če bo načrt izvedel, bo on prvi predsednik kanadske vlade, ki pojde na obisk v Sovjetsko zvezo.
Kuznecov boža vlado, Suslov napada KP Kine
R a z g o vori med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko so zasnov ani na izključno vladno-državni ravni.
CLEVELAND, O. — Mnogo političnih opazovalcev si beli glavo, kako to, da tovariš Kuznecov boža kitajske komuniste v Peipingu, tovariš Suslov jih pa v Moskvi napada. Razburjajo se lahko le tisti, ki stalno pozabljajo, da tiči v vsaki komunistični partiji želja, da ima v vsaki stvari dve železi v ognju. Ta želja je partije spravila na tradicijo, da strogo ločijo partijsko in državno politiko. Partijska politika gre svojo pot, državna pa svojo. Tito se na primer že 20 let prepira s Kremljem, kadar govori kot strankin gospodar, skuša pa biti z njim v znosnih stikih, kadar govori kot državni voditelj. Moskva mu tega ne zameri, ker se sama drži iste taktike.
To se vidi sedaj v moskovskem stališču do Kitajske. Moskvi kot Peipingu se zdi potrebno, da obe državi prideta vsaj do začasnega sporazuma o mejnih vprašanjih. Zato sta se sporazumeli za pogajanja v Peipingu, ki so se začela včeraj. Značilno je, da ni ne v sovjetski delegaciji, ne v kitajski nobenega vidnega politika, člani delegacij so sami strokovnjaki, diplomatski, vojaški, prometni, ni pa nobenega, ki bi bil poklicen j politik. Takoj so opazili, da vodi kitajsko delegacijo zaupnik ministrskega pred sednika Ču En-laja. To bi pomenilo, da kitajska delegacija ne bo gnala pogajanj v krizo.
Zato nas ne sme vznemirjati, ako se bo Kuznecov prijazno pogovarjal s kitajskimi komunisti v Peipingu, dočim jih bo Suslov in njegova podružnica v Tirani napadala. S tem bo dosežena komunistična želja, da se o poteku pogajanj zve čim manj. Ako bi bilo treba, pa politiki lahko hitro preskrbijo razlog za polom pogajanj. Tudi na take stvari mislijo tovariši.
Aienlaf na somalijskega predsednika nepolitičen
MOGADISCIO, Som. — Vlada je mislila prvi hip po atentatu na predsednika republike Ali Shermake-ja, da se za atentatom skrivajo politični nagibi. Zato je takoj odredila obširne varnostne ukrepe, kot da bi bil atentat politično motiviran. Prepovedala je vse shode, vse manifestacije, uvedla je policijsko uro, armada je bila v stalni pripravljenosti. Kmalu se je pokazalo, da je bil atentat po vsej verjetnosti zasebnega značaja. Predsednika je ustrelil policaj iz rojstnega predsednikovega o-kraja. Preiskava še ni dognala podrobnih zrvez med predsednikom in atentatorjem.
Da atentat ni bil politične narave, se da sklepati tudi iz tega, da pokojnik ni igral pomembne vloge v somalijski politiki. Res je bil preje predsednik vlade, toda sedaj je političen gospodar v deželi ministrski predsednik Egal, ki je tudi njega postavil za predsednika republike. Na dan atentata je bil Egal v Hot Springsu, ZDA, na obisku pri nekem svojem prijatelju. Radi njegove odsotnosti je bila vlada še bolj zbegana. Egal je takoj priletel domov in prevzel posle.
Po ustavi mora biti novi predsednik izvoljen v parlamentu tekom 30 dni po smrti bivšega predsednika.
SVOBODA, KUSAK, ČRNIK NA URADNEM OBISKU V SZ
Včeraj so prileteli v Moskvo na 9-dnevni uradni obisk vodniki ČSR. Na letališču so jih sprejeli z vso slovesnostjo in z vsemi častmi Brežnjev, Kosygin in Podgorny. Napovedujejo, da bodo podpisali pred povratkom domov “važen dokument” o novih odnosih in o gospodarski pomoči.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj verjamejo, da se bo to skoraj
zgodilo. Morda bo ZSSR umaknila le nekaj svojih čet, da pokaže “dobro voljo”. Napovedujejo med tem, da bo Moskva dovolila ČSR 500 milijonov dolarjev kreditev v trdi valuti, da bo ta mogla vsaj za silo spraviti v red svoje gospodarstvo.
* *
V delavskih vrstah ČSR se je znova pojavil nemir. Delavci se boje, da bo vlada podaljšala petdnevni delovni čas 42 tedenskih ur, ki ga je uvedel Dubčkov režim, znova na 6 dni. Dubček, Smrkovski in drugi vodniki liberalnejše smeri v ČSR, katere moč so strli Rusi z vojaško zasedbo, so imeli v delavstvu močno oporo.
Moskva zmanjšala pomoč Hanoiu na polovico
WASHINGTON, D.C. — Vladni viri trdijo, da je Sovjetska zveza zmanjšala svojo podporo Severnemu Vietnamu od lanske jeseni, ko so ZDA ustavile vse letalske napade na Severni Vietnam, na nekako polovico.
Leta 1967 je Sovjetska zveza poslala v Severni Vietnam skupno vojaške in gospodarske pomoči v vrednosti 700 milijonov dolarjev. Od tedaj je obseg pomoči padel na nekako polovico in se giblje sedaj nekje okoli 300 milijonov dolarjev letno.
Sporočajte domače vesti!
je “Pravda” prinesla na prvi strani dobrodošlico in obsežno poročilo o obisku predsednika ČSR gen. L. Svobode, glavne-nega sekretarja KP G. Husaka, predsednika vlade O. Černika in njihovega velikega spremstva. V Sovjetski zvezi bodo ostali devet dni; v glavnem se bodo razgo-varjali s sovjetskimi vodniki o novih odnosih, ko je dosežena “normalizacija”. Po vesteh iz Prage bo pred koncem uradnega obiska podpisan zadeven “važen dokument”.
V Moskvi so obisku dali velik poudarek, ki naj bi nekako o-pral sovjetsko zasedbo ČSR v lanskem avgustu. Ta reč je v Kremlju kljub vsemu nekaj neprijetna in bi jo radi spravili s sveta. Ruse posebno jezi, ker je to vprašanje prišlo znova na razpravo v komunističnih partijah Francije in Italije.
Poleg Svobode, Husaka in Cernika so v češkoslovaškem zastopstvu še zunanji minister Jan Marko, obrambni minister Martin Dzur, minister za zunanjo trgovino Frantisek Hamouz in člani prezidija Centralnega komiteta KP Vasil Bilak, Lubo-mir Strougal in Stefan Sadov-sky. Bilak in Strougal sta znana konservativna partijca, katerih vpliv v vodstvu ČSR je izredno porastel v zadnjih mesecih.
Tekom 9 dni v Sovjetski zvezi bo delegacija ČSR obiskala najprej Volgograd, nekdanji Stalingrad, kjer bo imel gen. L. Svoboda jutri govor, nato bo šla v Kijev v Ukrajini in se vrnila v Moskvo, kjer bodo sledili dnevi razgovorov in posvetov. Čeprav je Moskva izjavila še lani, da se bodo sovjetske čete umaknile iz ČSR, kakor hitro se bodo tam razmere “normalizirale”, ne
Časnikarja Evans in Novak o clevelandski vol iv ni kampanji
CLEVELAND, O. — Domače clevelandsko časopisje prinaša le malo novic, kako se razvija v našem mestu zakulisna politika v sedanji voliv-ni kampanji. Zato bodo morda zanimivi nekateri podatki o njej, ki sta jih nabrala za svojo kolono znana časnikarja Evans in Novak.
Kdo vse je za Stokesovo kandidaturo za župana, je jasno pokazala znana aprilska večerja, ki je nabirala denar za županovo kampanjo. Večerje se niso udeležili le znani demokratski voditelji, bili so tam tudi vsi pravi clevelandski bogataši in predstavniki velikih podjetij , bank, tovarn itd. Glavno je, da so to praviloma odlični republikanci, ki so na primer nabrali za Nixonovo volivno kampanjo na stotisoče dolarjev. Zakaj so se naenkrat tako vneli za Stokesovo kandidaturo, časnikarja ne povesta, ne skrivajo pa svoje glavne misli — tako vsaj trdijo: Cleveland je mesto, kjer je 40% črncev in 60% meščanov drugih polti. Pri takem sestavu prebivalstva je nad vse važno, da vlada mir med ra-
sami. Vsak najmanjši rasni spor lahko sproži vihar, ki ga ne bo mogel nihče hitro pomiriti. Clevelandska bogatija hoče živeti v miru in misli, da je v ta namen treba postaviti na stran vse druge politične vidike, kot na primer strankarsko pripadnost. Ker je bogatija videla, da je Stokes vsaj na tem zanjo najvažnejšem področju politik, ki razume svoj posel, ga je treba podpreti. Koliko sta pri oblikovanju tega stališča sodelovali obe stranki, demokratska in republikanska, časnikarja ne povesta.
Res je pa na drugi strani, da so se clevelandski bogati sloji zavzeli le za Stokesa o-sebno. Zato niso imeli ničesar proti temu, da v imenu obeh strank nastopijo še drugi kandidatje. Niso takim kandidatom metali polena pod noge, vsaj dokazov za kaj takega še ni. Zato sta tudi Kelly in Peric lahko nastopila kot kandidata.
Zanimivejša v tej igri je podoba kandidata Perka. S stališčem petičnih clevelandskih republikancev ni bilo zadovoljno mnogo republi-
kancev. Iz te nezadovoljnosti je nastala kandidatura odličnega republikanca Perka, ki pa ni razbila clevelandske republikanske organizacije. Ali je zabrisala vsa trenja, je seveda odprto vprašanje.
Vsekakor je kandidat Perk takoj zadel pravo smer svoje kandidature. Izključil je iz svoje kampanje vsak namig na razne razlike. Je tudi izjavil, da se bo uprl vsakemu poskusu, da bi rase igrale pri mestnih volitvah tudi najmanjšo vlogo. Njegovo stališče so vsaj do sedaj vpošteva-le vse mestne republikanske struje. Do večjega poudarjanja rasnih razlik do sedaj ni prišlo na “beli” strani.
Perk res izvaja svojo politiko dosledno. Besede rasa ni v njegovem političnem slovarju. Omejuje se v svoji kritiki Stokesovega županskega režima le na to, kaj je Stokes delal v mestni upravi in kaj bi bil lahko napravil boljše, kot je. Tu se mu je nabralo dosti gradiva, seveda nima vse gradivo enake politične veljave. Perk navaja za svoje stališče tudi zelo razumljiv razlog. Je odkrito priznal, da
se boji, da bi bil izvoljen kot izrazit “beli” kandidat. V tem slučaju bi bil večna tarča črnih zagrizencev in je vprašanje, ali bi pri razmerju 40%: 60% mogel zmeraj skrbeti za red in mir v našem mestu.
Perk še zmeraj upa, da ga bodo podprli tudi nekateri beli volivci, ki se do sedaj niso mogli vneti za njegovo kandidaturo. Računa celo, da mu bo njegova taktika pridobila simpatije vseh tistih črnih volivcev, ki so se sprli s Stokesom. Je nekaj tudi takih. Kdo na svetu, posebno v politiki, more zadovoljiti vse apetite?
Evans in Novak sta opazila tudi, da obstojajo nekatera nevarna žarišča, ki bi lahko vsaj kalila mir v volivni kampanji. Skrbi jih na primer napetost med nekaterimi belimi in črnimi uslužbenci v uradih za javno varnost. Ne prerokujeta, kaj se lahko iz tega izcimi.
Clevelandski bogati sloji vedo za vse, so pa ostali optimistično razpoloženi. Mislijo, da se jim bo njihova politična špekulacija obnesla.
Um U JUGOSLAVIJE
LJUBLJANA, SRS. — Ameriški astronavti Armstrong, Al-din in Collins so obiskali Jugoslavijo in bili sprejeti tudi pri predsedniku Titu. To je bil njihov edini obisk v kaki komunistični državi.
A
Ford Motor je sklenil dogovor s tovarno OLT v Jugoslaviji o zgradnji 8,000 traktorjev. Najprej bo Ford dele uvozil poleg 400 že zgrajenih traktorjev, kasneje po bodo nekaj delov producirali v Jugoslaviji. Za to pogodbo z jugoslovanskim podjetjem se je potegovalo tudi več evropskih industrijskih podjetij, vendar je Ford ponudil najboljše pogoje.
*
Podjetje “Iskra” v Kranju, ki izdeluje razne električne in e-lektronske stroje in naprave, je sklenilo dogovor z International Telephone and Telegraph Corporation o izključni pravici prodaje ITT izdelkov v Jugoslaviji. V preteklih 8 letih je Iskra sodelovala z ITT pri produkciji telekomunikacij in naprav za avtomatizacijo.
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je preko posebne misije pregledala načrte za gradnjo hitre avtoceste Novi Sad—Beograd. Misija je bila zadovoljna in je verjetno, da bo banka pomagala pri financiranju 70 km te ceste.
V prvih 7 mesecih letošnjega leta je po uradnih podatkih splošna industrijska proizvodnja v Jugoslaviji napredovala za 12.2%. Na j večji napredek 28% je bil v kemični idustriji, nato v električni (26%), v tobačni idustriji je prišlo do 11% nazadovanja, v premogovni pa za 1%.
*
Jugoslovanska trgovinska mornarica obsega 1,343,160 reg. ton, od tega le 4% potniških ladij. Povprečna starost ladij je 8 let in je jugoslovanska mornarica v tem pogledu na enem izmed prvih mest na svetu. Po sedanjih načrtih bo jugoslovanska trgovinska mornarica imela do konca leta 1970	1.55 milijonov
reg. ton. Sedaj zasluži letno 85 milijonov dolarjev, lahko pa bi jih blizu še enkrat toliko, če bi
Iz Clevelanda in okolice
Vesela obletnica—
Danes praznujeta 47-ktnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana zakonca Joseph in Carolyn Mramor, 6618 Schaefer Ave. Čestitkam njunih otrok in domačih se pridružuje tudi Ameriška Domovina in želi zvestima naročnikoma še dolgo srečno skupno življenje!
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, ob 8. zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Loui-so Koželj.
Žalostna vest—
Mrs. Jennie Resnik, 3599 E. 81 St., je dobila sporočilo, da ji je 7. okt. letos umrla v Šenčurju pri Kranju sestra Manica Balinar, stara 74 let. Poleg omenjene ;e zapustila pokojna v Clevelandu še brata Jožefa Blaža, v Argentini Franca Blaža, doma pa sestro Marijo Kimovec.
Danes nov napad—
Včeraj sta bila napadena on rojak in ena rojakinja, ko1, smo poročali okoli šeste zjutraj na Glass Avenue pred vhod im v iolski avditorij. Napadalcem so je posričilo uiti. Policija jo danes zjutraj okoli šeste vozila po St. Clair Ave., po Addison Rd. in drugih cestah v bližini, ni ji pa uspelo prijati lopovov, ki so napadi’ rojakinjo na Norwood Rd. nekaj pred sedmo zjutraj.
Zadnje vesti
BONN, Z. Nem. — Danes je zvezna poslanska zbornica izvolila z 2 glasovoma večine za zahod nonemškega	kanclerja
vodnika socialistične stranke Willija Brandta. Zahodna Nemčija je tako dobila novo vlado socialistov in svobodnih demokratov, ki bo iskala boljše odnose z komunističnim blokom držav vzhodne Evrope.
MOGADISCO, Som. — Danes je vojaštvo skupaj s policijo odstavilo civilno vlado in samo prevzelo oblast, da “očisti deželo korumpiranih politikov”. To kaže, da umor predsednika republike pretekli teden le morda ni bil čisto “osebnega značaja”, kot je vlada izjavljala.
SAIGON, J. Viet. — Danes je prišlo v zadnjem času do največjega spopada ameriških sil z rdečimi. Ameriške oborožene sile so imele v zadnjih 24 urah 14 mrtvih in 42 ranjenih, rdeči pa so v spopadih z njimi imeli 166 padlih.
WASHINGTON, D.C. — Sen. M. Mansfield in sen. W. Ful-bright, glavna kritika vojskovanja v Vietnamu, sta izjavila včeraj, da verjameta, da predsednik Nixon resno išče pot h končanju vojne v Vietnamu.
OSLO, Nor. — Tu je bilo včeraj objavljeno, da je bila Nobelova nagrada za mir podeljena Mednarodni delavski organizacijo (ILO) za njene napore za izboljšanje delovnih razmer po vsem svetu.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je včeraj znova odločno zavzel za potrditev sodnika C. F. Hayns-wortha za člana Vrhovnega sodišča ZDA. Zavrnil in obsodil je vse napade nanj kot “hudobne”.
tstv ~ -""-t-t*—.i i ■ r.-i:1.1.1	z?
jo povečali na 2.5 milijonov reg.
ton.
Ameriška Domovina
/v rv» r.	r%j—
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Fditor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
Združene države:
'	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $3.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No._202 Tuesday, Oct. 21, 1969
Peiping spreminja zunanjo politiko?
Svobodnemu svetu je najbolj padlo v oči, da se je rdeča Kitajska odločila 7. oktobra, da se bo vendarle pogajala s Kremljem o obmejnih sporih v Sibiriji. Vsi so mislili, da se bo to končno vendarle zgodilo, toda niso pričakovali, da tako hitro. V Kremlju so bili drugega mnenja. Mirno so prevzeli nase vsa poniževanja zadnjega sestanka Kosygina in Ču En-laja na letališču v Peipingu, ki se je vršil 11. septembra, ustavili so vso propagando proti kitajski sosedi in s tem prisilili tudi Peiping k molku, namigavali kitajski vladi, da so vrata za pogajanja zmeraj odprta. Iz tega se da sklepati, da so morali vendarle nekaj vedeti, kaj se godi in pripravlja v Peipingu za kulisami.
Da se tam nekaj pripravlja in godi, se je očitno pokazalo na praznovanju 20-letnice komunističnega režjma. Proslave so bile nadpovprečno skromne, česar pri kitajskih slovesnostih do sedaj nismo opazili. Pokazale so na eno med dvema možnostima: ali Mao in njegov sistem nista dosegla v 20 letih tega, kar so hoteli ali pa so ugotovili, da svet zunaj njihove dežele ne vidi vsaj do sedaj nobenih posebnih uspehov rdeče kitajske politike. Dokaz so imeli pred seboj na jubileju samem. Dočim je bilo na praznovanju 10-letnice navzočih 87 tujih delegacij, jih je bilo letos ob 20-letnici komaj 18! Boljšega dokaza za polom v zunanji politiki ni treba iskati. Nič boljše ni bilo z “uspehi” v domači politiki: 20-letnica ni mogla le pokazati na polom politike velikega skoka naprej” in na polom kulturne revolucije. Ker jubilej ni mogel ničesar resnega slaviti, je pozival kitajske ljudi k disciplini, predanosti partiji, požrtvovalnosti, torej le stare melodije, ki so jih Kitajci že siti.
Zato se ne smemo čuditi, da je kjtajska vlada že 7. oktobra pisala v Moskvo, da je pripravljena za razgovore o mejnih sporih Podobno pismo je pisala že 24. maja, toda med obema dopisoma je razlika kot med dnevom in nočjo. Iz prvega pisma kar puhti samozavest, ki napoveduje Sovjetski zvezi, naj se pripravi tudi na debato o tistih pokrajinah, ki so jih Rusi s silo pritegnili nase. To je huda stvar. Kitajci trdijo namreč, da so morali v teku zgodovine podpisati kar 12 pogodb z Moskvo, ki so v njih morali odstopiti okoli 665,000 kvadratnih milj svoje zemlje. Majsko pismo omenja tudi zahtevo po otoku Damanski. O vseh teh zahtevah v oktobrskem pismu ni niti besede. V dobi med majem in oktobrom se je torej moralo v Peipingu vendarle nekaj zgoditi, drugače si razlik med pismi ne moremo razlagati.
Ne bi mogli ugibati, kaj se je zgodilo, opozorili bi pa na nekaj okoliščin, ki so v tej dobi vplivale na kitajsko zunanjo politiko.
Najprvo bo držalo, da Mao ni pri najboljšem zdravju. Boleha, čeprav ni resno bolan. V Rumeno reko pa ne hodi več plavat, kot je to storil pred leti, da pokaže, kako je še trden. Govori se tudi uporno, da njegov namestnik maršal Lin Piao ni zdrav. Je jetičen. Se sicer zmeraj pokaže, kadar fotografirajo tovariša Mao-Tsetunga, toda ni več tako zgovoren. 1. oktobra je res imel govor, ki je trajal cele ure, toda strokovnjaki so hitro ugotovili, da vse misli njegovega govora niso zrastle na njegovem zeljniku. Vrhovno vodstvo kitajske komunistične stranke se torej ne samo stara, je tudi bolehno, zato je razumljivo, da ni več predmet takega pretiranega oboževanja, kot je bilo še v dobi kulturne revolucije.
Ne da se dalje zanikati, da je vojaštvo postalo glavni fteber reda in miru. V vojaških vrstah še vlada sloga; ali so pa vsi generali slepo vdani tovarišu Lin Piaou, o tem pa v Hong Kongu zelo dvomijo. Zunaj Peipinga imajo vojaki v javni upravi glavno besedo v 29 pokrajinskih revolucionarnih odborih. Številčno večino v odborih imajo sicer civilisti, toda so razbiti v struje, ki vsaka vleče na svoje: tam so zaupniki kulturne revolucije, bivši partijski aparatčiki, zagovorniki kmetskih in delavskih interesov itd. Veže jih le ena misel: biti čim bolj neodvisni od Peipinga, oboževati tovariša Mao, toda vlado pa ubogati le takrat, kadar provinci ne škoduje. Vojaki vedo, da pomanjkanje sloge in discipline ne more dvigati patriotizma, zato so bolj miroljubni kot civilisti. Vidijo vsaj začasno v ruski narodni obrambi večjo nevarnost kot civilisti.
V tem se struja, ki jo vodi Ču En-laj, z njimi strinja. Tudi Ču Ln-laj je postal previden. Želi mir, toda brani ga v kitajski javnosti postopoma. Zmeraj pazi, da se pri tem ne zaleti v zakulisne trdnjave Maovega režima. Mu je na tem, da doseže odločilne uspehe, za male mu ni. Zato je iako dosledno nastopal proti bojevitosti na sibirski meji in končno vendarle dosegel obnovo pogajanj s Kremljem.
Kaj naj o njih sodimo. Najprvo moramo opozoriti, da se pogajanja vršijo med obema vladama na ravni, ki jo do-loča pismo od 7. oktobra. Vodili jih bodo torej upravni u-
radniki, ne morda vodilni ljudje iz partije. Ta razlika je tihote. Stopil sem k oknu. Poželo važna. Upravni delegatje se pri pogajanjih ne bodoivlekel zastore in zares nekakšna mogli spustiti v prerekanje, kateri komunizem je boljši, oblačnost Je zagrinjala nebo. sovjetski ali kitajski. Bodo morali gledati na obmejne spo-: Domneva! sem, da pridem brez
re le s političnega stališča. To bo močno olajšalo debate. dežnika Prezreti ne smemo tudi dejstva, da je v komunistič-*'150 vzel°
do “Osme”, čeprav mi vzelo več kot eno uro, da se nem sistemu partija na prvem mestu, potem šele pride dr-|°Pravim, odpeljem s podzemsko žava. V našem slučaju bo torej oblast druge stopnje vodila |do njujorškega mesta. In tu, ko pogajanja, toda bo odvisna. Njena taktika pri pogajanjih jsem prišel iz podzemtja na štiri-in pristanek na sporazum bosta morala biti najpreje odo- naisti> mi sončni žarki poreko: brena od sovjetske in kitajske partije, potem šele ga bodo Dobro jutro! delegatje lahko podpisali, vlade pa odobrile. Ta postopek J Kmalu po prvi maši sem bil ima svoj dober ventil. Ako se pozneje pokazalo, da je kaj ;že na “Osmi”. Kar pred cerkvi-napak sklenjeno, bo odgovorna vlada, ne partija, ki je si- .lco slovensko sem ostal in čakal cer o vem odločala, toda ostala zmeraj v ozadju.	(v svojevrstnem pričakovanju
Zato lahko sklepamo, da bodo pogajanja ugodno pote- vprašujoč se: Kakšen bo srenj-kala in končala s kompromisom. Koliko časa bo pa spora- £k* odziv, ko danes delovna zum veljal, je seveda odprto vprašanje. Glavno je: Ne vi-isrenjdana Tereza in Jože doživ-dimo sedaj na obzorju dogodka, ki bi mogel preprečiti ugo- j*jata bisemost svojega skupne-
den zaključek pogajanj.
ga živjenja. Še predno so prvi
Ostalo bo seveda nespremenjeno napeto stanje med o- sreni^ani PrišlL Koprivški iz
bema partijama: sovjetsko in kitajsko. Tam bo divjal boj za ideje in proti idejam še naprej z nezmanjšano srditostjo. Če ne bo hujši od sedanjega, pa političnega miru ne bo o-grožal. Tako uči dosedanja skušnja.
'-»k	♦r

BESEDA IZ NARODA

Ob 35-!efnici DNU l Vidu
pri Sv.
(Nekaj zgodovinskih podatkov iz njegovih prvih let)
CLEVELAND, O. — Društvo Najsvetejšega imena Jezusovega župnije sv. Vida praznuje v nedeljo, 26. okt. t. L, svojo 35-letnico. To obletnico si je izbralo za posebno praznovanje v prvi vrsti zategadelj, ker bi rado z njo pozdravilo novega g. župnika Rudolfa Praznika, ki je bil pred 35 leti eden izmed najvidnejših njegovih ustanoviteljev. Pričujoči prispevki so bili napisani, da bi sedanjim dru-števnikom nekoliko približali u-stanovno dobo in ondotne razmere. V današnjem prispevku, ki je za sedaj zadnji, sledi najprej pregled 1 o poteku društvenega ustanovnega občnega zbora, zaključuje pa ga preglednica društvenih duhovnih voditeljev in društvenih predsednikov od leta 1934 do danes.
Ustanovni občni zbor DNU je bil v nedeljo, 18. februarja 1934, ob dveh popoldne v dvorani pod novo cerkvijo. Kakor je razvidno iz zapisnika o njem, se ga je udeležilo izredno veliko mladih mož in fantov, namreč okrog 130. Za to gre vsekakor zasluga v prvi vrsti Ustanovnemu pripravljalnemu odboru, ki je sam imel pred občnim zborom kar pet sej, in zraven tega še organiziral dva pripravljalna sestanka mož in fantov. Iz tega se vidi, kako resni so bili društveni ustanovitelji.
Ustanovni občni zbor je vodil br. Mihael Kolar. V začetnem govoru je podal na kratko program in zgodovino organizacije društev NI J. Br. Lavrencij Bandi pa je podal zgodovino priprav za ustanovitev DNU pri Sv. Vidu. Župnik Jernej Ponikvar pa je nato govoril o Katoliški akciji in o tem, kakšen mora biti resnično dober katoliški mož odn. fant. Po teh treh govorih se je razvila razprava o delovnem programu, ki ga je bil pripravil ustanovni pripravljalni odbor.
Volitve v novi društveni odbor so se vršile strogo po parlamentarnem sistemu. Za vsakega odbornika so morali biti predloženi po trije kandidati. Držeč se strogo tega načela so bili izvoljeni v prvi odbor naslednji: br. Franc Zabukovec za predsednika; br. Mihael Kolar za pod-nredsednika; br. Lavrencij Bandi za tajnika in br. Rudolf Ka-sunič za blagajnika. — Zanimivo je, da je imel prvi odbor tudi posebne konzultorje-svetoval-ce, ki jih je vanj imenoval g. župnik. Ti so bili: br. Anton Baraga, br Stanislav Frank, br. Jožef Modic in br. Martin Svete. — Novi odbor je bil takoj instaliran — umeščen. Volitvam so sledile še slučajnosti. — Obč-
Betlehema in z njimi .žena Jer-reyja, sem bil že kar dobro razpoložen, ker se je vremenski strokovnjak tako krepko urezal.
Kar nekam smejalo se mi je, ko sem ugledaval obraze, ki jih poredkoma videvam na “Osmi”, pa vendar so mi znani kot obrazi slovenskih srenjčanov. Tudi
današnja slavljenca sta kmalu Po ustanovnem občnem zboru prišla Cerkvica se je začela pol_

P? .


je začelo novo društvo z vso in tenzivnostjo z delom, ki ni vse do začetka druge svetovne vojne v ničemer popustilo; na^ sprotno od leta do leta se je le še bolj poglabljalo in razširjalo. Druga svetovna vojna pa je, razumljivo, odtrgala veliko vrsto društvenih udov. Hvala Bogu, da se je večina od njih vrnila in se znova vključila v dbuštve*-no delo. V letu 1950 pa so se priključili društvu številni tisti rojaki, možje in fantje, ki so se leto prej (1950) naselili v župniji sv. Vida, namreč politični slovenski emigranti. Tako je število društvenih udov poskočilo na nad nekaj čez 500, ki se še danes drži.
V nasledijem naj sledi še seznam društenih duhovnih voditeljev in društvenih predsednikov od društvene ustanovitve v letu 1934 pa do danes leta 1969. — Po smrti župnika msgr. Jerneja Ponikvarja (1952) je postal društveni duhovni voditelj Rev. Francis Baraga, danes pastor emeritus župnije sv. Lovrenca; za njim Rev. Viktor Tomc, danes župnik pri Mariji Vnebo-vzeti v Collinwoodu; za njim Rev. Viktor Cimperman, danes župnik pri Kristusu Kralju v Akronu, O.; za njim Rev. Rajko Hobart, danes pastor assistent pri Sv. Feliciti, Euclid, O.; Father John Relic, ki je sedaj vojaški kaplan. Sedanji duhovni voditelj pa je Father Arthur Za-nutič.
Društveni predsedniki pa so bili v tem času — 1934: Franc Zabukovec; 1935: Mihael Kolar; 1936: dr. John J. Dejak; 1937: Emil Trunk (umrl okt. 1967) do avgusta in za njim Anton Martinčič (do dec.); 1938: Viljem Tomc; 1939: Andrej Sire; 1940: dr. Vincencij Opaskar; 1941: Mihael Kolar; 1942: Franc Brani-sel; 1943 - 44 - 45 - 46: Mihael Kolar; 1947: John Perši; 1948: Anton Baznik; 1949: Ken Tom-sick; 1950: Mihael Kolar; 1951 -52: Anton Sajovic; 1953: Charles Winter; 1954 - 55: Frank Matjašič; 1056 - 57: Frank Oblak; 1958 - 59: Albin Orehek; 1960: Frank Zupančič; 1961 - 62: Ed Thomas; 1963 - 64-65:	Frank
Grdina; 1966 - 67 - 68: John Hočevar in 1969: Edward Arhar.
Janez Sever
—o-
ftedeijska doživetja S 2, oktober
niti in srenjčani, samo menda 14 je bilo takih, ki so izven nje, so lepo posedli cerkvico sv. Cirila. Samo na levi strani sta bili prvi dve klopi prazni. V cerkvi nas je bilo okoli 100. Precej jih je bilo na koru.
V zadnjih — že dokaj letih smo vajeni velikih praznin. Samo prazniki — kot sta Božič in Velika noč — nam dajo takšen obisk. Biserna poroko Skrabeto-vih pa je bil — tako se je pokazalo — srenjski praznik. Ta trenutek njunega skupnega življenja se je razvil v dejansko priznanje za njuno delovanje v n.jujorški srenji. Saj sta delovala v njej prav od njenega samega začetka tako pri cerkvi, kakor pri društvih Slovenske katoliške podporne jednote.
Po maši, pri kateri je bil bra-vec Ludvik Burgar ml. in katero je daroval župnik p. Richard so se srenj čani zbrali v cerkveni dvorani okoli miz, kjer so jim servirali domačo zakusko. In tod je predsednik' društva Sv. Jožef, g. Joco Žagar nagovoril slavljenca. V tem nagovoru je povedal, kako >je kot 13-letni dečko prvič srečal za skupnost delujočega Jožeta Skrabeta, ki mu je iz žepa zvabil kvoder, ki je bil Jocetov prvi materialni doprinos za dobro skupnosti. Na nedeljski dan, 12. oktobra 1969 je po Jocetovih besedah zbrana srenja — starejši, srednji in mladi rod — sledila delovni poti Tereze in Jožeta Skrabeta.
Za njim je govoril župnik p. Richard. Najprej je prebral papeževo častilko in blagoslov. Nato jima je dal farno darilo: skulpturo moža in žene v trdni skupnosti. Na njej je bilo vrezano zahvalno posvetilo.
Dvorana je bila vzradoščena in srenja jima je zapela: Kolikor kapljic toliko let Bog vama daj še na svet... Želja je, da bi še doživela dokaj obletnic skupaj-
Tega dela v dvorani nisem doživel, ker sem šel v sosednjo bratsko srbsko srenjo, ki se je v svetišču sv. Save spominjala s posebnim obredom smrti — oziroma umora — jugoslovanskega kralja Aleksandra I. V pravoslavni cerkvi je obred v spomin mrtvih, pomen — parastos, o-bredno lep in dokaj pretresljiv, ko se poglobiš vanj in pa v lepe odpeve zbora na duhovnikove molitve. Skoro 500 Srbov se je zbralo za ta obred v njihovem njujorškem svetišču. Med njimi e bil tudi sin kralja Aleksand-Močno ga je
NEW YORK, N.Y. — Predno sem se vlegel v soboto zvečer, ra I. — Peter II sem pomislil na naslednji ne-'presunilo, ko je duhovnik blago-deljski dan. Malce slabe volje‘ slavijal žito pri “stranskem ol-sem bil, ker so še Enajsta' večer- tarju”, na katerem je bila Alek-na poročila govorila o oblačno-1 sandrova slika, in ki mu je po sti, meglenosti in pršenju dež- opravilu ponudil, da on prvi Ja-	(zajame z žličico v blagoslovlje-
Cb jutranji prebuditvi sem no žito. najpoprej močno napel svoje Mej spomin je šel nazaj v le-uho, če bi ono ujelo kako šume- to 1934, kako smo v Domžalah
mo .za njegovega prvorojenega gam, ko je priljubljen.
.? Ta-
sina Petra, ampak za vse jugo-1 krat smo se začudili. Prav tak°
nje vode v deževnih Žlebnikih, sprejeli prvo vest o tem zločinu, ni zbor je trajal dve in pol ure. | Nič takšnega ni motilo jutranje ki je imel težke posledice ne sa-
slovanske narode. Kralj Aleksander — naj mu nekateri naštevajo samo njegove napake — je bil močna politična osebnost na začetku tridesetih let tega stoletja.
Z marsikoga bi bilo koristno odpreti liste New York Times-a od 31. avgusta 1969, v katerem je objavljen razgovor z bivšim angleškim zunanjim ministrom Anthonyjem Edenom. Eden v tem razgovoru odkriva dva važna momenta, ki sta usodno vodila do vojnega početja Hitlerja-
Prvi tak moment je po Ede-novem mnenju bil Rooseveltov poziv Chamberlainu, da bi se v Washington sklicala konferenca zapadnih demokratskih sil, da bi odstranile vsa svoja medsebojna nesoglasja in da bi skupno nastopale proti Hitlerjevi samovoljnosti. Roosevelt je poslal ta poziv Chamberlainu dne 11. januarja 1938. Torej dobra dva meseca pred Hitlerjevim vdorom v Avstrijo. Chamberlain je ta Rooseveltov poziv prdslišal.
V istem razgovoru Eden pravi, da je bil umor Bartouja in kralja Aleksandra drugi tak u-soden moment. Za Bartouja Eden pravi, da je bil človek-diplomat Clemenceaujeve vrste. On ne bi nikdar odigral vlogo Lavala. In za Aleksandra pravi, da bi s svojo osebnostjo znal držati moč Male antante in Balkanskega sporazuma in bi tako močno motil ravnotežje sil oso-vinskih naklepov. Tako gleda zdaj v časovni odmaknjenosti na osebnost jugo slovanskega kralja Aleksandra L bivši britanski zunanji minister lord Avon Anthony Eden.
Iz srbske cerkve sem se vrnil na “Osmo”. V dvorani je bilo ob pol treh še precej srenjčanov, ki so mi govorili, da sem ta lepo zamudil, ko je prepevanje polnilo prostornost pod cerkvico domačo. Torej: Skrabetova sta s svojo zakonsko zvestobo in s svojim delovanjem v njujorški slovenski skupnosti pripravila lep, domač srenjski praznik.
Življenje se menda zmeraj tudi s smrtjo prepleta. In tako teče tudi moje poročilo, ki je samo odtis mojega nedeljskega doživetja. Kakor je bila maša lepa spričo biserne obletnice, sreča in radost sta kazali svoj obraz. Istočasno pa je za trenutek preko tega zdrsel pajčolan črne bolesti, ko je župnik p. Richard bral oznanilo:
“V molitev vam priporočamo vse naše bolne in pokojne farane. Posebno pa vam priporočamo v molitev našega bivšega kaplana patra Johna Vianeja Trin-ka. Hipoma je umrl sinoči, domov grede v Lemont. Bil je pri bratu v Chicagu na obisku. Ko ga je brat peljal nazaj v Lemont z avtomobilom, je p. John rekel: “Vroče je v avtu!” in je začel odpirati okno. V istem hipu je onemogel. Brat ga je odpeljal v bližnji ‘fire station’, kjer so mu dajali kisik, a ni več oživel. Bil je star 62 let. Pater John je bil dolgoletni kaplan v naši fari. Bil je dobro poznan in vsem priljubljen ...”
Skupaj smo zmolili za pokoj njegove duše očenaš in mašni obred je šel življensko naprej zahvaljujoč se Bogu za srečno doživeto 60. obletnico poroke Skrabetovih.. .
Jaz pa sem tudi tiho bil v premišljevanju besed: Bil je dolgo let v fari. Bil je dobro poznan in vsem priljubljen ... Kot da je živ, mi ga je misel slikala, kako obiskuje njujorške slovenske srenj čane, kako vrti v dvorani redovniško vrvico, kako se priseda k ljudem pri mizah in vsakemu nekaj poreče, kako sega z roko v svoj globoki žep redovniške halje in iz njega privleče prgišče bonbonov, ki jih meče otrokom ...
Ob njegovem odhodu iz njujorške srenje smo se mnogi vpraševali: Zakaj mora iti dru-
smo se začudili v nedeljo vprašali:	Zakaj je moral odid
že zdaj na pot smrti in drugeg® življenja. V prvem je bila le čD' vekova prikritost, a v druge111 je skrivnost življenja, za katero ve samo Tisti, ki je Začetek vsega začetka.
Tone Osovnik
Vesti iz Slovenije
Predsednik Italije Saragat v Sloveniji
V sončnem nedeljskem ja^rl1 5. oktobra 1.1. se je predsednik ’ talij anske r e p u b like najpreJ sprehodil s svojim spremstvom ob Blejskem jezeru, obiskal nato blejski grad in se potem odpeljal v Bohinj do Ukanca.
Popoldne je Saragat obiskal Tita v njegovi rezidenci Brd° pri Kranju, šel z njim na spre' hod in se udeležil ribolova. Pr°' ti večeru se je v Titovem -premstvu vrnil na Bled.
Tam je predsednik skupščin6 -IR Slovenije, Sergej Kraigher priredil odličnemu gostu v no-/em hotelu “Golf” slavnostno večerjo. V zdravici je Kraigher ned drugim poudaril pomen, k' ga imata v odnosih med obema državama italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. “Mi Slovenci | :enimo vsako prizadevanje ita'B lijanskih oblasti, s katerim sC I zboljšujejo pogoji za nemoteč kulturni, gospodarski in nacionalni napredek slovenske narod nostne skupine v treh obmejni” talijanskih pokrajinah dežel® Furlanija-Julijska Benečija, želeli pa bi, da bi se napravil se korak naprej pri zadovoljevanj11 zraženih teženj slovenske ^ rodnostne skupine v Italiji; za” gotovih naj bi ji postopanje, k h ustrezalo tako črki dogov°'
rov kot tudi duhu rnedsebojnil1 odnosov. Zato bi bili zelo srečn1* če bi le-te težnje in druge nacj' onalne potrebe slovenske etn16' ie skupine italijanska vlada obravnavala z ustreznim razum6 vanjem.”
Kraigher je tudi omenil, da se ‘skupno zavzemamo za gradnj0 /elikega mednarodnega zn311.' itvenega objekta v Doberdob11 n pri tem očividno prezrl, d®
30 ta objekt prej ali slej sm6 amkajšnje slovenske skupnos1' Bili bi veseli, če bi dodal: “°. .upoštevanju ohranitve tamk3^ 'mje naše manjšine”. Saragat je .nal v odgovoru navezati svoj6 msede prav na Doberdob in le lejal, da “cenimo zanimaj6 Slovenije za našo pobudo, nudimo na italijanskem ozem ju v bližini Jugoslavije pri1116 en prostor za graditev vnslc ibjektov izrednega znanstvu116 ga pomena; koristi od teh obj6^
:ov bi nedvomno občutili na ce otnem področju.” V ostalem Pa e Saragat izrazil zadovoljstv0’ la so prav naše obmejne pokr. une dale največji prispevek dobrim sosedskim italijansk0 ugoslovanskim odnosom.
Zadnji dan bivanja v Slove111^ ji je Saragat najprej obiskal t°-žarno “Iskra” v Kranju, nato si ogledal še jedrski institut ^ Ljubljani “Jožef Štefan” ter ® za hip ustavil na ljubljansk® ^ magistratu. Po ogledu slovel prestolnice se je odpeljal Brdo pri Kranju, kjer se je zn kr at sestal s Titom in bi njim na kosilu. Točno ob Id- d je Saragatovo letalo ob salvi., 0 topovskih strelov z a p u s t1 Brnik in se usmerilo proti mu, pol ure nato pa še leU^.^ italijanskimi časnikarji. Na ^ leži sedaj velika naloga, da ba . duha prijateljstva pretekli!1. ^ znali naprej gojiti in razvil3
I
nsk6 n3 še z ri
Samo 4 avtomobili
1896
DETROIT, Mich. — Leta so bili v vseh ZDA samo 4 av mobilj, znani pod imenom .j čije brez konj”. Seveda je ■ vsak izdelan posebej in na sV način.
VfaŠ
(j^° v deželi že več kot dve let e^e.^’ ^rugi deset ali -manj pa'Ve^ slovenske mladine siHq6 ^ r°^en v Kanadi.
Tako
ceni v novi svet ne smemo pozabiti na svoj rod
FRONTO, Ont. — Nekateri]ge in slovenski listi, ki izhajajo
v tujini, pa naj bo to pri nas v Kanadi, v ZDA, v Argentini ali kjerkoli že, imajo vedne denarne težave. Če hočemo to ohraniti, moramo pomagati vsi. Ne p r e p u š čajmo tega narodnega bremena le nekaterim. Kaj pa, če ti nekega dne omagajo? Mar nam ne bo potem hudo, ko bo slovenska tiskana beseda izginila iz naše srede? Tedaj bo prepozno! Računati, da bi kdo začel znova, če bi obstoječe prestalo, je napak. Ne odtegujmo se svoji
gl ^Se Vrasli nekateri bolj, dru-Et . anj v nove razmere in po-k arn° Postopno bolj in bolj tar aC^'ar^' T° je razumljivo in jQoraVn°. ker vpliva okolja ne ki 11:10 popolnoma zavreti, če ys, iudi za to prizadevali.
druži?311'’6 življenje’ delo> šola>
j0 a nas vključujejo in vleče-oj ^ ailadsko življenje. Slovenja. aiamo le doma med stena-ijj ^Vojih hiš, v svojih cerkvah slo V°rariah. Postopno je tudi v iti enS.^”1 domovih slišati več kot ^ angleškega govorjenja a slovenske besede, skl °Vetlsko izročilo in sloven-s, tJezik ohranjati ni lahko. Če
Cerke ^lrn° s^arai> pomaga nam si0Ve ’ Pomagajo nam društva, Cg aske šole, je nekaj uspeha, Vsj ^rši ne brigajo dovolj, u°^ak ne zmorejo veliko. slovae arkoli slišim pri obisku v o^kt hiši slovensko besedo je prijetno, vem, da
5taiišei v ,d'om’
P0Sre&il°
st; . ° Zavest, posrečilo prene-
t|0 f0Vensko izročilo, ljubezen
tld v u novemu, mlademu ro-
ttigjo ° Se človek po takem domu
Vensk °2re> bo naglo opazil slo-
piSe 'j knjige, slovenske časo-
ttio^ °Venske liste. V takih do-
sk0 h Je mogoče slišati sloven-
s^jj . Sem, katere izbor na plo
Vedno bogatejši.
Se ^ori slovenski ljudje so
a^u po prihodu v Kanado
so prene-
narodnostni skupnosti, bodimo njen trden, živ in požrtvovalen del vedno in povsod, v cerkvi, v društvih in še prav posebej pri slovenskem tisku!
kjer se je ohraniti slo-
, Rubinu
uaij 1 ) enostavno
v SaWi v
Se |„ 11 so v kanadski svet in
SCanada išče nova pota
TORONTO, Ont. — Vse hiti, vse dela in se žene za napredkom, tako nam ostane le redko raj časa, da bi se ozrli okoli sebe in premislili, kaj se godi oko-li nas in končno tudi z nami samimi. Kanada se' spreminja, kot drugod po svetu se tudi pri nas pojavljajo nove struje, nove skupine, ki oznanjajo svoj nauk in ga nam skušajo vsak dan znova vsiliti, četudi se ga otepamo.
Stare skušnje, stara izročila izgubljajo veljavo, mladi rod tišči za vsem “novim”. Nekdaj smo tiščali v tem pogledu le za modo v obleki in morda še v frizurah in drži, danes sega moda tudi v mišljenje, v govorjenje in seveda tudi v fantazijo mladih ljudi. Vse okolje jih žene v to, šola, knjige in največ televizija.
bo	v slovensko druž-
t0dšli so .
V^o SKu,šali in se nemara še Jjfgt, sbušajo otresti “svoje Polni	Ti hočejo biti po-
rez ?anadčani, čisti in novi .^^lake starega kraja”, svet tlcani so, da jih bo novi jef	hitrejše in rajše spre-
jjenje Uanja kaže, da je to miš-ša 2tl T'Padno. Vsak, ki se sku-6	svoje preteklosti, ki
k.
r°cil SV0'’ lzvor> zavrača svoja ojjja’ vzbuj a nehote nekak je; sebe. Okolica se sprašu-
etllu ta
vse to skriva? Kaj
j:**.
W ,ec Prišlekov, je prevelika
nji'm napak? V Kanadi
k ailiCa
narodov, da bi bilo
hi	skrivati svoj narod-
' Slovenci smo v sploš-
hfijn
haš i2;v0Vsod na dobrem glasu, 1'0čilo j61 na,m je preje v pripo-- kot v škodo.
zadrževali
.
Se b°mo 36 minil°’
star6j^i ZoPet bolj doma, zlasti tofhbim r’1° je čas branja. Ne ° na s^°vensko knjigo. n^0 n^ei’ osvežila nam bo
^a s ^ nas znova poveza-bt-„. . slov,
k>
onsko domovino. Ob lohi0 . °kre slovenske knjige lal‘l<0 doživeli obilo pri za sloven mo
Mnju _	______
č1 ’’st^Se ISt° V6lja
Sg tZlIno po njem, naro-^Ihi na r*ari'b bodimo njegovi
^^čniki! Slovenske knji-
^Ab! OGLASI
tov
d0b
VNAPRODAJ
ellevilie
^gato
Ontario, 184 ak gramozno jamo,
^av j.^0sP0darska poslopja, ^eria	Možnost razdelitve.
k tal° oh °0, Kapiačilo $25.000
SefPrtdolg.
100 akro^6 v isti okolici:
^h, 1(J “bobby” farm $.85.000 * .50o pQ„?^r°v “bobby” farm
gledu. Delavske unije so povedale takoj jasno, da iz te moke ne bo kruha. Če je vladi res do zavretja inflacije, naj zamrzne vse cene za leto ali dve, dokler se položaj v gospodarstvu ne u-miri.
*
Vse na vseh koncih in krajih, vendar nam to ne sme vzbujati posebnih skrbi. Niso vse spremembe vedno dobre, toda prav tako niso slabe. Svet napreduje, pa naj pride tu in tam do kakih težav! Napreduje tudi Kanada, dežela neizčrpnih možnosti, z njo napredujemo mi, ki smo si jo izbrali za svojo novo domovino!
lan
“R
n*1’ akrov “dairy W0'000 cash 200 akrov
eef” f	— spuu čusauv
6-50o. arrn $25.000, naplačilo
Ne?3 0cvirk> 5:17-3411 U 01311 & Nevvman 1151 ? Estate Ltd. VomSt‘ CIair Ave- w-
0«tario, Canada
(206)
Liberalna vlada P. E. Trudeau j a nam vedno govori o čem novem, o potrebi po spremembi Tako smo se začeli odmikati NATO, ki že nad 20 let uspešno brani svobodni del Evrope pred nevarnostjo ,z vzhoda. Naslanjanje na mogočno sosedo na našem jugu nam je začelo preseda-ti, hočemo pokazati svojo neodvisnost. Hočemo biti bolj prožni in ubirati svojo pot v odnosih do Sovjetske zveze in zlasti do rdeče Kitajske. S to se pogajamo o vzpostavitvi rednih diplo matskih odnosov. Da pridemo do tega cilja, bomo žrtvovali Čangkajškovo Kitajsko, ker ta gospodari le še na Formozi, Pe-ikadorih, Quemoyju in Matsu. Od te ne moremo pričakovati kakih posebnih koristi, med tem ko celinska Kitajska morda le še kupi kake milijone ton naše pšenice, ki ne vemo kam z njo.
Vzpostavili smo redne diplo matske odnose z Vatikanom središčem in glavo katoliškeg. sveta. To naj bi vplivalo pomir jevalno na katoliški del Kanade, zlasti na pokrajino Quebec, ki zadnjih letih vedno bolj tišči v svojo smer na škodo kanadske federacije.
Zaradi tega smo se pisano gledali s Francijo pod De Gaul-lom in se gledamo z njo, ko je De Gaulle moral od njenega krmila. Zadnji teden je postalo to vprašanje že kar naravnost pereče. Predsednik vlade Trudeau je bil hudo prizadet, ko se francoski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Jean de Li-powski tekom svojega 8-dnev-nega obiska v Kanadi ni ganil iz Quebeca in se oglasil v Otta-wi, kamor je bil povabljen. Ottawa je zagrozila, da ne bo potrdila dogovora o kulturnem sodelovanju med pokrajino Quebec in Francijo. V Quebecu so takoj izjavili, da tega ne bodo dopustili.
Cene rastejo, prav tako morajo tudi plače. Vlada je skušala pripraviti delavske unije in podjetja do umirjenosti v tem po-
L. Ambrožič st.:
OBUSM DELU GOL®
Zdaj leži na pokopališču v Le-montu v bližini sotrpina — škofa Ražmana. Zdi se, da duhovnik v takem slučaju — kot je bilo naše begunstvo — precej več trpi kot lajik. Razne obveznosti ima, katerih lajiki nimamo; ima več sovražnikov, pa tudi mnogo večjo odgovornost kot lajik. Ne samo zase, pač pa za vse okoli sebe in za one, ki jih je zapustil — ali je naredil prav ali ne in ali jim je dal dovolj podpore, da bodo vztrajali v do-'jrem itd. Vseh takih skrbi ima polno glavo.
Kdor tole bere, ga prosim, naj zmoli kak očenaš za dobrega gospoda. Pa še rajnega škofa Gregorija Rožmana se spomnimo v molitvi. Pokojni duhovniki so potrebni, da se jih spomnimo v molitvi že zato, ker nimajo svojih družin, da bi molili zanje. Navadno se le redke duše spomnijo nanje z molitvijo. Če nima bratov in sester — kar so le redki primeri — potem ostane duhovnikov grob pozabljen, kakor tudi njegova duša. Zato se le večkrat spomnimo nanje; vsaj na poznane.
Komandant domobrancev na Dobrovi — Silvo Knuplež, dober in pošten Štajerec, mi je napovedal, kaj vse obsega služba četnega obveščevalca: Paziti, kaj se godi v četi, zasledovati terence, prisluškovati komunistični propagandi, od kod prihaja, kdo podpira partizane, urediti točno kartoteko vseh družin in jih označiti, če so rdeči, sopotniki ali protikomunisti. To-
ti. Še tisto, kar sem se zamudil pri “podatkih” v župnikovi kašči parkrat, mi je hodilo narobe.
Dvakrat se je zgodilo, da so mi odnesli najbrž zelo važno pošto za partizane tik pred mojim prihodom na mesto, kamor sem bil namenjen; pa sem se predolgo zadržal pri “podatkih”. Enkrat je bila to — Logarjeva Ivanka, drugič pa Gučanova Francka. Ta zadnja je nosila stalno pošto iz Ljubljane na Hruševo in h Klnaču, na dom komandanta Dolomitskega odreda. Na obeh krajih se je pozneje odkrilo, da so imeli velike bunkerje partizani, v katerih so se večkrat zadrževali tudi člani štaba Kidrič, Kocbek, Mikuž in drugi. Vse so imeli tako pripravljeno, zavarovano in zastraženo, da se jim je vedno posrečilo pravi čas pobegniti.
Ko je bila narejena kartoteka, sem sicer malo lažje zadihal, a
bilo je treba iskati oznake zanjo po vsem našem teritoriju. Tudi to ni bilo lahko delo, ker so se mnogi tako ponarejali, da dolgo nisem vedel, kako bi jih označil. Mnogokrat sem moral čakati prilike, da je kdo pokazal pravo barvo.
V pisarni sem se počutil dobro. Komandant Silvo Knuplež je bil mehka štajerska duša, dober človek in usmiljenega srca. Sicer energičen in dovolj odločen, a ga je le včasih v kaki reči njegova mehka narava nagnila k popuščanju, vendar pa nikdar stvari v škodo. Vsi smo ga imeli radi in tudi na zu naj je pri ljudeh užival dosti ugleda in spoštovanja. V pisarni je bil tudi semeniščnik Erman, ki je imel —mislim vsaj tako v Vetrinju novo mašo. Pozneje je bil nastavljen v neki fari na Tržaškem, ko je bila še pod Angleži. Po razmejitvi tržaškega ozemlja je prišel pod Jugoslavijo in sem nekako pred dvemi leti bral v časopisu, da je umr. na neki štajerski fari. Gotovo u-živa zasluženo plačilo tam gori Poleg njega je bil v pisarni še drugi s e m e n i š čnik, doma Mengša — Ivan Krušič. On je bil v semenišču v Ljubljani, ko so Nemci zasedli Gorenjsko. Tako domov ni več mogel. Prevzel ga je v vso oskrbo dobrovski župnik Klopčič in tako je, kadar je mogel, prihajal na Dobrovo v župnišče, tako seveda tudi
rej
popolne nasprotnike — partizane in njihove glavne sodelavce in pomagače. Preveč in nič prijetnega dela mi je naložil. Trudil sem se, da bi čim preje in kar mogoče dobro opravljal vse, pa nisem mogel vsega obvlada-
zanesljive, nezanesljive in ob počitnicah. Bil je silno pri-
jeten fant, družaben, pa vse pti če je znal oponašati. Ali z žvižgom ali s petjem. Na Dobrovi je bil splošno znan kot — “farovšk Ivan”. Ta je pa bil iz Vetrinja vrnjen in seveda ubit. Ravno tako je bil vrnjen in ubit tudi
ZIMSKO SVETOVNO PRVENSTVO V TATRAH — Svetovno smučarsko prvenstvo bo prihodnje leto v februarju v Visokih Tatrah na Slovaškem. Slika kaže predel, kjer se bodo tekmovanja vršila.	-
naša pisarniška moč Dovjak Lojze iz Vrhovcev (prej Kovačev Lojze iz Kozarij), moj najboljši prijatelj, katerega sem še kot mlad pokovec spoznal že v materinem naročju.
To je tisti, ki me je dobil pri podatkih” in potem raztrosil okoli, po kakšne podatke hodim in kam, kar mi pa, razumljivo, pri partizaznih ni škodovalo, pri domobrancih pa bilo večkrat povod za malo norčevanja in smeha. Meni je seveda 100% koristilo. Zame so bili vsekakor “podatki” v župnikovi shrambi več vredni, kot oni, ki sem jih prepisaval iz knjig v župnijski pisarni.
Ker sem že pri dvojnih podat-cih, naj še bom tako odkrit in naj povem, da sem v Šmartnem pri Gosarju vselej, kadarkoli sem tam iskal kake podatke za na papir, poleg teh prejel tudi one, ki so bili slični župnikovim njegovi shrambi. Klobasa, kruh in malo domače kapljice so bili kar dobri “podatki” za tiste čase. Tega kar ni mogoče pozabiti. Srce je še polno hvaležnosti do njih.	,
Ker sem ravno pri pisarniških močeh ter o takratnih želodčnih poživilih, bi rad opisal nekatera doživetja s te strani, tudi take, ki bi kdo dejal, da je utopija in izmišljotina. Da je to čista resnica, za to imam še žive priče, katere bom h koncu navedel. Naj začnem pri mami prijatelja Dovjaka Lojzeta.
Nič ne vem, kdaj smo postali to hišo prijatelji. Morda še takrat, ko so imeli kovačnico pri Grogcu (sedaj Bricelj) na Dobrovi. Od tam so se preselili v Kozarje. Ko sem bil v Ljubljani še kot trgovski vajenec in pozneje, ko sem bil po raznih drugih službah, sem se rad ustavil pri Kovačevih, ko sem hodil, o-ziroma se z biciklom vozil domov na obisk k staršem, bratom in sestram. Kovačeva mati je zelo rada postregla z omletami. Znala je napraviti zares okusne. Tudi malemu sinčku Lojzku jih je večkrat naredila in to tudi pozneje, ko je začel hoditi v šolo, ko je stopil v službo pri Jugoslovanski tiskarni in tudi še potem, ko je stopil k domobrancem. Kadar je prišel domov sam ali če je pripeljal družbo, je vselej'naročil materi, naj naredi o-mlete za vse, za njega jih pa mora biti 13. Zgodilo se je, da smo bili dvakrat povabljeni tja z družbo in obakrat je Lojze dobil posebej na krožniku 13 o-mlet, a bile so več kot polovico manjše kot naše. Bile so pa boljšega okusa kot druge. To sem o-pazil, ko sem mu na skrivaj e-nega sunil. Je obakrat vse pojedel in dejal, da je to ravno prava mera za prazen želodec. Ker je bil Lojze precej duhovit, so prišle večkrat omlete na površje. Kadar je komu želodec zakrulil, se je Lojze takoj spomnil, da bi bilo dobro iti kam na o-mlete.
Ker je meni zelo prav hodilo, da sem šel domov, kjer so me stalno čakala razna opravila, sem jih vselej, kolikor krat se je dalo, povabil k nam na omlete. Seveda je pa Lojze takoj prišel na dan s svojo številko 13. Jaz sem ženi naročil na skrivaj, naj jih mu le naredi in posebej prinese, pač pa polovico manjše in čim slabše; na vodi, ne na mleku in s čimer se pač še da poslabšati. Ker jih je zanj pozneje in na novo napravila, je pač moral počakati, kar mu seveda ni bilo po volji in je priganjal. Ko jih je končno dobil in začel jesti, se je pa tako neznansko skremžil, da bi kmalu vsi popokali od smeha. Ubogi Lojze se je moral potem s kruhom in slanino zadovoljiti. Omlete še ene ni mogel zdelati. Potem ni pri nas
več naročal 13 omlet. Pač je pal to obveljalo pri drugih od družbe in zlasti, kadar sva šla s komandantom k nam — imel sem ga rad, ker je bil dober človek in poznal je moje razmere doma, da me večkrat potrebujejo. Včasih sem mu jaz namignil, včasih se je sam spomnil in dejal: “Oča, ali greva k vaši ženi na omlete.” Imel jih je zelo rad. Klical me je vedno oča, prav tako tudi župnika Klopčiča nikdar drugače kot — oča. Tako kot po angleško Father. Ko sva prišla domov, je pa takoj naročil ženi: “Mama, trinajst omletov, prosim, naredite, imava prazen želodec ...” Seveda, bili so špasi in smo se smejali.
(Dalje sledi)
Grška vojaška diktatura pred novimi pritiski
LONDON, Ang. — Tisti, ki zasledujejo grško politiko, so postali svoj čas pozorni na pojav bivšega vodilnega grškega politika Karamanlisa na političnem obzorju. Karamanlis je molčal vsa leta sedanje diktature. Zakaj se je sedaj oglasil in napadel diktaturo, je še uganka, toda zmeraj večja.
Takoj po njegovem oklicu so se oglasili še drugi nasprotniki diktature, največ zunaj Grčije, nekaj več živahnosti je pokazal tudi kralj Konstantin, ki živi v prostovoljnem politi čnem izgnanstvu. Sedaj prihajajo vesti, da ni več prejšnjega zatišja tudi v Grčiji sami.
Zadnje dni so začele celo pokati bombe. V Atenah je bilo pri tem ranjenih 6 civilistov. Ti a-tentati seveda še ne pomenijo nobene nevarnosti za grško vojaško diktaturo, toda policija jih ne more potlačiti. So verjetno oznanjevalci nove dobe v boju grškega naroda proti sedanji diktaturi.
Kanada bo ukinila
tri vojaška zastopstva
OTTAWA, Kan. — Zunanji oddelek je objavil, da bi Kanada v bližnji bodočnosti umaknila svoje vojaške misije iz Berlina, Kambodže in Laosa. V prvem jo ima od konca druge svetovne vojne, v drugih dveh pa od leta 1954, ko je bila Kanada imenovana v Mednarodno komisijo za nadziranje izvajanja določil sporazuma v Ženevi julija 1954.
Naloge Mednarodne komisije v zvezi z ženevskim dogovorom bo v celoti prevzela kanadska misija v Saigonu.
Profesor pri zdravniku: “Prosim, gospod doktor, preiščite me...”
Zdravnik:	“Dobro ...! Srce
je zdravo, pritisk pravilen. Pokažite jezik ... ! Jezik sicer kaže dobro. Toda čemu ta znamka?”
Profesor:	“Glej ga, zlomka!
Torej tam sem jo pozabil. Iskal sem jo vsepovsod!”
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na
14701 Triskett Rd.
—(206)
Oskrbnik
Iščemo dvojico srednje starosti, da bi skrbela za malo stanovanjsko poslopje. 1055 Cove Avenue, Lakewood. Kličite Mr. Smerda LA 1-4526.	(202)
Diktatura zmeraj ostreje nastopa proti portugalski opoziciji
LIZBONA, Port. — Na Portugalskem bodo prihodnjo nedeljo parlamentarne volitve. V začetku volivne kampanje je res kazalo, da bo režim dovolil opoziciji nemoteno agitacijo. Zadnje dni je policija močno poostrila nastope proti opozicijskim kandidatom.
Dela jim težave na shodih, konfiscira letake in propagandni material, pripira kandidate, plaši volivce itd. Sedaj je začela vdirati tudi v pisarne opozicije. Kandidatje dobivajo anonimna grozilna pisma. Zato se lahko zgodi, da se bodo vsaj nekateri kandidatje zadnji trenutek odločili, da se pod protestom odpovedo kandidaturam.
KOVINSKI DELAVCI Polni ali delni čas
Izkušeni v izdelavi in prirej e van ju navadnega in nerjavečega jekla iz I načrtov. Samo podnevi — dobre plače — mnogo koristi.
1536 East 43rd St.
Podnevi 881-3355 Zvečer: 371-2025
(202)
Dohodninska hiša naprodaj
2-družinska, 6-4, in spredaj trgovski prostor, 24x24’, vsa podkletena, zidana garaža za 4 avte, na 6116 Glass Ave. Kličite: 391-3489.	—(204)
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Zaposlena dvojica išče snažilko 4 sob, ob četrtkih ali petkih, v Euclid-Green okolici. Kličite 531-9455 po 7.30 zvečer.
—(21,22,24 okt)
SND išče snažilki Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče dve snažilki za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni.
(204)
TEMPORARY OFFICE JOBS Timely Talent Inc.
interviewing
Thursday, October 23, 1969 9:00 a.m. to 4:00 p.m.
Housewives — come on back to work and earn extra money for Christmas.
Office workers, non-skilled
MALI OGLASI
Dva avta naprodaj
Mercedes znamke, avtomatična, 1965 leta in 1969 leta. Kličite 481-7432.	(203)
V najem
Štiri sobe se oddajo spodaj, spredaj, blizu cerkve sv. Frančiška. Kličite po 4. uri 431-7073.
(203)
Soba se odda
Sobo z oskrbo oddamo upokojencu v Euclidu. Kličite 732-8772.	(205)
Stanovanje oddajo
5-sobno stanovanje, moderna kopalnica, plinski ogrev, oddajo na Lockyear Ave. zgoraj. Kličite EV 1-2723.
—(205)
V Euclidu
Glen Russ Lane, blizu Glen-ridge Blvd. vzhodno od Green Rd., zraven Indian Hills, zidane ranch hiše, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet, družinska soba. Dvonadstropno po 3 in 4 spalnice. Dobro zgrajeno, dosti posebnosti. Obiščite hišo na ogled. Odprto zvečer in konec tedna.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 Stj
(206)
V najem
4 neopremljene sobe se
odda
and skilled, needed’to work’close ’ "f^nT to their homes,-a day, a week, med E' 185 “ E' 200 St' Klrate
or a month, at high hourly rates. No cost or obligation to you.
We will interview at
The Croatian Home 6314 St. Clair Ave. TIMELY TALENT INC 851-8888
(204)
KE 1-0371.
(203)
Lastnik prodaja
čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami v Euclidu Kličite 531-8327.
S	C£=
g F. S. FINŽGAR:	ES
| POD SVOBODNIM j | SONCEM	|
illlllll!!lllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!ll!lllllllllllllllll!llll!llllllll!ll!p.
Zato so morali v dolino, da bi tam poiskali pripravno zelenico, kjer bi napasli konje, prenočili in drugi dan spešno jezdili dalje.
Dobili so vsedlino, poraslo z visoko travo. Tam so se utaborili, povečerjali in legli, ne da bi bili zakurili ognje./ Izto'1: je odredil trojno stražo vrh kotline.
Prešla je noč. O preganjalcih ni bilo sledu. Vse naokoli je bilo molčeče in prazno. Hitro so jezdili proti severu in pod noč dosegli uglajeno cesto, po kateri sta nekoč potovala Radovan in Iztok. Naleteli so na majhna sela Tračanov. Pozvedeli so, da ni bilo vojakov iz Bizanca in tako so brez skrbi jezdili dalje.
Polagoma se je znočilo. Konji so bili trudni, da so se spotikali. Vojaki so pričakovali, kdaj jim veli Iztok, naj obstanejo in poiščejo prostora za nočevanje. Toda njih voditelj je jahal nekaj skokov pred njim in se polglasno pogovarjal z Radovanom.
“Tukaj?” je vprašal Iztok godca in pokazal na zidine utrdbe ob cesti na nizkem gričku.
“Ne še! Pred Hilbudijem so stanovali tu Sloveni, ki so gojili celo morje lanu. Zato se imenuje ta kotel, ki je v razvalinah, Prendica.”
“Sedaj ni več Slovenov v okolici?”
“Hilbudij je pregnal vse preko Donave, kar je še ostalo živega pred njegovim mečem.”
Iztok je pomolčal in se rotil v srcu bogovom, da privojujejo vse nazaj, kar jim je ugrabil Bizantinec.
“Ali je še daleč do utrdbe Černe, v kateri je posadka?”
“Ne more biti več tako daleč, da bi se v tem času pošteno na-večerjal. Skoro bi se morala posvetiti luč.”
“Praviš, da si prenočeval v Černi, ko si se vračal v Bizanc?”
“Prenočeval, pa še prav dostojno. Gladu in žeje ne trpi ta centUrija.”
“Koliko sodiš, da je vojakov? V Bizancu vedo za utrdbo, tudi ime častnika sem slišal, sicer se ne zmeni nihče dosti zanj.”
“To so ostanki od Hilbudije-vega ostroga. Zmes divjih voj-nikov: Alani, Heruli, Huni, Ob-ri, Finčani, vse vprek. Dolžnost jim je, da varujejo bizantinske trgovce. Toda večkrat je bolj nevarno hoditi z njimi kakor brez njih.”
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Companion to boy 17. Live-in SW suburb, home. Prefer widow or divorcee in early 40’s w/2 child, o.k. Bef. 5 PM GL 8-5925.
(202)
WOMAN to work as Mother’s Helper. Board & rm. plus small sal. Vic. N. side of Chgo. Good trans. Good home & congenial surroundings. 583-7433
r (202)
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST AREA By Owner. 6 Room Ranch. 3 bdrm., frpl., brzwy., plus gar., IVfe baths. On Vi acre cor. lot. Walk to shop-schls. churches. Good trans. EW-NS tollway plus Eisenhower x-way. $27,500. Call Mr. James 834-0371
(202)
CICERO — By Owner 5 Rm. Brk. bung. Expand, attic. Mod. kit. s-s, sink. Full bsmt., 2 car gar. Cor. 1 blk. to Burnham school. Mid $20’s.	OL 2-3538
j	(202)
“Razbojniki torej?”
“Pol vojaki — pol razbojniki.” “Koliko jih je? Kako sodiš?” “Petdeset gotovo, rajši več!” Iztok je zopet obmolknil in pognal konja, ki je s povešeno glavo kratkih korakov komaj še zmagoval utrujenost.
“Luč!” se nagloma oglasi Radovan.
Iztok dvigne glavo. Prek ravnine se je svetil rdeč žarek. “Utrdba?”
“Da! To je Cerna. Sedaj krenimo na levo za hrbet trdnjavici. Ni varno mimo nje!”
Iztok je pridržal konja in počakal vojake. Nekateri so dremali s konji vred.
“Bratje!” jih je ogovoril Iztok. Vsi so potegnili za brzde, konji so obkrožili poveljnika. “Vidite luč?”
“Vidimo.”
“Trdnjava Cerna, v njej posadka Bizantincev.”
“Cerna?” je ponovil zateglo stari Sloven.
“Ti poznaš trdnjavo, ker si se začudil.”
“Ne poznam trdnjave, pač pa častnika. Bil je rabelj vojakom, zato so ga poslali načeloval razbojnikom.”
“Ali se jim ognemo? Posadka je močnejša od nas.”
Molk.
“Udarimo,” zamrmra stari Sloven.
“Mnogo je v njej orožja. Koristilo bi nam. Tudi brez konj niso.”
“Kozli! Morana vas potiplji!” se je oglasil jezno Radovan, ki je izven kroga prisluškal.
“Le udarite! Zlasajo vas bogovi za predrznost. Jaz bi rad še nekaj let godel po svetu — zato se poslovim.”
Zaokrčnil je konja in izginil s ceste v tiho travo ter utonil neslišno v noči.
Iztok jim je povedal ukano, da prevarijo posadko. Nato so stisnili konje, kopita so udarila glasno ob cesto in v diru so dospeli pred utrdbo.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HICKORY HILLS 4 yr. old 6 Flat. Exc. Income, choice loc. Swimming pool. $83,000.
Private Party.	593-6758
(203)
OAK FOREST — Brk. and frame bi-level, 3 bdrms., 2 full bas., den., Ig. pan. fam. rm, Att. gar. $27,500 Nr. Rock Island & new Dan Ryan, schls., & shpg. Ph. 687-4478.
(203)
OAK PARK — 312 N. Scoville. 3 bdrm., 2V2 ba., spac. liv. rm. w/frpl., din. rm., kit. blt.-in appls., scrnd. pch. crptg.-drapes, etc. Beau, maintained. Owner $40’s.
386-8658
(203)
Five rm., 2 bdrm., brick; full bsmt. Garage. Open 1-5 Sat. and Sunday. 3529 N. Pontiac.
Ph. 625-7298 or 625-7916
(203)
MORTON GROVE 6 rm. A/Cond. Ranch. 3 good size bdrms. on Vz a. 20x32 patio. Overhead sewer & sump. pump. Partially fin. bsmt., crptg. cust. made drps, all new kit. appli. plus new furn. Clse. to schl. & shpg. ctr. Upper $30’s. Ownr. trans.	YO 5-4093
BY OWNER — 2 Flat Brk. 2-6’s. Lovely apts. Hot wt. ht. 2 c. gar. 908 No. Oakley Blvd. Asking $27,000 BR 8-4319
“Plamenice!” je zaklical Iztok stražarju s poveljniškim glasom. Ves tabor je oživel. Zagorele so plamenice, posadki so se blesteli pozlačeni šlemi in posrebreni oklepi nasproti. Iztokov zlati orel na prsih je učinkoval kakor čudo. Vsa razorožena posadka je pozdravljala na dvorišču magistra peditum. Častnik se mu je klanjal in prijemal za povodce konja kakor pokorni sluga.
“Razbojniki! Sluge in sinovi Bizanca! Konec je vašega posla! Tu zagospodari Sloven!”
Iztok je zagrmel na posadko slovenski in potegnil meč.
Častnik je v hipu razumel, kaj se je zgodilo; toda v njem je tičalo zadosti izkušenega vojaka, da ni razmišljal in se obotavljal, dobro vedoč, kako govo-
ri prijatelj in kako sovražnik.
“Kopja!” je kriknil in segel prvi po sulici ter zavihtel pilum na Iztoka. Toda ni še izpustil sulice iz zamaha, je švistnil nad njim meč starega Slovena, da se je častnik zgrudil v krvi. Toda padec načelnika ni zbegal posadke. Le razdivjal jo je. Deset konj se je zgrudilo pod Sloveni. Vnel se je boj, mož z možem, meč zopet kopje. Težki oklepi so potisnili posadko k zidu. Prnje so pokale, meči so švigali bliskovito po razoglavi posadki; noben Sloven ni bil več na konju, edini Iztok je še sedel v sedlu. Meč je prestrigel pot vsakemu beguncu. Vsa divja groza bizantinskih krivic ga je prevzela, da je brez usmiljena moril.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.	''St
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik John Milako-vich, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapusnikar Ken Tomsick, slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA FEI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja Rev. Viktor Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 East 159 St.; I. podpredsednik Frank Hudak; II. podpredsednik in slovenski dopisnik Zdravko Novak, koresp. tajnik Steve Bolčevie, 650 E. 160 St.; tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road; načelnik bol. oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; njegov pomočnik Art Eberman, dopisnik v angl. Henry Skerbec, maršala Joseph Sajevec in Rocco La Penta; načelnik programov John Buchan-nan. — Skupno sv. obhapilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Miss Marie Albu, Mrs. Mollie Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v
Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovsm. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolsak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Res-nik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in John Culkar, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1969-70
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Mary Ulyan, 135 Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, zapisnikarica Frances Modic. Nadzorni odbor: Louis Stavanja, Ed Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances
Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3- feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTOR!! SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet-trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
sednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
sed. Gertrude Koshel,
George Panchur, 1258 E. tel. 531-8536, zapis. Louis in
taj. in bl5 169 St.
nadzor. Marion Basel, ^ose„^f0Vrek in Mary Kren. Seje so vsak 2.^ ^
2, tor_ek
v mesecu ob dveh popoldne v
na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Louis Kastelec, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, podpreds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Arna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor:	Mike Vidmar, Andrew
Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB UPOKOJENCEV
v Slovenskem domu na Holm6-*
Častni predsednik Anton S 3 ^ predsednik Joseph Ferra, j- Pj. predsednik Joško Yerkič; R- .J" ^ predsed. Wm. J. Kennick, tajni blagajnik John Trček, 1140 »•	.
St., tel.: 486-6090; zapisnikar Malečkar; nadzorni odbor: ‘U r. Poznik, John Habat, Štefka ^ cilja. — Seje in sprejemanje u članov vsako drugo sredo v m ^ ob 2. uri pop. v Slov. domu Holmes Avenue.	 ---
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed: Joseph Planinc, podpred-
FEDERAC1JA KLUBOV SLOV UPOKOJENCEV NA PODRO^ VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1-predsednik Joseph Okorn.; 2. pred. Anton Perušek; tajnik g. Kennick, 2675 Rockefeller, 943'^® zapisnikar John Trčelc, k'aVjo-Andy Bozich; nadzorni oc5h°r- D seph Babnik, Louis Dular, iu ce(,e Polšak. — Seje so vsake tri hi« Sklicuje jih predsednik po p° '
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, P°
Aug. Maver, tajnica - blagajn* Mary Šušteršič, 405 Van
,dpre(js'
i>
m Strg Barberton, Ohio 44203, tel. zapisnikar, Anton Okolish, na
nice, Josephine Plainer, - fV Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak v četrtek v mesecu, ob 2. uri P°P dne, v Slovene Center!
France*
GUDKOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml., zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar> Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Josephine Gerlica, Angela Ma-goveo. — Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpred-
GRDSN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladiD0,
•	od $590.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico IzpoDd*® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.

IME NASLOV MESTO .. DRŽAVA

*•••••••••••••••
.•»••••••••••••••••••••a



'••••••••••••C*
CODE .
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno* da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO