Sïev. 9в.
Posamezna številka stane l Đin.
v LfBtiDaDL v sobote des 21. №3L
Leio Ll.

ite* и.Шмј. .»Ачмв-л.! t»,.,
■u_i Naročnina
za državo SHSi
do prekHcai ■) po pošti mesečno Din 14 k) dostavljen > na dom
mesečno....... и
za inozemstvo:
mesečno ....... Din 33
es Sobotna izda]a: ss
v Jugoslaviji ..... Din M v inozemstva ..... ,, it
ce Cene lneeratom ;
/inostolpna ?eilt«a vrst« oglasi po Dlu.l'— in Din. 150« veliki oglasi oad 45 mm stilne po Din. 2 —, poslana ML po Din. 3'—.
Pil r«c(em aaročlla рорашС
Uhaja vsak dan -rvzenUH ponedeljka ln dneva po ргми alku ob 5. ari zjutraj.
JO ,tli.:
МГ tJrednlitvo ja v Kopitarjevi allol Itev. S/ItL Rokopisi sa ne vračajo; neiranklrana pisma aa aa sprejemalo. Uradu, telet. štv. 50, oprava, itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava j« t iapltarjavt nI. B. — Račun postas hran. ЦаМЈааакв it. 690 aa naročnino tat št 349 sa oglase, ■agrob 39.011, ssrajev. 75B3, praške in duna). 34.797.
J
Oežmanova dediščina.
Velečeлjeni gosjiod urednik!
Vaš članek pod tem naslovom od 11. !. m., v katerem ste odločno nastopili proti škandalozni pisavi Slov. Naroda , sem braj i velikim zadoščenjem in prepričan sem, da џа istotako odobrava vsak posten in zaveden Slovenec.
Res je, vedenje tega lista od našega osvobojenja sem ostane za večne čase ne-izbrisljiv made?. v naši politični in narodni žgodovini, in še čez sto let, ko od ljudi, ki danes po predalih tega lista zasramujejo svoj slovenski narod in slovensko mater, ki jih je rodila — žalostna jim ta majka! — že več ne bo pepela, bo slovenski zgodovinar, prebirajoč v kakem arhivu zaprašene letnike »Slov, Naroda-, od sramu zardeval, in v srcu dušil vstajajoči gnev proti takim žalostnim eksemplarjem izmed slavnih pra-dedov.
Po pravici povdarjate, da je mera slo-renske potrpežljivosti polna, da to, kar uganja ^Slovenski Narod-, danes zoper čast in interese slovenstva, je zadeva celokupnega našega naroda in da se tako počenjanje ne more in ne sme več mirno prenašati, in po pravici se tudi vprašujete, kje na celem svetu obstoja list, ki bi tako oskrunjal lastni narod in domačijo? Da, in človek se zraven še vprašuje: kje v kakem drugem narodu bi se mogel pojaviti takšen list, da ga ne bi takoj odpihnila burja narodove volje*
Vidite, to ravno je tisto, kar je nam Slovencem, poznavajočim same sebe in našo preçei široko naturo in .vedočim, da je .uničevanje samega sebe pri nas nekaka I rademičha bolezen, navsezadnje še več ali 'иапј razumljiva pojava, česar pa si drugo-rodec nikakor razlagati ne more. Spominjam se, kako sem se nekoč ravno povodom nekega Slovence klofutajočega članka v ^Slov. Narodu prijatelju Srbu (žurnalistul trudil dokazati, da vse to nič ni res, pa mi je mož zaprl usia r lakonično opazko: Ajdi, da ni resnica, kie bi se upal kdo kaj takega napisati. Narod bi ga linčal!
Ali ni ta odgovor karakterističen? In tisto opravičena je tudi Vaša skrb, g. urednik, češ, koliko utegnejo »Narodove«: pisa-tije zunaj slovenskih meja napraviti škode. Napravile so je že več, nego si morete rojaki tam doma predstavljati. Mi zunaj domačih plotov vemo to veliko moralično in politično škodo najbolje presoditi. Če pomislim posebno o Srbih: kako visoko mnenje so imeli o nas Slovencih od začetka in <ako niti sanjali niso o kaki hegemoniji nad nami, a kako so pod utisom pisave zlasti lista, ki ga svet zunaj žalibog še vedno sma-ira za ^vodilno glasilo slovenske inteligence^ dasi mu je ista že davno z zaničevanjem obrnila hrbet, iu iz čegar predalov belgrajski listi pridno zajemajo, in pa pod atisom kreatur, ki so tam po Belgradu klečeplazile in prodajale slovenstvo za skledo ipče, sčasoma la rešpekt pred nami skoro Hsto izgubili, tako cla se danes ugleden in resen belgrajski list ne ženira zapisati sledečo gorostasnost: da se imamo mi Slovenci danes odločiti, da se ali priznamo Srbom, potem smo en na>od z enakimi pravicami, ali pa se bo postopalo z nami kot z drugimi narodnostnimi manjšinami v tej državi, Nemci, Mažari, Italijani. — Kakšen prezir, kakšno bagateliziranje udarja iz teh besed! Naravnost grozno! lu kdo je temu kriv?
Kdor pozna Srba, ve, da ga odlikuje pred vsem ena lastnost: njegova narodna, njegova srbska zavest. Ne imenuje svet Srbov zastonj balkanske Prusec, ali jaz bi rekel, da v narodni samozavesti prekašajo Nemca, Francoza, da celo Čeha; v tem je tudi živi jenska moč tega naroda. In kar Srb na sebi iako ceni. to ceni tudi na drugorod-u. Jaz ta narod dobro poznam, saj živim <e dolgo let med njim, in vem, dn Srb n. pr. Nemca ne ljubi, ali ga spoštuje! Ravno radi narodne zavesti, ki jo ima Nemec v tako visoki meri. Slišal sera to od Srbov neštetokrat povdarjati. In rešpekt, ki so ga imeli Srbi pred nami Slovenci, je izviral — to je pozitivno dejstvo — pred vsem iz njihovega mnenja o naši žarki slovenski zavesti. -Slov. Narod ; se je v teh štirih letih na vso moč potrudil, da Srbe od te zmote ozdravi in jim vcepi zaničevanje nas — njegova »zasluge» na tem mliu &o ueoDQtfeçiie,
No, to prostituiranje slovenstva, ki ga »Narpck uganja, navsezadnje še ne bi bilo taka nesreča, saj so med tem zadnje volitve Srbom in ostaleuiu na nas zainteresiranemu svetu dobro odprle oči in pokazale nezlom-ljeno moč tisočletne slovenske misli; vse hujše in neodpusten greh na narodu in državi je sistematično zastrupijevanje vodnjakov, ki ga uganja ta list že ves čas naše skupne državnosti, tisto neprestano sumni-čenje, denunciranje in hujskanje brata proti bratu. »Narodova« očividna deviza je: za-strupljevati dobro razmerje Srbov do Slovencev, sejati med Srbi mržnjo do Slovencev s tem, da srbski javnosti dan na dan v različnih varijacijali servira eno in isto, toliko nesramno kolikor hudobne laž, češ da Slovenci Srbe sovražijo, da jih ne marajo, da hočejo proč: od njih itd. — tako namreč tolmači »Narod/ srbski javnosti skromne zahteve naših najelementarnejših eksistenčnih pravic.	•
Sadovi tega brezvestnega počenjanja so se najbolj pokazali v teh poslednjih tednih. ko so srbski listi pisarili tako sovražno proti nam Slovencem, da je človeka kar groza obhajala. Pijavke nas je nazval en list — nas Slpvence, ki smo vsa ta leta pridno delali, in v razmerju prebivalstva samo na davkih desetkrat več plačali nego vsa Srbijii. Mi Slovenci, ki smo gmotno doslej tej državi brezprimerno več dali nego pa od nje prejeli in ki bi bili danes po štirih letih mira vse drugače situirani, da smo s svojim denarjem sami gospodarili — pijavke!
In kar je najbolj karakteristično: »Narod . ki hujska Srbe proti Slovencem, namesto da bi potem vsaj zamolčal nemile reakcije na srbski strani in prepustil to znanju samo ozkemu krogu tistih Slovencev, ki čitajo srbske časopise, on te sovražne izbruhe vestno ponatiskuje in jih s slastjo podaja širši slovenski javnosti, češ, tu berite, kaj pišejo o vas Srbi. Naravno da potem taki nebratski, krivični izpadi viceversa na slovenski strani vzbujajo nevoljo in neraz-položenie proti Srbom. Tako torej intrigira : Slov. Narod pridno in uspešno na obeh straneh, in to mpfistofelsko delo imenuje on državotvorno in ; jugoslovansko utrjujoče ; delo!
Res je, kar omenjate tudi Vi, gospod urednik, da isto kar : Narod . uganja tudi Jutro'. toda ta list nam Slovencem nazunaj davno ni toliko škodljiv, ker mu svet ne posveča tiste pažnje ko »Slov. Narodu.;, ki ga obdata še.Vedno nimb njegove častne tradicije in Tavčarjeve osebnosti — na kar danes ta list tako brezvestno greši. V resnici, človek, čitajoč »Narod :, večkrat lastnim očem ne moro verjeti: da je moglo kaj takega napisati slovensko pero. Koliko sovraštva, zaničevanja in zasramovanja lastnega rodu se preliva danes po teh predalih — v katero so nekdaj pisali možje, katerih imena bodo vedno spoštljivo izgovarjala slovenska usta. Da, ta list že davno ni več vreden svojega imena »Slovenski Narod:. ampak bi se moral imenovati : Slovenski Izrod :.
Zares čudna rasa smo mi Slovenci. Kako ie sploh mogoče, da se med nami najde človek, ki pljuje na to, kar je vsakemu človeku najdražja in najsvetejša stvar na svetu: svoj lastni rod! Na mar mi prihaja drastična definicija, ki jo je nekoč podal naš človek o Slovencih: Mi Slovenci smo v vsem in slehernem ekstremni ljudje; inteligenten Slovenec je zmiraj za nekaj stopinj inteligentnejši od drugorod.ca, slovenski tepec zmiraj večji tepec od drugega id est največji tepec na svetu; spodoben Slovenec je zmiraj za nekaj stopinj sposobnejši, a pokvarjena slovenska duša desetkrat bolj pokvarjena ko vsaka druga.
V ostalem, g. urednik, dovolite mi Še majhno opazko: Vi ste obsodili pisnVo Slov. Naroda . V interesu slovenske stvari sle morali to-storiti. V interesu Vašega lista in Vaše stranke pa bi bolje storili, da pustite . Slov. Narod«: na miru, naj dela kar hoče. Saj koplje samo z veliko lopato grob i samemu sebi in svoji stranki. Vsi slovenski j vrabci /e to čivkajo, da je glavni krivec i propadanja stare liberalne stranke njeno ; glasilo. Pustite torej Slov. Narode, tega Vašega najboljšega zaveznika, nri miru, njegovemu uredniku pa enkrat hvaležno postavite 'игФмешк I Slovenski Outsider.
Popoln preobrat v vladni krizi.
DR. KOROŠEC V DOLGI AVDIENCI PRI KRALJU. — FIASKO DEMOKRAT* SKIH INTRIG. — RAZPOLOŽENJE ZA SPORAZUM. - PRED SESTAVO HO-MOGENE RADIKALNE VLADE. — PREORIENTACIJA ZEMLJORADNIKOV.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Rezultat v seji današnjih dogodkov v političnem življenju je ta. da se more skoro z gotovostjo ugotoviti, da so vsi demokratski poskusi, da se urine.jo v vlado in s pomočjo oblasti iu terorja rehabilitirajo, doži-.veli popoten fiasko. Vse intrige in izzivanja niso demokratom niti malo pomagala, marveč so jih še,bolj diskreditirala in osamila. Doslej v njihovih vrstah še nikdar ni vladala taka potrtost kot danes. Imeli niso nobene seje, a večina poslancev je odpotovala iz Belgrada. ker so uvideli, da v sedanji krizi ne bodo igrali nobene vloge in da je zato njihova prisotnost čisto iluzorna. Posebno jih je pobilo dejstvo, da g. Ljuba Davidovi« ni bil ver- pozvan na dvor. Po predvčerajšnji seji, no kateri so demokrati sklenili, da so za koalicijo z radikali, se jo z vso gotovostjo pričakovalo, da bo g. Davidović ponovno poklican na dvor in so vsi demokratski listi v tem smislu tudi pisali. Zgodilo se je pa nasprotno. G. Ljuba Da-yidovié ni bil pozvan na dvor in zato ni mogel kroni razložiti želje demokratskega kluba. Te želje, ki jih je demokratski klub sprejel pod pritiskom Svetozarja Pribičeviča in njegovih tovarišev, so bile take, da so pri kroni naletele na nevoljo.
Nasprotno se v krogih radikalne stv^nkè opaža večja samozavest. Ogromna veČina radikalnih poslancev je odločno proti demokratom. Časnikarjem izjavljajo, da bodo prej zapustili. radikalni klub, kakor pa pristali na koalicijo z demokrati. pa naj bi bila tn želja katerihkoli krogov. Zdi. se, da je ta neomahlji-vost odločno uplivaia tudi na merodajne kroge, ker se opaža, da je pri njih nastopila nova orientacija v prilog sporazuma s Hrvati in Slovenci. Verjetneje je, da bo sedanja kriza precej hitro rešena in da bo v najkrajšem času prišlo «lo homogene radikalne vlado. Vse druge vesti širijo demokrati, da prikrijejo svoj velik poraz, ki so ga doživeli kljub popolni popustljivosti in kapitulaciji.
Belgrad. 20. aprla. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec dobil poziv od dvornega maršala, naj pride ob 12. v avdienco
h kralju. Dr. Korošec, se je mudil pri kralju nad eno uro. Ob 3. popoldne je dr. Korošec sklical sejo Jugoslovanskega kluba, na kateri je poslancem poročal o poteku avdi-enče. Dr. Korošec je razložil kralju mišljenje svoje stranke glede položaja in priporočil kroni politiko sporazuma. Nato je dr. Korošec obiskal klub muslimanskih poslancev in jim na kratko poročal o svoji avdien-ci. Oba kluba varujeta glede poročila dr. Korošca najstrožjo tajnost in so zato razne vesti o avdienci, Ki se širijo v tukajšnjih političnih krogih, običajne kombinacije in ugibanja.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Danes popoldne ob petih je šel na dvor g. Nikola Pašič in se tam mudil poldrugo uro. O njegovi konferenci s kraljem se ni moglo ničesar zvedeti. Značilno je, da so se takoj po Pašičevi avdienci v političnih' krogih razširile vesti, da je Pašič dobil mandat, naj sestavi vlado po lastnem preudarku. Tc vesti še niso potrjene, vendar so verjetne. Če Pašič še ni dobil mandata za sestavo vlade sedaj, ga bo dobil v najkrajšem času.
Belgrad. 20. aprila. (Izv.) — Radikalu! klub dobiva brzojavke od svojih strankarskih odborov in somišljenikov iz dežele, v katerih mu le-ti javljajo, da so koaliciji i demokrati nasprotni in da bodo stranko zapustili, ako bi se klub z njimi zvezah
Belgrad, 20. aprila. ( Izv.) Podobno raz« položenje kakor v demokratskem vlada tudi v zeraljoradniškem klubu. Zemljoradniki so bili popolnoma naklonjeni koaliciji z radikali in demokrati, toda danes uvdevajo, da so se prenaglili in napravili taktično napako ter zato izjavljajo, da vesti o njihovi koaliciji, z radikali in demokrati niso povsem točne. Oni da so storili samo sklep, da so pripravljeni stopiti v imenovano koalicijo, ako bi bila otačbina v opasnosti . Ker pa otačbina ni v opasnosti. nameravajo še nadalje ostati v opoziciji. Verjetno pa je, da oni niso svoje prvotne namere, koalirati se z radikali in demokrati, opustili zaradi navedenega vzroka, ampak zato, ker mero-dajni krogi ne odobravajo njihove oportu-nistične vefernjaške politike in ker se je veter zopet spremenil.
Izjava Stjepana Radiča o sporazumu.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) ^Novosti« objavljajo intervju svojega urednika s Stje-panom Radičem. Najprej je Stjepan Radič razsvetlil dogodek v Dolnji Stubici ter izjavil, da nosi krivdo za ta čin sedanji nasilni režim.
Na vprašanje, kako po njegovem mnenju stoje akcije za sporazum, jc Radič odgovoril, da tako važna zadeva, kakor je sporazum, ki znači temeljnji preobrat v naši državni politiki, ne more biti dovršena v štiriindvajsetih urah. Sporazum se mora stopnjeina naravno razvijati do svojega uresničenja. Mi smo izjavili, da hočemo osigurati homogeno mdtkalsko vlado, katera mora v politično-adminislrativ-nem oziru popuščati od svoje dosedanje smeri in metod, mi pa smo obljubili, da bomo vodili politiko, kakor je potrebna za ustvarjenje sporazumi. Glavno sredstvo, da sc sporazum doseže, je, kakor sem rekel, homogena radikalska vlada. Ako hočemo uspeti, morata obe strani postopati solidarno in pošteno. Čeprav bi se samo s tem še ne dosegel sporazum formalnopravno, bi se ustvarjal stvarno in dejansko. Sedanja kriza nam nikakor ne kon-venira. Ako bi mi krizo hoteli, če bi nam šla v račun, bi jo lahko sami izzvali in še poostrili; toda mi je zaenkrat sploh nočemo, ker nam je odkrito za sporazum. Nasprotno — ako bi homogeni radikalni vladi pretila opozicija, smo mi popolnoma pripravljeni jo onemogočiti.
Po mojem trdnem prepričanju je sporazum mogoč edinole z radikalno vlado. Ra-dikalsko-dcmokrabku vlada, ki bi hotela
doseči sporazum, je sploh nemogoča, ker bi predstavljala pravi konglomerat najrazno-vrstnejših mnenj in elementov, oziroma bi morala seri po absurdnih sredstvih. Jaz pozitivno vem, da je tudi inozemstvo za to, da vlada začne napram Hrvatom in Slovencem popuščati, a mi da vodimo politiko lojalnega sporazumevanja. Radikalsko-de:nokratska vlada je tudi zato nemogoča, ker bi si morali radikali i demokrati razdeliti medseboj oblastni sferi. Demokrati bi si izgovorili zase prečanske oblasti. Tako politiko je hotel izvajati Tomljenovič, pa ni uspel. Danes bi demokratska strahovlada ne imela na razpolago brezpogojno udanoga uradništva in bi Eato ne uspela.
Fadikalno-demc rats k a koalicija bi a eno besedo pomenila državljansko vojsko. Dr. Korošec je čisto prav rekel, da bi taka koalicija pomenila izzivanje vsega prečan-skega prebivalstva. Pribičevič bi rad iz pre-čanskih dežel ustvaril drugo Macedonijo, toda to na noben način ne bo šlo. Edin pametni izhod jc ta, da se osnuje homogena radikalska vlada in da začne s popuščanjem, kajti ako se to ne zgodi in bi se skušala utvariti sporazumu sovražna vlada, bomo mi prišli v Belgrad. osnovali revizijoni-slični blok 1er koalicijsko vlade strmo.1;Javili, nakar bo kralj moral poveriti vlado našemu bloku, ako se hočemo izogniti državljanski vojni. Jaz poznam 30 radikalnih poslancev, ki so absolutno proti koaliciji z demokrati. Ako bi se pa vseeno osnovala, se začne v radikalnem kini i lalontna kriza, ki se bo kmalu pretvorila v očihio ter jmj-vzročila eojx'lnî ra/kn! v t»m kinhi«.
Skratka — jaz pravim, da ni vež na mestu čakanje in da se mora izbrati ena ali druga pot. Radikali sicer hočejo, da bi mi formulirali in očitno že danes naenkrat povedali vse, kar zahtevamo. Mi imamo svoje razloge, da tega še ne storimo. Toda, da 1 » i no bilo nobenih nesporazumljenj in da l>i nihče ne mislil, da hočemo koga izigravati, naj se vzame na znanje, da je naš odbor za sporazum že natančno izdelal ves politični in gospodarski program, na ko-jega temelju nni se uredi srbsko-hrvatsko-slovensko vprašanje, oziroma sporazum. Upam, da bodo radikali pogajanja z nami zopet začeli in poslali k nam svoje odposlance. Ti bodo dobili pregled čez vse naše zahteve. Sicer ne vemo, o čem in kako daleč se pogodimo — glavno je, da se pogodimo — toda želim, da naše pogoje načeloma sprejmejo.
Ker je urednik »Novosti« pri te.i priliki polagal največjo važnost na to, kakšno vlogo odmerja HRSS v svojem načrtu kralju, je Radič, odgovoril, da 'je ta točka j za kralja velikobol,j ugodna, nogo Srhi- ' janci mislijo. On more zaenkrat povedati samo to, da njegov načrt govori o dveh suverenitetah; o edinstveni mednarodni suvereniteti (kraJ ju) in o edinstveni notranji suvereniteti (narodu). Ta zahteva ee protivi sicer vidovclanski usta vi, ki pozna samo eno suvereniteto, toda vidov danska ustavn še ni državš, država je n « r o d. — Radié je končni svoj intervju z besedami, da smo Srbi, Slovenci in Hrvati sami kovači svoje sreče. Evropa bo mirno gledala, kako sami uredimo svoj skupni dom; ako se sporazumemo, bo sporazum z veseljem pozdravila.
Dr. Korošec pri voj. ministru.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Danes dopoldne ob 9. je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec obiskal vojnega ministra generala P e š i ć a. Dr. Korošec se je pri njem mudil nad eno uro in protestiral proti postopanju s slovenskimi vojaki v raznih garnizijah. Obenem se je nekaj časa razgovarjal z vojnim ministrom tudi o političnem položaju.
Zaupnica popoîarov vladi.
Itini, 20. aprila. (Izv.) Vsa javnost na-fieto pričakuje današnjih sklepov popo-larske parlamentarne skupine, od katerih je odvisno bodoče razmerje med ljudsko stranko in fašizmom. Fašistična glasila ne skrivajo, kako veliko je fašizmu na nadaljnjem sodelovanju popolarske stranke, toda seveda pod enim pogojem: da se popolnoma vdinja fašizmu in se odreče vsem posebnim lastnim ciljem. Ker je proti temu tu-rinski kongres izrekel svojo jasno in odločno besedo, ki se ji parlamentarna skupina ne bo mogla izneveriti, je upanje na sporazum zelo majhno. Na vsak način se tudi na ;<opolarski strani naglasa želja po mirnem pobotanje ter je to željo izrazilo tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano.« Popolari v naprej zagotavljajo, da bodo Mussolinija še dalje podpirali, pa naj njihovi člani ostanejo v vladi ali ne. Fašisti skušajo še enkrat vplivati na popolare z grožnjo, da jim razbijejo stranko, na don Sturza pa s pozivom, da se prostovoljno umakne s svojega mesta v popoiarski stranki. Potem, pravijo, bo sporazum lahak. Med Mussolinijem in don Sturzom je pa vsaka ■wravnava izključena.
Poznavatelji razmer trdijo, da bo v političnem dvoboju Mussolini—don Sturzo zmagal mož italijanskih ljudskih množic.
Rim, 20. aprila. (Izv.) Danes opoldne se je sestalo vodstvo popolarov k seji, na kateri se je izreklo vladi popolno zaupanje in zagotovila popolna lojaliteta. Nato se je dnevni red predložil parlamentarnemu klubu, katerega posveta se je udeležilo 81 članov. Po triurnem posvetovanju je bil sklep vodstva sprejet s 70 glasovi proti glasu poslanca Tovinija, deset poslancev se je pa glasovanja vzdržalo. — Dodatni predlog, ki ga je stavil Tovini v imenu skrajne desnice, je bil od kluba odklonjen. Klubov sklep je takoj sporočila ministrskemu predsedniku Mussoliniju deputacija kluba.
MUSSOLINIJEV POZIV NARODNI MILICI.
Rim, 20. aprila. (Izv.) O priliki pregleda narodne milice je imel Mussolini na čete kratek nagovor, ki ga je sklenil z beseda-
mi: >Bodite vsak trenotek pripravljeni, da se na moj klic tekom bodočega, neizbežnega razvoja naše revolucije odzovete.«
î POR PROTI FAŠISTOM.
Rim, 20. aprila. (Izv.) »Idea Nazionalec poroča, da je prišlo v Milanu do upora proti fašistom. Futuristični slikar Tesco. ki pripada Turatijevi skupini, je z bogatimi denarnimi sredstvi organiziral močno četo, ki pa je v boju e fašisti podlegla.
OPCIJA ZA ITALIJO .
Rim, 20. aprila. (Izv.) Ministrski svet je določil opcijski rok za laško državljanstvo na 60 dni na podlagi mirovnih pogodb.
Komunistični puč v Miihlheimu potlačen.
Berlin, 20. aprila. (Izv.) »Berliner Zei-tung am Mittag« poroča iz Miihlheima: Mesto Miihlheim, ki je bilo še včeraj zasedeno od komunistov, je danes prešlo zopet v roke vladnih čet. Kriminalna policija, ki se je ves čas držala v mestni hiši, je dobila pomoč od mestnih čet iz Oberhausena in Duisburga, ki je takoj navalila na barikade in upornike razgnala. Spopad je bil hud, ker so imeli uporniki v rokah dobro orožje, naropano iz trgovin z orožjem v mestu. Število ranjencev je veliko. Rdeče gardiste je policija razgnala. 40 oseb so zaprli.
Koln, 20. aprila. (Izv.) »Kolnische Zei-tung« poroča iz Miihlheima: Včeraj je prišlo zaradi vmešavanja pouličnih elementov v komunistični puč do splošnega pouličnega boja. Uporniki so ustavili vse avtomobile in vozove, ki so jih dobili po cestah in jih porabili za barikade. Kot orožje so rabili tudi stare puške na zrno. Slični dogodki so se odigravali tudi v Recklingshausenu, kamor se je nateplo vse polno prevratnih elementov iz zasedenega in nezasedenega ozemlja.
Miihlheim, 20. aprila. (Izv.) Generalni štrajk, ki so ga bili proglasili komunisti, se je izjalovil. Delali so po vseh delavnicah.
Miihlheim, 20. aprila. (Izv.) Komunisti so včeraj zasedli tudi notranje mesto in so zabarikadirali vse vhode v mesto. Mestno hišo so obstreljevali ves dan. Vladni predsednik je poslal mestu na pomoč policijo iz Duisburga.
Karlsruhe, 20. aprila. (Izv.) Francozi so davi zasedli kolodvor v Ortenburgu.
Nov reparacijski načrt.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Kakor poroča »Journal«, sta izdelala Barthou in Delacroix nov reparacijski načrt, ki se od dosedanjih bistveno razlikuje v tem, da se ne ozira samo na plačilno moč Nemčije, ampak upošteva .tudi razne gospodarske ugod-
nosti. ki bi jih Imeli Franeijain Belgija iz redne gospodarske zveze z Nemčijo. Odškodnino bi plačala( Nemčija le za povzročeno škodo in sicer v znesku 36 milijard zlatih mark.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Ministrska konferenca je danes razpravljala o bodočih smernicah francoske politike glede re-paracijskega vprašanja.
7F; Vojna nevarnost še nI odstranjena. ,
IZJAVA TURŠKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Angora, 20. aprila. (Izv.) Vojni minister je v narodni skupščini izjavil, da mora biti Turčija v vojaškem oziru pripravljena, ker nevarnost vojne še vedno ni odstranjena.
Romunija mobilizira.
Pariz. 20. aprila. (Izv.) Vsled končen-' traeije ruskih boljševiških čet na besarab-ski meji je Romunija proglasila vojno stanje, ki velja do t. julija t. 1. Vsi dopusti v romunski armadi so ustavljeni.
Poučeni krogi zatrjujejo, da bo romunska vlada v slučaju spopada podvizala vojaško posredovanje celokupne male antante..
V tem pretresa Romunijo strahovita notranja kriza. Nacionalisti in kmetje se z vsemi silami bore proti sedanji vladi in parlamentu. Težki izgredi so na dnevnem redu. Knetje groze, da odkorakajo nad Biikarešt. Vlada je poklicala na pomoč dve diviziji vojaštva. Položaj je tem težji, ker tlači deželo tudi huda gospodarska stiska. — Vest, da jo Bratianu podal ostavko, se ne potrjuje.
SVET DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 20. aprila. (Izv.) Avstrijski komite sveta Društva narodov se bo sestal najbrž jutri popoldne. Seja sveta Društva narodov se bo vršila skoro gotovo v nedeljo. Francoski delegat je dospel semkaj davi in se je že udeležil dopoldanske in popoldanske seje. Italijanski delegat je prišel danes popoldne in se je podal k seji sveta Društva narodov. Generalnega komisarja dr. Zimmermanna pričakujejo šc danes.
ŠVEDSKO POSOJILO AVSTRIJI.
Ženeva, 20. aprila. (Izv.) Društvo narodov je prejelo obvestilo, da je švedski parlament pooblastil vlado dovoliti Avstriji na račun medzavezriiškega posojila 13 milijonov zlatih kron, ne vštevši stroške za emisijo zadolžnic.
ZAKON O VARSTVU NAJEMNIKOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 20. aprila. (Izv.) Včeraj je bil v poslanski zbornici sprejet zakon o varstvu najemnikov, o preskrbi stanovanj in o odgoditvi eksekucij v svrho izpraznitve prostorov. Opozicija je stavila 92 spremi-njevalnih predlogov, ki so pa bili vsi odklonjeni. Zakon je bil sprejet v drugem branju z glasovi koalicijske večine.
ODŠKODNINA ZA NEMŠKI DENAR.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Iz Washingtona poročajo: Z ozirom na velike množine nemškega denarja v Zedinjenih državah je vlada odredila, da dobe ameriški državljani odškodnino za izgube iz zaplenjenega premoženja nemških državljanov v Ameriki.
ŽALOSTEN KONEC IRSKIH UPORNIKOV.
London, 20. aprila. (Izv.) Iz Dublina poročajo, da je boj med vladnimi četami in uporniki končan. Uporniki so se bili uko-
pali v shannonski kotlini, kjer so jih bila vladne čete obkolile in uničile.
PROGRAM NOVE ŠVEDSKE VLADE.
Stockholm, 20. aprila. (Izv.) Sestavijo« na je nova, meščanska vlada brez sodelova-nja socialnih demokratov. Nova vlada je proglasila kot svojo najvažnejšo nalogo obrambo države.
ŠTRAJK MODNIH DELAVK.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Delavkam v ve« likih modnih delavnicah preti izprtje, če se v ponedeljek ne vrnejo na delo.
Theodor Berkes:
Ustavni boj v Romuniji.
Opozicija.
Belgrad, iii. aprila 1923,
Stališče, ki so ga v velikoromunskem ustavnem načrtu, ki smo ga v prejšnjen: članku označili, zavzele posamezne romunske opozicijske stranke, ima poleg drugega svoj vzrok že v predzgodovini tega načrta. Znano je, da je bila zadnja romunska zbornica razpuščena na zelo neparlamentareu način ter je dobii nalogo za sestavo volivne vlade Jonel C. Bratianu, voditelj liberalne stranke, ki je imela det-n celih deset mandatov. Že to je teda< • skrajnosti razpali-lo strankarske stra;. ■ m' se je vnel nepopisno srdit boj proli vladi in liberalcem. Nasilno izvedene volitve — marca 1922 —i so prinesle Bratianu nenaravno zvišanje liberalnih mandatov od 10 na 240. Srd opo-zicionalnih strank je tedaj dosegel vrhunec in v napadih-"niso prizanašale niti kroni Volitve je opozicija označila za >evropskl volivni škandal«, Bratianovo vlado so zaradi njenih tesnih zvez s trgovino in industri jo imenovali »diktaturo zlata«, kroni so očitali »državni udare in vse je bilo na tem, da гаспе opozicija povračati enako z ena-j kim. Potem je pa bojni polet opozicije ne-; nadoma zastal, začela so se dolgotrajna pogajanja, dejanja so izostala, notranje ne' skladnosti so preprečile skupno, za boj sposobno fronto--liberalcem se je zopet
enkrat nasmehljala sreča.
Bratianu, ki se je v polni meri zavedal svoje moči, je poplavo opozicijskih očitkov prenašal molče. Novo zbornico je odgodil kar za dobrega poi leta, da se mu prezgodaj ne izpremeni v bojišče — in ko jo je po tem času zopet otvoril, je bil nasproti needini opoziciji v naprej zmagovalec. Saj do velike »fuzije vseh opozicijskih strank< v edino svrho, da vržejo obsovražene liberalce, ni prišlo in z avgurskim snjihifajen je opazoval Bratianu, kako sottaé sedmo graški nacionalisti pod vodstvom dr. Manija in Vaida Voevoda odmikali od romunskih kmetov, takoimenovanih zaranistov, ker so jim bili preradikalni, kako tudi mali skupini vplivnega profesorja Jorge, voditelja kmetskega gibanja dr. Stere in dr. Lupa nista ugajala in kako se je generala Ava-resca 8 mož broječa ljudska stranka že zopet lojalno nagnila proti dvoru. Seveda neki parlamentarni »preliminarni dogovor« med sedmograškimi nacionalisti in romunsko kmetsko stranko se je bil sklenil in obdržal; toda ta mlačna bojna zajednica je tem manj zadostovala za veliki sunek proti liberalcem, ker je demokratični polet sed-mograških nacionalistov vsled njih fuzije s konservativnimi takozvanimi »demokrati« prejšnjega ministrskega predsednika Take Jonesca zelo opešal. »Demokratični blok« proti »reakciji« ni postal niti mrtvorojeno dete in tek usode se je obrnil bolj proti notranje razpadli opoziciji kakor proti liberalcem.
Seorges Goyau.
Skupnost istih religioznih verovanj pogosto stvori trdnejše in trpežnejše prijateljske vezi nego sorodnost duhov in značajev.	A. Ribot.
Po smrti vernega Denysa Cochina je bil sprejet na njegovo mesto v Francoski akademiji Jurij Goyau, kateremu je J. Bé-dier citai dolg Ribotov govor. Evo nekaj izvlečkov. Kot edinec ovdovele matere je bil Goyau deležen skrbne vzgoje. Iz Orlé-ansa je prišel študirat v Pariško normalko, kamor je bil sprejet med prvimi. Mojstrski je pisal lalinščino in sicer bolj v Seneko-vem smislu. Kot prvi pri natečaju iz zgodovine je bil poslan v francosko šolo v Rimu, kjer je postal dober znanec kardinalu Rampolli in papežu Leonu XIII., ki je pozval k sebi francoskega kardinala Lavi-gerioja, hoteč mu poveriti nalogo, naj svoje kal-'ili«ke rojake sprijazni z Republiko po ničnih zmagovitih volitvah I. 1883. Veliki vladika francoske Afrike se je z vnemo loti i dela, najsi je naletel na odpor pri nekaterih škofih in vernikih. V brezimni ! u;i ci Od napitnice do enciklike« je Go-vsu pomagal pri spravi in povedal zakrknjenim monarhistom nekaj trpkih resnic.
.con XIII. je nadalje mislil na dru-èî\. n:' probleme, nastale po razmahu obrti, 1 ' naj bi jih Cerkev načela. Socialno vpra-É; ki je mučilo postavodajce, so skušali rršiii cerkveni dostojanstveniki kot mgr. Ireland v Združenih državah, kardinal
Manning v Angliji, mgr. Ketteler na Nemškem, laiki kot Albert de Mun na Francoskem in Decurtins v Švici. Papežu se je zdel čas prikladen, opozoriti svet na pomen, ki ga je Cerkev imela v prejšnjih stoletjih pri družabnem delu. Okrožnica »Re-mm novarum« je globoko učinkovala na delavski položaj. Goyau je navdušen in zaupljiv napisal knjigo »Papež, katoliki in socialno vprašanje« proti liberalni šoli narodnega gospodarstva, proti pravnikom, proti francoski prekuciji, pa tudi proti »neki manjšini katol. bogatinov, ki priznavajo delavcem same dolžnosti«. Cerkev naj se razstane z njimi, izšla bo sicer ubož-nejša, vendar prostejša iz te zagate! Spis je bil tolikanj oster, da so ga posamezniki smatrali kot opasnega, vendar pa je dobil škofovsko odobritev. Navzlic udeležbi pri sodobnih perečih težavah se je naš akademik neprestano bavil z zgodovinskim študijem. »Zgodovina razvnema in teši; nas odstranjuje od življenja in spet vodi k njemu nazaj; vzbuja nam potrebo po udej-stvovanju, kažoč obenem nujnost in pogoje za to«. Ves Goyau odseva iz teh svojih vrstic. Učenjaški mir in vedrina mu ljubita; zatišje domačega ognjišča mu godi. To je pa hkratu plameneč slrankar, ki se izpostavl ja za velike smotre. Iz tihega okrilja svoje samote se spušča v javnost, udeležuje se letnih sestankov in shodov, imenovanih »socialni tedni«. Vselej je pripravljen, predavati o dnevnem vprašanju, napisati članek ali knjigo, Ta рд ga ne ovira, da ne bi na-
daljeval obširnih del o verski zgodovini, ki je zaslovel po njih. Čim se je vrnil iz Rima, ga je Brunetière, bivši njegov učitelj v nor-malki, pridobil kot enega najtehtnejših sourednikov »Revue des Deux Mondes«. Poslal ga je v Nemčijo, proučevat na licu mesla položaj protestanlstva in katoličan-stva po kulturnem boju. Kar se ni posrečilo nobenemu Nemcu, se je njemu: potrkal je vsepovsod in dobil toliko podatkov, da je vzrastlo iz njih 5 zvezkov o ver-stveni zgodovini v Nemčiji 19. stol., potem še 4 drugi zvezki pod naslovom: Bi s m a rk etleKulturkampf, ki pričajo o vestnem naporu in tenkočutni psihologiji. Prvi snopič, o protestantizmu, je dobil nagrado akademije: spretno in nepristransko je pre-dočil notranje protislovje reformirane vere, ki si je prisvojila načelo svobodnega verovanja in raziskovanja. More li obstojati Cerkev brez opredeljene vere, brez simbola, ki so ga sprejeli vsi verniki? Nič manjšega psihologa in politika ne ovajajo naslednji snopiči.
Literarno visoko ceno imata dva zvezka o kalvinski Ženevi, tej »Ville-Eglise«:, kakor jo nazivlje pisatelj. V zbirki velikih zgodovinskih del o francoski domovini je tudi Goyau zastopan z jedrnatim opisom galikanske cerkve. Vedno in povsod je nepristranski, kolikor more biti človek krepkega prepričanja, ki mu jc za blagor katolicizma ...
Še kratek posnetek iz pomenka s časnikarjem Leïèbreom. V Cerkvi je skrito
življenje, nenavadno zanimivejše od razprav, za katere daje Cerkev povod v zbornici. V cerkveni zgodovini niso vselej najvažnejša, najvplivnejša dejstva tista, ki delajo največ hrupa in ki se največ o njih piše. O čem je govoril tisk v prvih letih julijske monarhije? O plenitvi Saint-Ger-main-1'Auxerroisa, o ropanju pariške drhali po nadškofovi palači, o prevrnjenih kalva-rijah. To je vedel tedanji svet o takratni verski Franciji ter ohranil turobne dojme Toda prav tista leta so se pripravljala po-lahko, previdno, z noiranjiin podrobnim delom predavanja sv. Vincenca Pavljanskega: predavanja v Notre-Dame, obuditev benediktincev in bratov propovednikov; javno življenje Cerkve se je razodelo šele po spotiki, katero je povzročila cela vrsta bogo-skrunstev, bogokletstev ali zasramovanj, to bodočnost ie zorela v prikritem življenju-Kdor bi bil 1. 1833. pred mladimi podrti-nami pariške nadškofi je rekel: »V dijaškem oddelku mesta se je okoli nekega Ozanama zbralo nekoliko mladih ljudi, ki strežejo siromakom in prosijo, naj se propoveduje v »Notre-Dame«, bi bil istinito pojmil versko stanje. — V ostalem je G. pripomnil, kot oznako sodobnega romana, da ta sicer mnogo popisuje greh, a da nima pojma o grehu-Izjemo tvori izvirni François Mauriac, čigar prosluli »Poljub gobavcem kaže, kako njegove najdrznejše povesli vsebujejo nadprirodno misel.	A. F.
V tej veliki strankarski borbi je Brati-anu kot stvarne momente vrgel v svet gesla: Proti vaškemu radikalizmu! Proti sedmo-graškeniu regionalizmu! Za enotno Veliko Romunijo! — in je z njimi zmagal. (Dejansko je zmagalo volivno nasilje! Op. ured.) Njegov ustavni načrt tudi jasno izraža ta gesla; ta načrt je v najboljšem slučaju me-ščansko-demokratičen, nikakor pa ne soci-alno-radikalen, kakor so ga hoteli kmetje, a njegov strogo centralistično-politični duh izključuje tudi vsak regionalizem ', kakor so si ga zamislili Sedmograjčani. Bratianu je ustvaril vsaj teoretično v svoji ustavi enotno Veliko Romunijo« in dopušča v čl. 4.: »Romunsko ozemlje se deli v komitate, komitati v občine .:, dalje v čl. 42.: v Zadeve izključno municipalnega ali komunalnega značaja rešujejo municipalni ali občinski svetniki po načelih, ki jih določa ustava: in končno v členih 109. in 110.-. »Zakoni za županije in občine imajo za temelj decentralizacijo upraven — županijam in občinam le prav skromno samoodločbo.
Vse to je seveda popolnoma nasprotno onemu, kar so vsa leta zahtevale nove, koncem vojne Rumuniji priklopljene pokrajine, ki hočejo sicer omejeno avtonomijo, a ipak vendar avtonomijo. Iz njih se tudi oglašajo srditi klici. Maniu npr., voditelj sedmograških nacionalistov, kliče: »Naši predniki niso umirali zato na kolesu, da pridemo mi znova v sužnostk Bodnarescu pravi za Bukovino: »Ti hi gori so dovedli Bukovino v tako bedo, da je ta dežela na tem, da si želi nazaj časov tujega gospostva k A za Besarabijo izjavlja pan Halipa: >Ne morem Vam opisati viharja, ki narašča / Besarabiji. Ako pojde to tako dalje, bo Besarabija prva pokrajina, ki se bo na neprijeten način ločila od domovine! :
Toda tudi opozicijske stranke iz stare-ja kraljestva,odklanja jo ustavo. Profesor Jorga imenuje ustavo vsiljeno :, Mihala-che, voditelj kmetov, pravi, da ni tako daleč čas, ko bo moral kralj nositi odgovornost za svoje svetovalce«; pa tudi socialist ilr. Pistiner se obrača proti centralizmu;: in zahteva federativni sistem« in »samoupravo« pokrajin ter prorokuje meščansko vojno .
In vedno novi nasprotniki se zbirajo proti tej ustavi in tu ni nevažno mnenje zastopnikov narodnih manjšin, ki štejejo pet milijonov duš. Besedniki teh manjšin so predvsem Nemci; in ti zastopniki opozarjajo v prvi vrsti na to, da nova ustava narodnih manjšin in n jihovih pravic z nobeno besedo ne omenja. Š to ustavo, tako pravijo, si daje velikoromunska država videz, kakor da je čista nacionalna država, kakor da ne obsega tudi drugih narodov. Nemci tožijo, ila se zagotovitve, ki sta jih opetova-no dala Nemcem krona in vlada, niso uzakonilo in označujejo to kot »verolomstvo« čisto po -..madžarskem zgledu«. A voditelj Nemcev dr. Ilans Otto Rotli vsklika: »Tako je, kakor ne bi bilo nobene svetovne vojne! Fašistično naziranje dviga svojo glavo tudi v Romuniji in niti tega ne bomo imeli v tej državi, kar so nam dali na Ogrskem že L 1868!:
Bratianova vlada se za vse te očitke, psovke in tožbe ni nič, čisto nič brigala. Ker je imela večino, je dala glasovati in ustava je bila sprejeta. V senatu je glasovalo zanio 137, 2 proti, v zbornici 262 zanjo, 8 proti, o čemer je treba pripomniti le to, da je celokupna opozicija z izjemo Nemcev, ki so glasovali proti ustavi, že davno pred glasovanjem zapustila senat in zbornico.
Nezaslišane, redkokdaj doživljene demonstracije so bile godba, ki je spremljala dneve in tedne razpravo o ustavi, poslanci so drug drugega psovali z »banditom« — celo ministrskega predsednika so nagovarjali s tem naslovom, popadali so se medsebojno za grla, metali so bombe, vojaštvo je korakalo iz vojašnic, manifestante so razganjali z gasilnimi brizgalnami, z vojaškimi bobni in trobentami so dušili besede prote-stujočih. Vaida pa, voditelj sedmograških nacionalistov in bivši ministrski predsednik, ie zakli'-al v bodočnost: - Sila se more odvrniti s silo!«
Boj 7,a romunsko ustavo, boj vseh strank proti liberalcem s sprejetjem ustave seveda ni bil končan. Ta boj se nadaljuje in njegovemu srdu je dalo glasovanje v parlamentu le novo hrano.
Belgrad.
Iz zunanje politike.
*	Cerkvena politika francoske vlade. Posebna komisija, sestoječa iz gg. Hébrard de Villeneuve, Barthélémy, Beudant je dobila od ministrskega predsednika nalog, da prouči načrt, tičoč se cerkvenih dijecezan-bliih. dfužb, kakor ga je izdelala sveta sto-\\ca v svrho ureditve cerkveno-političnega ( administrativnega vprašanja v Franciji. Komisija sc, kakor izvemo, izreče za to, da se ta načrt sprejme, ker nc nasprotuje francoski civilni zakonodaji.
*	Za spravo med Nemčijo in Francijo so se tekom debate o zunanji politiki v nemškem državnem zboru izrekli voditelji vseh vladnih strank. Nemški parlamentarci bi želeli, da vlada predloži konkreten repa-racijski načrt, če ne francoski vladi, pa mednarodni reparacijski komisiji. Nemška vlada naj bi ne povedala samo višine repa-racijske vsote, katero more Nemčija plačati, ampak naj bi tudi predlagala udeležbo francoske industrije pri nemških velepodjetjih, česar baje francoska veleindustrija sama najbolj želi. Mnogi pa predlagajo, naj bi se našla pot do francoske vlade po posredovanju Anglije. Marka je vnovič zelo padla. Kar se Anglije tiče, je zadnji čas opažati, da se čezdalje bolj nagiblje k francoskemu stališču, vsled česar jo za Nemčijo najbolj pametno, da stori resen korak k spravi s Francijo.
*	Chesterjev projekt, o katerem smo na tem mestu že poročali, predvideva zgradbo sledečih železniških prog: Samsun—Sivvas, Si vas—Angora, Diarbekr—Adana in Ceza-reja—Trapecunt; nadalje naj bi se zvezal Mossul s Črnim morjem.
*	Še enkrat angleške finanse. — O tej stvari, ki smo o njej že večkrat poročali, je vredno še pisati. Proračun angleškega kanclerja zaklada Baldvvina za 1. 1923,24 izkazuje 816.000.000 funtov izdatkov in S52.000.000 funtov dohodkov, torej 36 milijonov funtov proficita. Baldvvin pa bi bil lahko izkazal še veliko večji plus, da ni porabil 40 milijonov dohodkov za amortizacijo državnih dolgov. Kancler zaklada pa je 36 milijonov proficita znižal končno na 34 milijonov s tem, da je znižal dohodninski davek od !i5 odstot. na 22 in pol odstot. Bald-ivin je iz ono šole angleških državnih finančnikov, ki uče, da je treba proficit bud-zela vporaMii v prvi vrsti za amortizacijo državnega dolga, dasi bi angleški trgovci in industrijci želeli, da bi kancler zaklada rajši olajšal njihova davčna bremena. Baldvvin je izbral nekako srednjo pot.
*	Nesoglasja v boljseviški stranki. Vodilni komunistični krogi so v skrbeh radi prepirov, kateri so izbruhnili vsled obolelosti Lenina in ogrožajo predstoječe XII. zborovanje ruske komunistične stranke.
!« so ie močna struja s Kamenevim , katera smatra verstvu napovedani , nepravočasen in tudi za stranko ne-Vocesi nadškofa Cieplaka, patriar-nn, gruzinskih nadškofov in <Jrug&
razburjajo množico in motijo od Lenina začeto obnovo državne uprave, pred vsem boj proti birokraciji.
*	Smernicc ruske gospodarske politike. Osrednji komite komunistične stranke je sprejel načrt organizacije državne industrije, ki ga je izdelal Trocki. Politična naloga stranke, ki obstoji v zedinjenju delavca s kmetom in izboljšanju materielnega stanja delavcev, je mogoča samo na temelju dobičkonosne državne industrije. V to svrho treba koncentrirati proizvodnjo v najbolj primernih tovarnah, ureditev proračuna, davčni sistem ter posojila. Naročiti blago v inozemstvu se ne sme, četudi je cenejše nego domače, ako podpira domača produkcija državno industrijo. Rusija je obdana od kapitalističnih držav in mora izvrševati socialističen protekcionizem. Udeležba tujega kapitala v obliki najemnih pogodb in mešanih rusko-inozemskih društev je potrebna, v kolikor ne ugovarjajo temu lanj-ske izkušnje.
*	Zveza sovjetskih ropnblik. V Moskvi so se pričela pogajanja o sklepu pogodbe v svrho varstva lokalnih koristi posameznih članov ruske federacije. Razven tega se raz-motriva od moskovske in ukrajinske vlade načrt druge zvezne zbornice, kjer bodo na načelu paritete zastopane vse zvezne države.
*	Državljanska vojska na Kitajskem. Čete pekinške vlade napadajo sedež južno-kitajske vlade, Kanton. Južnokitajska armada je dozdaj vse napade odbila. Šef kan-lonške vlade je znani dr. Sunjatsen.
*	Gcrilska vojna se odigrava, lrnkor posnemamo iz francoskih listov, v Maroku. Francoski oddelki operirajo proti vstašem v visokih gorah. Vstaši se prištevajo k islamskim nacionalistom.
*	Zadnji pristaši De Valere so vjeti in sicer Dan Breen, Tim Denovan in Maurice Walsch. De Valero irske vladne čete še niso vjele. Predsednik irske republike Tint Healy je obljubil vsem, ki še držijo л De Valero, amnestijo brez vsakih pogojev.
Velika skupščina
»SLv w
NARODNO - OBRAMBNEGA DRUŠTVA
ee vrši
v nedeljo, dne 22. aprila 1923 ob 10. uri dopoldne v prostorih »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsedstva.
2.	Poročilo nadïorstva.
3.	Volitve.
4.	Slučajnosti.
Podružnice poSljcjo glasom pravil na veliko •kupSčino po 2 metopnika. — Posebna rabila sc podružnicam ne pošiljajo.
PREDSEDNIK.
«1МШИ>М>МИШШ>МН11»ММ>ИИШШ
Belgrad, IS. aprila.
V krogih belgrajskega prebivalstva je podkupljena in divja belgrajska žur-nalistika zanesla mnogo nasprotovanja proti Hrvatom in Slovencem. Začela t.e je zopet stara lajna o amputaciji in ljudje so prepričani, da gre to tako lahko, kakor bi »čevabčice« pekel. Sicer pa je jasno, da ogromna, masa srbskega ljudstva noče amputacije, ker kaj takega sploh razumeti ne more. Srbski seljak želi le, da se država uredi tako, da bo v njej mir in red, pa naj bo urejena tako ali tako. Interes na centralistični politiki ima le srbska buržuazija. ki je vsa prežeta do-bičkarskega, kapitalističnega mišljenja. In to je utemeljeno v tukajšnji socialni strukturi.
Belgrad je danes mali Pariz za bogataše in dobičkarje, za revno ljudstvo pa — ciganska vas. Vmes pa ni nobene druge slojno plasti. Bogastvo in »Lum-penproletariat« — vse skupaj! Na ulicah najbogatejše in najmodernejše toalete ter razcapane figure. Le malo drugega. Stavbe! Spredaj na pol razpadla in umazana stara hišica nekdanjega belgrajskega tipa, zadaj pa visoko v nebo štrleč najmodernejši »Wolkenkratzer«. Prijatelj je dejal: Hišico so si Srbi napravili sami, »Wolkenkratzer« pa mi — prečani. In v tem tiči jedro nesporazuma v tej državi. Belgrajski vladajoči krogi hočejo hegemonijo Srbov, ker ima od nje peščica »čaršije« svoj profit. In ta »čaršija« odloča danes smer politike in pisavo časopisja. Moralni in intelektualni nivo te čaršije pa kaže ton njene žurnalistike, ki žal ne ostaja čisto brez vpliva na ostalo ljudstvo.
Zato bo po mojem mnenju treba zastaviti tu. Ne moremo se zanašati na dobro ali slabo voljo Pašičev ali Davido-vićev. Tu bi morali mi sami začeti ogromno delo čiščenja pojmov. Brez tiskane besede pa to ne gre. V tem oziru jo mnogo zamujeno, vse pa še vedno ne.
Boj za avtonomijo obeta biti še dolg in težak. Uspešen pa bo, ako bomo povsod, kjer se nudi prilika, storili svojo dolžnost!
Politične vesti. ;
-f Ujeli so se. Pred dnevi so demokratski listi po celi državi raznesli «avtentično« besedilo sporazuma, sklenjenega v Za koalicijo z demokrati je baje Pašič in med radikali. To besedilo so objavili tudi slovenski demokratski listi. Včerajšnja belgrajska «Pravda« pa, ki je odlično demokratsko glasilo, piše, «da o tome protokolu se ništa ne zna. On je ostao u džepu g. Pašića, kao što je rekao St. Radič.« — Kljubtemu pa so demokratski listi objavili besedilo sporazuma, ki ga ne poznajo. Dokaz, koliko je verjeti demokratskim listom, ki si izmišljujejo celo pogodbe, da morejo — intrigirati.
-i Zakaj so si demokrati izmislili besedilo sporazuma? Na to vprašanje nam daje točen odgovor belgrajsko «Vreme«, ki piše o tem sporazumu: «Projekat sporazuma sa Radićevim blokom, koji je objavila zagrebačka «Riječ«, i koji su pre-štampale sve naše novine, izazvao je veliko interesovanje u parlamentarnim kru-govima. Naročito se mnogo komentarisala poslednja tačka, koja govori o uspestav-Ijanju banske časti i postavljanju jednog člana kraljevskog doma za bana.« — Iz zadnjega stavka je namen tega izmišljenega besedila sporazuma jasen: preplašiti jc treba dvor, češ da Hrvati koketirajo s princem Jurijem! Državnik ravno avtor tega izmišljenega besedila ni, tudi politik ni, ampak velik in nesramen intrigant, to pa je!
+ Intrige in izzivanje. Kakor pri vsaki krizi tako uporabljajo v Belgradu tudi v sedanji najraznovrsLnejše intrige in izigravanja v svrho oslabitve nasprotne pozicije ali pa celo v svrho diskvalifikacije. Radikali n. pr. so poslali v Zagreb dva svoja odposlanca na razgovore z revi-zionisti. Oni so ta korak napravili mogoče le zato, da v predvidevani (?) koaliciji z demokrati demokratom ne bi zrastel greben previsoko. Kakor hitro pa so bili ra-dikalski odposlanci v Zagrebu, so že zagnali demokratje krik: «Glejte jih izdajalce, z Radićem se pogajajo! To so separatisti, to so protidržavni elementi!« Malo je manjkalo, pa bi jim bili rekli, da so «klerikalci«. Nato so demokratje pogrun-tali znano «besedilo sporazuma«, edino v svrho, da premamijo dvorske kroge. Radikali so nato zopet začeli kazati voljo za «pogajanja*-, da preplaše demokrate, češ, «možemo i bez vas!« — Tako se nadaljuje ta ostudna pustolovščina od dne do dne. Drugod je navada, da stopijo merodajni činitelji skupaj, povedo, kar imajo povedati, se dogbvore, sklenejo pogodbo in pogodbo drže. Tega pa pri nas naše po-kolenje še ne bo doživelo.
-f Dve struji med radikali. Demokratje
Eoročajo, da sta nastali v radikalnem klu-u dve struji: ena za koalicijo z demo-
krati, druga pa za čisto radikalno vlado. Za koalicijo z dcrnokrrati jc baje Pašič in njegova naloga je, da nasprotno strujo prepriča o pravilnosti svoje politike. Bog zna, komu in kaj hoče «Pravda s to svojo informacijo «podvaliti«?
-j- »Jugoslovenska politika«. ' Jugoslo* venska politika je tista politika, ki zanika vsako državnopravno zahtevo na podlagi narodnostnih dejstev slovenstva, srbstva ali hrvatstva. Ali je dr. Korošec Jugoslo-ven v tem smislu?* — tako vprašuje Na» rod«. Mi pa vprašamo: Ali je g. Nikola Pašič Jugoslovan v tem smislu?
4- »Jugoslovenska državna ideja zanN ka politične pravice slovenske, hrvatske in srbske individualnosti... Jugosloven* ska država daje Slovencem jeklen bat v, roke, dr. Koroščeva avtonomija pa otroško k lad vice;: — tako modruje sinoenji »Narod«. — Kaj ko bi Narod« eno tako svojo modrovanje spustil v kakšen belgrajski list ali pa tam doli na glas tako modroval?. Prepričani smo, da bi kmalu čutil tisti sbat, ki ga država daje Slovencem , ampak ne v rokah, pač pa po svojem hrbtu.
-f Korenine federalizma. Predvčc« ranjem so rastlc iz »habsburških m avstrijskih tal«. — Včeraj so rast,le \z »nemške revanšne politike iu iz ruskega boljševizma«. — Danes bodo rastlc pa »Jutrovi« njivi.
liški 2Ш v Ljubljani
Od časa do časa hočemo poročati q pripravah za V. katoliški shod v Ljubljani, ki se bo vršil od 25. do 28 .avgusta t. 1. Do sedaj se je določil tale spored: V soboto 25. avgusta bo pozdravni večer. Glavni dan katoliškega shoda bo v nedel jo 26. avgusta. Ta dan bo slovesni sprevod udeležencev-med njimi Orli v kroju in narodne noše; Pod milim nebom bo slavnostna služb«; božja, po njej veliko manifestacijsko zborovanje. Popoldanske službo božje bodo v vseh cerkvah ljubljanskih. Nato bo velika orlovska prireditev na novem stadionu v. Ljubljani. Zvečer bo koncert in prireditev, Ljudskega odra. V ponedeljek in torek bodo posvetovanja v odsekih in slavnostna zborovanja s programatičnimi govori.
Za udeležbo je ugodno razpoloženje, Orlovska Podzveza za Sloveni jo se pripravlja za impozanten nastop. Pevska Zveza . in pevsko društvo Ljubljana : sta že organizirali svoje pevske sile, ki bodo gotovo povzdignile našo svečanost kar najsijajnoji še. Za lavantinsko škofijo se je ustanovil poseben pripravljalni odbor s stolnim dekanom dr. Tomažičein in odvetnikom dr. Le-skovarjem na čelu. Štajerci in morebiti tudi Prekmurci mislijo združiti katoliški shod z romanjem na Brezje in Bled.
V imenu Bunjevcev je obljubil narodni poslanec Blašk o Rajić, da pridejo na katoliški shod v Ljubljani. Za romanske narode se izdaja »Bulletin yougoslave, ki poroča o katoliškem gibanju v Jugoslav iji. Dozdaj je naznanilo že 15 Francozov svoj prihod na evharistični kongres v Zagrebu 1-9. av gusla in na katoliški shod v Ljubljani 26. avgusta.
Delo v odsekih zelo napreduje. Vsak teden se vrše večkrat temeljita posvetovanja. Odsek za zunanje priprave bo v kratkem razposlal pozivnice na župnijske odbore, Zagotovljena nam je že ena vojaška godba. Železniška ravnateljstva bodo priredila posebne vlake in dala vozne olajšave, Pripravljalni odbor.
—	Draginjskc doklade dušnih |>as,lir« jev. K naši notici pod gornjim naslovom z dne 18. t. m. smo prejeli sledečo avtentično pojasnilo: »Nove doklade se tudi onim preč. gg. duhovnikom, ki so že vložili prijave, še ne morejo izplačati, ker ministrstvo še ni dovolilo potrebnega kredita. Baš v svrho, da se otvori ta kredit, pa zahteva finančno ministrstvo od ministra za vere natančne podatke, za koliko presegajo nove draginjske doklade kredit, ki je bil odobren v proračunu za leto 1922 in 1923. Ker temu nalogu računovodstvo ne more zadostiti, dokler ne dobi vseh prijav, je v skupnem stanovskem interesu preč. gg. duhovnikov, da razposlane prijave točno izpolnijo in č i m p r e j vrnejo. Računovodstva ne zadene nikaka krivda.«
—■ Žo zopet »špijoni«. Za belgrajsko povprečno občinstvo je ni hujše besede kakor »špijun«. To je razumljivo. Neprestane vojske, v katerih je srbski narod živel, so cisto prirodno dovedle ljudsko mišljenje v nekak podedovan strah pred špijunom . Ta strah znajo belgrajski časnikarji in po-litikarji zelo spretno (včasih pa tudi zelo nerodno) izkoriščati v svoje namene. Kadar že svojega političnega ali osebnega nasprotnika no morejo drugače »obglaviti . ga proglase za »špijuna- in prestrašeno občinstvo si ogorčeno šepeče na ušesa: Pa to špijun jedan! Na nas, ki nismo vajeni neprestanega strahu pred špijuni , vpliva to očitanje lšpijunslva> nekoliko smešno, pri Belgrajčanih pa še vedno pali. Tudi Radiča je »Pravda:: zopet proglasila za »špijuna«.
—	Šc e,n sšpijnnc. Včerajšnje Julro: poroča, da ie bil znani Se ton Watson CSco-
tus Viator) v Belgradu pri neki večerji v družbi odličnih politikov, kar pa eo »politični krogi« sprejeli z nevoljo na znanje, : češ da se daje po nepotrebnem tujcem vpogled v našo notranjo politiko«! Če hoče imeti g. Seton Watson »vpogled v našo uoiranjo politiko«, se mu pač ni treba obrniti drugam kot na — angleško poslaništvo. Ker je pa večerjal v »politični« družbi, ie postal naenkrat »nezanesljiv«. Ubogi Seton Watson — »špijun«!
—	Živel centralizem! Iz »Jutra«: Uradniško vprašanje, o katerem se .je v javnosti mnogo razpravljalo, je dospelo na mrtvo točko, kajti spor med centralnim savezom in pokrajinskimi organizacijami še vedno ni rešen, ker centralisa v ezniliotelpolo ž itiraču-na o svojem delovanju... — Iz Sesar sledi: Uradniki in delavci in nameščenci, ujedinjujte se centralistično.
—	Na naslov višjega šolskega sveta, ki je prepovedal rabo šolskih knjig izpred 1. 1919., je nekdo jako umestno napisal to-le: »Ali ne bi hotele višje oblasti prepovedati tudi, da nosi učiteljstvo Se v petem letu po osvobojenju staro predpre-vratno obleko, ker preveč smrdi po avstrijskem duhu?« — Objavljeno v — »J utru« z dne 20. aprila 1.1.
—	Zastoj robe v postaji Ljubljana &L Lol. Zadnje čase nastajajo v postaji Ljubljana gl. kolodvor velike prometne težkoče vsled izrednega nakupičenja vozovnih tovorov, tako za lokalno oddajo, kakor za tranzit in za ocarinjenje. Zdaj sioji v Zalogu preko 20U zadržanih voz. Ako se tej kalamiteti takoj korenito ne odpomoro, bo železniška uprava prisiljena seči po skrajnih sredstvih, da vzdrži promet v polnem obsegu, t. j. skrajšati prosti oddajni rok na najmanjšo mero, n. pr. 6 ur, ali oddajno robo iztovoriti in namestiti kjerkoli na stroške in nevarnost prejemnika, ali po najnovejši odre ibi ministrstva za promet robo takoj prodati, če jè prejemnik pravočasno ae prevzame in odpelje, ali ustaviti nadaljnji dotok robe za nedoločen čas, ali prepovedati ponovno predajo (reekspedicijo; in robo iztovoriti itd. S takimi strogimi upravljanimi odredbami bi bilo prebivalstvo v občutni meri prizadeto. Zato se predvsem obrača železniška uprava na vse interesente s pozivom, naj upoštevajo njen težki položaj ia naj storijo s svoje strani vse v svrho nujne ureditve, n. pr. naj pospešijo avi-riranje robe s tem, da po možnosti sproti prevzamejo obvestnice na postaji; da neposredno nato izkupijo tovorne liste, plačajo pristojbine in robo brezpogojno odpeljejo v predvidenem roku in da zlasti robo, ki jo nameravajo poslati naprej v istem vozu, takoj po dohodu odpremijo .a novi naslov. Posebej omenjamo glede ponovnih predaj carinskih pošiljk, naj si pošiljatelji pravočasno preskrbijo vse potrebne izvozne, uvozne in carinske papirje, da se more ocarinjenje in odprava neovirano izvršiti. Upamo, da naš apel ne bo ostal brezuspešen in da ga bodo vsi prizadeti vsestransko uvaževali v svrho vzpostavitve normalnega prometa.
—	Prva seja načelstva Pokojninskega
zavoda. Včeraj popoldne se je vršila prva seja novoizvoljenega načelstva Pokojninskega zavoda. Predsedoval je sodni nad-svetnik V e d e r n j a k. Oddelek za socialno politiko je zastopal dr. M i 1 a v e c. Načelstvo se je konstituiralo sledeče; za podpredsednika sta bila izvoljena od združenih delodajalcev inž. Milan Šuklje, od združenih zasebnih nameščencev Janko Bukovec. V upravni odbor, ki funkcionira tudi kot gradbeni odsek, pa od združenih službodajalcev dr. Roman Ravnihar (član), dr. Josip Jerič (namestnik), od združenih zasebnih nameščencev pa Vekoslav V r t o v e c (član), Valentin Kopitar (nam.). V rentno komisijo: združeni delodajalci: Fr, B o n a č (član), J. J e 1 a -čin (nam.); združeni zasebni nameščenci: Ivan Kralj (član), Valentin Kopitar (nam.). Revizijska komisija: združ. službo-dajalci; dr. Josip Jerič (član), ravn. Rih. Skubec (nam.); združeni zasebni nameščenci: Gustav P i 11 e r 1 e (član), Ivan Kralj (nam.). Verifikatorji zapisnikov: združeni službodajalci: Ivan J e 1 a č i n , Rihard Skubec; združeni nam.: Janko Bukovec, Vekoslav V r t o v e c. Odsek za pregled dosedanjega poslovanja zavoda: združeni službodajalci: dr. Fr. Pavlin, dr. Josip Jerič; združeni nameščenci: Ivan Kralj, Leo Franke. Odsek za revizijo penzîjskega zakona in statuta: zdrvi/eni službodajalci: dr. Josip Hacin in Ivan A v s e n e k ; združeni zasebni nameščenci: dr. L i k a r in Janko Triller. Pcrr.rnalni odsek: dr. Roman Ravnihar od združenih službodajalcev in Vekoslav V r t o v e c od združenih zasebnih nameščencev.	,
-- Deželni muzej v Ljubljani bo od dno 22. t. m. dalje otvorjen za splošni poset vsako nedeljo od 10.—12. ure.
—	Napad na milijarderjevo ïeno. Na progi Zemun—Belgrad so našli v sredo zvečer na rokah in nogah zvezano mlado ženo, ki je bila očividno vržena i t vlaka. Ko se je zavedla, je povedala, da se piše Elizabeta Tatas ln da ie Sena milijarderja
Tatasa iz Aten. Policija je uvedla strogo preiskavo, vendar doslej slučaj še ni pojasnjen.
—	Tržič. Zadnji ponedeljek 16. aprila je bil sklican skupen protestni shod delavstva proti odpravi osemurnega delavnika. Tak shod se je vršil prejšnji četrtek 12. aprila tudi v »Našem domu« ob veliki udeležbi našega delavstva, pa tudi delavstva nasprotne organizacije. Shod v »Našem domu« se je лЛ-šil popolnoma mirno in složno. Toda ne tako v socialnodemo-kraškem konsumu pri »Toncu« pretekli ponedeljek. Glavni govornik je prišel iz Ljubljane (neki tajnik Bem). Komaj je nekoliko govoril, že je začel na skupnem protestnem shodu zoper odpravo osemurnega delavnika napadati duhovnike in vero. Pravil je, da župnik pridiga: »Ljubi svojega bližnjega!« — svojega hlapca pa da prekleto f!) slabo plača. Katerega župnika je mislil, ni povedal; če je mislil tržiškega, bodi povedano temu govorniku, da tržiški župnik nima nobenega hlapca. O veri je rekel, da je njegova vera skleda žgancev, pa kos kruha, drugega pa nič. V imenu našega delavstva sta mu odgovorila dva delavca, da je skupen nastop z delavci socialnimi demokrati nemogoč, dokler imajo
i ti take svoje voditelje, ki ne vedo prav
j nič drugega govoriti, ko napadati duhovnike in vero. Mesto skupnega protesta proti odpravi delavskih pravic je bil ves shod le sramotenje duhovnikov in vere. Zato so taki brezverski voditelji delavstva največ krivi, da delavstvo trpi in ne pride do svojih pravic. Ko bi taki voditelji delavstvu, kateremu jemljejo vero, dali namesto vere vsaj skledo žgancev, bi vsaj nekaj dali; tako pa samo podirajo, jemljejo, ne dajo pa delavstvu ničesar. Pametni ljudje na tem shodu so rekli: Prišli smo na skupen protestni shod delavstva za delavske pravice, ne pa na shod zabavljanja in sramotenja vere. Proč s tako organizacijo! Delavstvo, ki si še verno in pošteno, pa si organizirano pri socialističnih voditeljih, spreglej in obrni hrbet takim voditeljem, potem bo lahak skupen nastop vsega delavstva za svoje pravice.
—	Tržič- V nedeljo 22. aprila bo v >Našem Domu« zadnja predstava v letošnji sezoni. Igrali bodo: »Grudaf, komedijo življenja v 3 dejanjih. Igra je znana po svoji lepi vsebini. Do sedaj so vse igre izpadle izvrstno, in da bo tudi ta zadnja predelava izpadla izvrstno, nam garantirajo tudi igralci, posebno v glavnih dveh vlogah: Stari Kremen (igra g. Rud. Pečjak) in Janez, njegov sin (igra g. Vider Jožef). 1'red igro in med odmori nastopi tudi vsem tako priljubljen salonski orkester. Da ne bo gnječe pri blagajni zvečer in da marsikomu ne bo treba iti nazaj brez karte, naj Si vsak po možnosti že prej preskrbi vstopnico. Pridite v obilnem Številu 1
—	Vojaška imenovanja. Za poveljnika zagrebške armije je imenovan general Krsta Smiljanić, za šefa generalnega štaba iste arrnije pa polkovnik Simonović. Dalje so imenovani: za načelnika splošnega vojnega oddelka vojnega ministrstva polkovnik Milan Ječmenić, dosedaj načelnik štaba zagrebško armije; za načelnika operativnega oddelka glavnega generalnega štaba polkovnik Ljubomir Marié, dosedaj načelnik štaba II. armijske oblasti; za pomočnika načelnika štaba zetske divizljske oblasti generalštabnl major Anton lokar, dosedaj pomočnik načelnika štaba dravske divizije. K štabu dravske divizije je premeščen major Ožegović, dosedaj v štabu bitoljske divizijske oblasti. Major Stanojlović 40. polka je premeščen v splošni vojni oddelek vojnega ministrstva.
—	V sanitćtiil svet ministrstva narodnega zdravja »o imenovani iz Slovenije: dr. Zivko Lapajue, višji okr. zdravnik v Ljubljani, dr. Ivan Bajšp, primarij v Celju, dr. Joško Tavčar, okrožni zdravnik v Središču in prof. dr. Alojzij Zalokar, primarij v Ljubljani.
—	Poziv nižjim državnim uslužbencem! Društva vseh organizacij državnih in železniških nameščencev so sklenila, da na vsak način rešijo kritični polažaj, v katerem se sedaj nahaja vsak državni in železniški nameščenec. Ker je pa to mogoče doseči le potom dobre 1er močne organizacije, apelira podpisano društvo na vsakega posameznega državnega nameščenca svoje organizacije (nižjih uslužbencev), da se, ako še ni član društva, I ako j vpiše v naSe društvo, ker edino tako bomo lahko rešili naše bedno stanje. Vsi člani se resno opominjajo, da takoj poravnajo članarino. Društvena članarina se plačuje vsakega 1. dne v mesecu od 7. ure dalje; ako pride na prvega nedelja ali praznik, pa dan pozneje in sicer v gostilni pri tovarišu Plev-niku na Bregu št. 2 v Ljubljani.
—	DruštT« orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani vabi svoje Člane in članice na svoj VI. redni občni zbor, ki bo dne 6. maja 1.1. ob 9. uri dopoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Eventualni pismeni predlogi naj se predlože 6 dni pred občnim zborom predsedstvu.
—	Au to mobilna prometna d. d. javlja cenj. občinstvu, da »e na progi Ljubljana—Vransko, z dne 21. t. m. promet začasno ukine. — Na progi Trata— Skofjaloka—Železniki pa bode od nedelje 22. t. m. dalje vsako nedeljo in praznik odhajal auto iz železniške postaje Skofjaloka v Železnike namesto ob 16. url, kakor dosedaj, že ob 12. uri 15 minut. — Nadaljne spremembe voznih redov z ozirom na poletno sezijo se objavijo v kratkem.
—	Požar opekarne. Na Farovškl loki pri Kranju je 14. t. m. ob 3. zjutraj izbruhnil v opekarni
Antona Tršana iz Kranja požar, ki Jo je popolnoma uničil. Pogorel je tudi del kozolca, ki je lastnina dekanije v Kranju. Gasilno društvo iz Kranja je prihitelo precej na pomoč in je s trudapolnim, po-i žrtvovalnim delom zabranilo, da se ni požar razširil na soeedne delavnice, ki so samo 8 m od pogorišča oddaljene. Tršana je oškodoval požar za 50.000 K (zavarovan je bil za 80.000 K), kranjska dekanija pa za približno 10.000 K.
—	Prljpt tat. Matija Kovačič je ukradel svojemu gospodarju Alojziju Matjanu v Zg. Hrušici 20 tisoč kron vreden komat in je pobegnil v Kočevje, kjer eo ga 6. aprila orožniki aretirali in tudi zaplenili ukradeni komat, ki ga je bil tat shranil pri nekem posestniku v Hribu.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
škandalozen nastop Orjune
v mariborskem ofjčin. svetu.
Maribor, 20. aprila. (Izv,) Nocoj so prišli pod vodstvom dr. Reismana oboroženi Orjunci na galerijo občinske posvetovalnice.4 Vršila se je seja občinskega sveta. Seje se je udeležil tudi občinski svetnik, poslanec Ž e b o t. Ko je ob pol osmih zvečer stopil v sejno dvorano in šel h klopem kluba občinskih svetnikov SLS, ga je zahrbtno napadel »Jutrov« poročevalec dr. Reisman. Hotel ga je udariti s pasjim bičem po obrazu, a Žebot je udarec spretno pariral in nato napadalca krepko udaril s palico. Dr. Reisman je od-skočil. Vsi navzoči Orjunci so začeli tuliti in divjati ter na vse mogoče načine groziti. V dvorani je nastalo splošno razburjenje. Načelnik kluba obč. svetnikov SLS dr. Leskovar je zahteval od župana, da izprazni galerijo. Zupan tega ni hotel storiti, češ, da se seja še ni začela in da on za dogodke, ki se vrše pred sejo, ni odgovoren.
Obč. svetniki SLS so odločno vztrajali na zahtevi, da morajo oboroženi Orjunci zapustiti sejno dvorano in ako župan Orjuncev ne odstrani, obč. svetniki ne morejo prisostvovati seji. Nato je bil sprejet predlog dr. Rostoharja, načelnika NSS. da se seja pretvori v tajno in se mora galerija izprazniti. Nato se je galerija izpraznila in seja se je mirno vršila. Okrog magistrata so Orjunci še okoli polnoči v posameznih gručah postopali.
š Čehi v Rogaški Slotini. Češko »Internacionalno kopališko in hotelirsko društvo za kraljevino SHS«, pri kateri pa je udeležen tudi slovenski kapital, je vzelo v najem tukajšnji »Aleksandrov dom« in bo vodilo pod strokovnjaškim vodstvom ravnatelja iz Karlovih varov po vse tozadevnih predpisih tudi dietično kuhinjo. Poleg tega so Čehi kupili znani hotel -«-Triglav« ter dr. Grego-ričevo vilo, kjer se otvori variété in igralnica. Novo podjetje se je zavezalo še to leto zgradili novo, moderno poslopje za kino, tako da bo tudi gorenja dvorana v zdraviliškem domu na razpolago za koncerte in druge prireditve. Našemu najsijajnejšemu jugoslovanskemu zdravilišču se torej obeta največji vsestranski napredek in razmah, posebno, ko sme zdaj računati tudi z množico gostov iz Čehoslovaške. Ker pa se zvišajo cene za stanovanja in drugačne pristojbine samo za 20 do 30 odstot. ter se dobe sobe že za 8 Din dnevno, ni dvoma, da ostanejo Slatini zvesti tudi vsi njeni dosedanji posetniki. Koncertirala bo letos spet vojaška godba.	I-o-.
š Smrtna avtomobilska nesreča. Na državni cesti blizu Zgornje Polskave se je na zelo ostrem in strmem ovinku razbil avtomobil, na katerem se je vozil 30letni trgovec Nikola Strizakovič iz Zagreba. Strizaković je odletel iz avtomobila in padel tako nesrečno na tla, da je čez eno uro umrl. Šoferja, ki je dobil samo manjše poškodbe na rokah in prsih, so orožniki aretirali in ga izročili okrajnemu sodišču v Slov. Bistrici.
š Podružnica udruž. vojnih invalidov, vdov in sirot v Ptuju proslavlja dne 29. aprila t- I. prvikrat svoj invalidski praznik.
k Napad na slovenskega misijonarja.
V dneh od 1. do 7. t. m. se je vršil v Ka-menu sv. misijon, ki ga je vodil p. Pristov družbe Jezusove iz Ljubljane, Ljudstvo se je misijona udeleževalo v lepem številu. To pa seveda ne gre v račun Heimats-dienstu. Minoli petek ob 9. uri zvečer je tolpa nemških podivjancev vdrla pred cerkev, v kateri je pater še vedno spove-doval. Začeli so vpiti proti patru in mu groziti. Pater je prosil ženske, naj pokličejo par meških, da ga bodo spremili v župnišče. Prišla sta en kmet in en delavec, Ko je pater v njuni družbi stopil iz cerkve, je tolpa planila proti njemu, toda moža sta ga branila in misijonarju se je posrečilo uteči v župnišče. Nato se je pa toloa vrgla na naša moža in ju zverinsko
obdelala z. nožmi. Kmet je dobil 7 globokih ran in so ga morali takoj prevideti, delavec je dobil pa štiri sunke z nožem. Oba so odpeljali v celovško bolnišnico. Štiri razbojnike so zaprli, ostali so ušli, pa je seveda veliko vprašanje, če se tudi ti štirje še ne izmuznejo pravici. Saj so vršili le svoj «Heimatsdienst«, ko so napadli Slovence!
k Ledinice. Pretekli teden sta nastala v naši občini kar dva velika požara. V sredo dopoldne je izbruhnil ogenj iz doslej še neznanih vzrokov pri p. d. Gašperšiču na Pečnici in upepelil trem posestnikom vsa poslopja s kx-mo in orodjem vred ter povzročil prizadetim ogromno škodo. Pogorelo je pri p. d. Abonču, Brdinču in Gašperšiču. Takoj drugi dan navrh in sicer tudi opoldne je nastal ogenj pri p. d. Ilču na Kopanju. Obema velikima posestnikoma je zgorelo do malega vse nepremično premoženje, ker vsled pomanjkanja vode in hitre pomoči —i hiši ležita docela osamljeni — ni bilo mogoče ničesar rešiti. Ljudje so bili deloma z doma. Vsi pogorelci — najbolj pa znani slovenski rodoljub Jožef Gailer, p. d. Ilč, so silno težko prizadeti. Treba jim bo vsestranske pomoti, ako jih nočemo prepustiti popolnemu gospodarskemu ruinu. Zavarovalnina je v vseh slučajih tako malenkostna, da pri sedanji draginji ne pride v po-štev. V občini se je pričela akcija za pomoč pogorelcem. Obračamo se tudi do slovenskih rodoljubov v Sloveniji, zlasti prijateljev in znancev prizadetih z iskreno prošnjo, da zbirajo darove za iste in denar pošljejo na naslov: Politično in gospodarsko društvo v Celovcu, Viktringerring 26/1 ali pa na Županstvo Ledinice. Darovi bodo ob-> javljeni v »Koroškem Slovencu«.

p Prepovedana podružnica »Šolskegs društva«. Videmska prefektura je prepovedala ustanovitev podružnice »Šolskega društva« v Ajdovščini, češ da njegova sestava ne daje jamstva, da se bo podružnično de-lo držalo v zakonitih mejah.
p Podgora pri Gorici. Tukajšnje iz« obraževalno društvo je 8. t. m. uprizorilo lepe Cankarjevo dramo «Jakob Ruda«, Bila je res veiika smelost, da se je mlado društvo lotilo te težke drame. Uprizoritev je bila tako srečna, da je bilo poslušalstvo kar očarano. Za vžitek pri tej predstavi se je zahvaliti le dobrim igralskim močem in pa izvrstni režiji v osebi mladega osmošolca M. Breganta. — Za bližnji čas obljublja društvo spet eno Cankarjevih dram.
p Italijanski volivni zakon v novill pokrajinah. Vlada je objavila odlok, s kai terim se italijanski volivni zakon z !ne| katerimi prilagoditvami razširja na nove] pokrajine. Le-te bodo volile 27 poslancev.
p Prcklic istrskega poslanca Albane-seja. Kakor smo svoj čas poročali, je istrski fašistovski poslanec Albanese na sestanku istrskih županov ostro bičal ravnanje vlade nasproti novim pokrajinam in rekel, da postopa vlada s temi pokrajinami tako kakor s kolonijami. Fašisti so se nad tem govorom posl. Alba-neseja silno z.: ražali, ga po časopisju napadali in proglasili za blaznega, končno ga je pa sam premier Mussolini osebno poklical na odgovor. Po sprejemu pri Mjissoliniju je poslal Albanese le-temu pismo, v katerem obžaluje svoje žaljive napade na fašistovsko vlado in se zagovarja, da je govoril tako ostro zato, ker ni vedel, da so na sestanku navzoči tudi časnikarji in da bodo njegove besede prišle v javnost. V ostalem pa jemlje na znanje Mussolinijevo priznanje pravega stanja v Istri. — S tem pismom posl. Albanese pač ni povsem zadovoljil fašistov-škili želja.
p Umrla je v Gorici 46 letna upravite« ljica : Goriške Straže« gdč. Amalija S t r o s-s a r. Bila je zelo sposobna in vestna uradnica. N. v m. p.!
g Hrvatska Eskompina banka v Zagrebu, l) sjednici ravnateljstva Hrvatske Eskomptne Banke u Zagrebu, održanoj dne 13. travnja o. g. zaključeno je, da se redovita glavna skupština za minulu poslovnu godinu održi dne 30. travnja 1923 god. Glavnoj skupštini biče predložena bilanca za 1922, koja svršava sa čistim dobitkom od Din 12,210.828
i 82 para. — Iz poslovnog izveštaja ravnateljstva proizlazi, da je poslovanje u prošloj godini zavr-šilo sa vrlo povoljnim rezultatom. Ulošci Hrvatske Eskomptne Banke na štednjim knjižicama i u teku-čim računima, porasli su u toku prošle godine z« Din 120,669.836.51 to jest povečali su se od Din 38C miljuna 122.542.684 na Din 501,895.263.36. Sve-ukupni promet dosegao je u godini 1922 iznos od Din 42.513,100.153.22. Povečavši se prema prêt-prošloj godini za Din 15.963,847.889.84. — Ravnateljstvo je zaključilo, da predloži glavnoj skupštini, da se za prošlu godinu počevši od 2. svibnja 1923 plača dividende od Din 12.50 (lani Din 11.25) pri-čuvnoj zakladi doznači Din 750.000.—, poreznoj pri-čuvi Din 250.000.—, zakladi Frana Šverljuga Din 125.000.—, u dobrotvorne svrhe Din 125.000— a na novi račun, da se prenose Din 943.330.21. — Obzirom na potpuni uepjeh zadnje emisije dionica « iznosu od Din 25,000.000.— provedene u mjesecu etudenome 19*22. odlučilo ie ravnateljstvo, da još «
toku ovoga mjeseca pristupi daljnjoj povišici dionič-
koga kapitala od Din 75,000.000.— na Din 100 mi-ljuna provodeči tako podpuno zaključek zadnje glavne skupStine obdržavane u travnju 1022. — !\cd zadnje emisije preuzela je polovicu novih dionica Anglo-Austrian Bank Ltd. London, čime je udarcu trajni osnov učešču inostranog kapitala u našoni novčarstvu. Nakon jedva polugodišnje sa-radnje, odlučio se pomenuti engleski zavod čijim je glavnim dioničarom engleska državna banka, da proširi svoj interes kod Hrvatske Es' unptne Banke, te da i od nove emisije u iznosu od Din 25 railjuua preuzme opet polovicu u svoj portefeuille. Time postaje odnos izmedju Hrvatske Eskomptne Banke i vodefih engieskih financijalnih krugova još tijesniji, toliko više, što se engleska grupa i ovnj put obvezuje, da če preuzete dionice izvjesni niz godina zadržati u svom posjedu. U smislu vo-djenih pregovora ulazi u upravu Hrvatske Eskomptne Banke pet zastupnika engleske grupe. — Hrvatska Eskomptna Banka sačuvala si je i za buduče u svakom pogledu svoju potpunu samostalnost i nezavisnost. — Rok subskripcije za novu emisiju ustanovljen je od 16. travnja do uključivo 5. svib-nja 1923. Od 250.000 komada novih dionica stavlja se starim dioničarima na ruspolaganje 125.000 komada, dakle na Sest starih dionica jedna nova i to po tečaju od 125 Din tel. quel. — Nove dionice učestvuju na poslovnom dobitku od 1. siječnja 1923. Potanji uslovi emisije sadržani su u odnosnom prospektu, objclodanjenom u novinama.
g Legitimacijo za II. Zagrebački Zbor, ki se vrši od 22. aprila do 1. maja 1923 se prodajajo za ceno 40 Din komad v uradu Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Lastnik legitimacije ima pravico na 50% popust po železnici iz svojega prebivališča do Zagreba in nazaj za čas do 15. maja 1923 ter velja legitimacija kot stalna vstopnica v vse prostore zagrebškega sejma.
g Žitni trg. Na novosadski produktui borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 452.50 Din, ječmen 312.50 Din, oves 290 Din, koruza 255 Din, pšeuična moka št. 0 675 Din, mekinje 152.50 Din.
g Pomorske takse v jugoslovanskih lu-kah. Na podlagi pogajanj med jugoslovansko in italijansko vlado se je sklenilo, da veljajo pristojbine za usidranje in druge pristaniške takse tako za jugoslovanske v Italiji kot za italijanske v Jugoslaviji.
g Izvoz Romunije v 1. 1922- Na podlagi nradnih podatkov znaša vrednost izvoza Romunije v 1. 1922 7.916,111.000 lejev. L. 1921 je Romunija izvozila blaga za 5.637,072.000 lejev, leta 1920 aa 3.235,580.000 lejev in leta 1913 625,600.000 lejev.
g Cene svili v Združenih državah so zadnje dni padle. Italijanska svila se predaja po 9.10 dol., ekstra svila po 9.35 dol., japonska svila 8-80 dol., ekstra 9 dol„ double 9.30 dol.
ç Konfisciranje poljske sladkorne indu-ïlrije. Poljska vlada namerava zapleniti celo produkcijo sladkorja ter bo tozadevno predložila zbornici tozadeven zakon.
g Devizni pravilnik v Mažarski bo prihodnje dni znatno premenjen. Arbitraža bo dovoljena v vseh valutah razven v mažarskih kronali-
g Russo-Atlantska banka. V Londonu se je osnovala nova banka pod imenom Russo-Atlantska banka z delniško glavnico 100.000 funtov šterlingov.
g Stanje papirnatega denarja na Mažar-skern se je povečalo v prvih 10 dneh meseca aprila za 1.5 miljard o. K in znaša sedaj 83.534 miljonov o. K.
g Francoski uvoz petroleja. Francija je uvozila 1. 1923 1,117.189 ton petroleja nasproti 778.638 tonam v 1. 1921.
BORZA.
Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 1.90—2.05, Berlin 0.3S—0.39, Italija 4.91—4.93, London -161.50—463, Newyork 98—98.75, Pariz 6.55—6.60, Praga 2-96—2.9750, Dunaj 0.1395— 0.1405, Zurich 17.95—18.05, Varšava 0.20—0.21, Amsterd. 38.75—39. — Valute: lire 4.83—4.85, dolar 97—97.75, čsl. K 2.88—2.90.
Curih, 20. 4. (Izv.) Devize: Pešta 0.12, Berlin 0.0195, Italija 27.32, London 25.65, Newyork 550.50, Pariz 36.72, Dunaj 0.007750, Sofija 4.15, Praga 16.41, Belgrad 5.55, Varšava 0.0125, Ho-landsko 215.75. — Valute: n. a. K 0.007750.
Dunaj, 20. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 14.70, Berlin 2.85, Italija 3506, London 330700, Newyork 71050, Pariz 4734, Praga 2119, Ziirich 12900, Sofija 537.50, Belgrad 714, Varšava 1.48.
lj Mladinska predstava. Igra za mladino »Kraljestvo ljubezni in dobrote« je polna živahnih prizorov in raznih čarobnih dogod ljajev. V njej nastopi kralj, škratje, metuljčki, razni duhovi in ostali prebivalci čarobnega kraljestva. Mladinski dom na Kodeljevem i o uprizori s svojimi gojenci v dramskem gledališču in sicer v nedeljo, dne 22. t. m. ob treh popoldne. Vstopnice so na razpolago pri dnevni gledališki blagajni v opernem gledališču iu pol ure pred predstavo pri blagajni v dramskem gledališču.
lj Društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo izredna seja se vrši v nedeljo, dne ii2. t. m. dopoldne ob 9. uri v gostilni »Pri dati ribi« v Stritarjevi ulici. Kor gre za važno ukrepe, je pričakovati tudi od članov fcodboivikov polnoštevllue udeležbe. Gmotno vprašanje javnih nameščencev je stopilo v akutno stanje. Dolgo se je prosilo, rotilo in 'pozarjalo, a zaman. Kriza je sledila krizi, s':ibo razpoloženje javnih nameščencev sn jo tolažilo i: redukcijami, premestitvami ln zapostavljanjem. Vse to so pa lekl, katerih ui zaslužil zlasti naš slovenski javni nameni gledališke karijere.
ščeneo, kateri je bil od nekdaj na svojem
mestu. Dovolj je trpljenja teh ljudi, dovolj bede istih. Naj vedo merodajnl faktorji, da je naša država med zadnjimi, kar se tiče uvaževanja uradništva. Temu so pripisovati neugodne politične razmere ln državno razpoloženje vobče. Vse grožnje, zakon o zaščiti j državo, premestitve in redukcija, ne bodo j imele toliko časa uspeha, dokler ne bo drž. ! nameščenec zavzemal onega stališča, katero j mu pristoja. Da trpi pri takih odnošajlh j ugled države na znotraj in na zunaj, je samo po sebi umevno.
lj O. Z. javnih nameščencev in v pokoj en-cev za Slovenijo ima v pondeljek 23. t. m. ob 20. url v restavraciji »Mrak« na Rimski cesti nad vse važno sejo širšega odbora. Na dnevnem redu so važni .sklepi glede soudeležbe O. Z. pri akcijskem odboru. Vsi delegatje se poživljajo, da se seje, ki bo odločilna za nadaljni potek delovanja akcijskega odbora v zvezi z O. Z., zanesljivo udeleže. — Preds.
lj Bolniško podporno društvo čevljarjev v Ljubljani vabi k četrtletnemu shodu, ki se vrši v nedeljo, dne 22. aprila ob pol 4- url popoldne v gostilni g. Zabukovca (Stritarjeva ul. 7). Ta dan se praznuje 44 letnica društvenega obstoja in 80 letni rojstni dan ustanovitelja tega društva g. Ferdinanda T ume, zato je pričakovati polnoštevilne udeležbe.
lj Javno brezplačno ccpljcnje zoper koze vseh onih oseb, ki še niso bile cepljene kakor tudi vseh onih, ki tekoin zadnjih pet let niso bile vnovič cepljene, se vrši v Mestnem domu dne 25. aprila in 2. maja, za Spodnjo šiško dne 26. aprila v ljudski šoli, za Vodmat dne 27. aprila v mestni ubožnici, za Barje dne 27. aprila v barjanski Soli, vsakikrat ob 4 uri popoldne. Poživljajo se vsi stariši, katerih otroci še niso bili cepljeni, ali pri katerih je bilo ponovno cepljenje brezuspešno, da jih prineso k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki sc bo vršilo teden kasneje na istem kraju in ob istem času; pri pregledu se izroîe tudi spričevala o cepljenju, co trebna pri sprejemu otrok v ljudsko šolo. C e p -1 e n j e vseh še necepljenih otrok kakor tudi vseh onih, ki tekom zadnjih pet let niso bili cepljeni, je obvezno. Vsak prestopek te naredbe se bo kaznoval po členu 3. zakona o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze, objavljenem v Uradnem listu št. 15 z dne 18. februarja 1922 z globo 5 do 250 Din ali z zaporom od enega do šest tednov. Izvzeti so te dolžnosti le oni, ki bi dokazali kot opravičilo tehten vzrok (bolezen). — Mestni magistrat ljubljanski.
lj Koncert y kaTarni Evropa v soboto, dne 21. aprila 1923. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Svira vojaška godba.
lj Vso čast gospodinjam, ki pri trgovcu odločno zahtevajo domač izdelek .Pekaletec. So najcenejše ker se zelo nakuhajo.	2159
lj Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, tel. 220.	1222.
lj Ljubljanski tatovi so obiskali ponoči kovačnico vožarskega eskadrona v Koujušni ulici, vlomili v njo in odnesli 200 konjskih podkev, 3 brisače z napisom »Moli se i radi jer to ti život sladi« in še več drugega blaga. — Bakren kotliček vreden 1000 kron vsebujoč 81 je bil ukraden Petru Kogoviku na Glin-eali. — Tatovi so na Gllncah v noči od 16. na 17. okradli Nežo Marn lu jI odnesli obleke v vrednosti 2750 K in njeni služkinji Albini Smole belo 2000 K vredno obleko.
c Praznik Varstva sv. Jožeia v cerkvi sv. Jožefa. Prihodnjo nedeljo, 22. t. m. je tu ob 6. uri zjutraj skupno sv. obhajilo, ob pol 11. uri pa slovesna sv. maša, — Popoldne je ob 4. uri govor. Govori preč. g. prof. dr, Rožman. Po govoru je procesija z Najsvetejšim in nato posvetitev sv. Jožefu.
c Rožnik. Jutri ob 9. uri zjutraj bo v tem letu prva sv. maša s pridigo na Rožniku, popoldne ob 5. pa litanije. Zjutraj in popoldne bo darovanje za cerkev.
OPERA.
Sobota, 21. aprila: RIGOLETTO. — Rad B. Nedelja, 22. aprila: JANKO IN METKA. -Izven.
DRAMA.
Sobota, 21. aprila: HASANAG1NICA- Gostovanje g. Mlhajla Markovlča iz Za-dreba. — Red A. Nedelja, 22. aprila ob treh popoldne: KRALJESTVO DOBROTE IN LJUBEZNI. Mladinska predstava. Prireditev gojencev "Mladinskega doma«. — Izven. Zvečer ob osmih: REVIZOR. Gostovanje g. Mihajla Markovlča Iz Zagreba. — Izven.
Pri predstavi »Rigolctta« v soboto, dne 21. t. m. poje naslovno vlogo g. Levar, vlogo Sparafucila pa g. Betetto. ♦ Zanimiva dramaka predstava. V nedeljo,
dno 22. t. m. se vprizori v letošuji. sezoni prvič zabavna hi slavna (Jogoljeva komedija : Revizor« z gostom g. Markovičem v vlogi poglavarja. G. Markovič je imel kot »Hasan-aga« v Ogrizovičevl »Hasamiginicl« popoln uspeh. Njegovi kritiki trdijo, da je kot poglavar v »Revizorju« še boljši ln da je ta vloga sploh njegova največja kreacija. V vlogi Hlestakova nastopi pri tej predelavi prvič g. Putjata. Pred 17. leti je v ruskem mestu Hersomu v njej debitlral, na njej jo sezidal svoje gledališko ime, igral jo je pozneje več uego stokrat, z eno besedo, ta vloga je glavni povod njegove nagle Lp uspešne
Janko in Metka. Nemci imajo malo oper,
ki bi si bile tako hitro pridobile prijateljev po vsem svetu, kot je ta Humperdinckova ljubka stvarca. Rodil jo je sicer Wagner, вај je bil Humperdinck Wagnerjeva desna roka, ki je Wagnerju pomagal pri lnstrumentlra-nju nekatere opere in posamezne dele po dogovoru z velikim mojstrom celo som tnstru-mentlral. Toda vendar opera kot celota ni nič drugega kot naravni, dasi morda nezavestni odpor proti nasilili, neprizanesljivi nemški silovitosti kakor jo je uvel Wagner z morečo težo v Tristanu, in strahotni, vse razdevajoči sili, kakor se razvija v nibelun-ški trilogiji in zlasti v nje pogubonosnem višku v »Božanstveni pogibell« (Gotterdiim-merung). Te mračne, zlonosne filozofije je bilo celo Nemcem tako preveč, da si je vsa glasbo ljubeča javnost globoko oddahnila,' v veselju, da se je z njih misli zvalila ta neprestana mora, da jim je bilo dovoljeno pogledati v čisto, po strasteh nedotaknjeno otroško dušo: postavljeno poleg tega v mič-nl pravljični svet z njega višjo, hladnemu razumu nedosledno, čutečemu srcu pa tako drago miselnostjo. Napetost, ki je kakof hudi čar pritiskala na možgane in živčevje, je bila z enim mahom presekana. Opera sama je vrlo delo, posebno brhko jo delajo vpletene mične otroške narodne pesmi, pogosto vdelane v cvetoč, preevetoč, dražesten kontra-punkt; prav ta cvet glasbe — preveč bahato se razprezajoči kontrapunkt — bo menda edina slabost tega dela, to pa zato, ker se v njem »delo«, iznajdljivost, spretnost le preveč očituje, tako da toploto, ki se v duši vnema, sproti nekoliko ohlaja. Orkester sam ie bujen, marsikje prebujen, pregost. Zalo ima dirigent težko nalogo, da pogosto marsikaj potisne v ozadje, kar bi vsled tematične pomembnosti zahtevalo prostora v ospredju. G. Jer a j se je očividno zelo potrudil, prav povsod pa svojega namena nI v polni meri dosegel. Uprizoritev sama nas v tisto pravljično občutje ni mogla zazibati. Ali je krivda v nas ali v uprizoritvi, si ne upamo odločiti; zdi se pa, da nam duša k" j rada va-suje v pravljičnem svetu in se z radostjo vdaja njega prelestni omami. Seveda je pa treba velike opreznosti, da se nam privid pravljičnega sveta nenadoma ne izprevrže v resnično dejanstvenost. Ni treba kdovekaj, pa vse podere: ena sama kretnja izven pravljičnega čarobnega »risa«, malenkost, ki jo prezres v obleki... samo en hip, ko se igra-vec izpozabl lu sebe in svojo vsakdanjost pokaže ... Iu takih kretenj in malenkosti in hipov izpozab — joj, koliko jih je bilo! Igra naj bi bila otroško preprosta (naivna), nedolžna, pa so nam domišljija kar ni dala preveriti; kako? če pa igravec, točneje: Igravka igra v občinstvo! Dalje, ta iskana umazanost! Saj se pojma siromaštvo in uma-zanost vendar še ne krijeta. Pri bogatinclh boste lahko našli nesnažnostl ln zanikarnosti do guusa, pri siromakih čistosti in reda do čuda. Čemu v jasni pravljični svet ta odurni, neutemeljeni naturalizem! Čemu n. pr. še ta »malenkost«, tisti rdeči trakec prišit brez vsakršnega razloga tja v en dan na nogavico? Res, da otroci delajo neumnosti, čisto nerealno, nemogočo logiko imajo, toda logika je pa le ln dosledna tudi, neizprosno dosledno celo ln po otroško na vso moč pametna. Tu pa je bilo iskane, vsiljive preprostosti, ki je odbijata. Zato smo n. pr. v gčnl Thalerjevi, ki se je kot igravkl neke vrste vloge sicer prav posrečijo — pa ne vse — komaj v kakem hipu mogli vidoti Metko, zlasti, ker smo imeli občut — ali po pravici ali ne, 11e vemo — da nam z vsakim korakom, s sleherno kretnjo hoče dopovedati: tako znam jaz, Thalerjeva. Petje njeno je precej neenako: za prav lepimi rečmi, čisto, jasno, včasih skoro blesteče zvenečimi toni se, kot bi udaril po obrabljeni pločevini, usu-jejo plehki, hrapavi, izžeti, zlasti v sredini. Janka ge. Rewiczeve smo laže gledali, škoda da je ilnel nekoliko prezamolkel glas, da smo komaj kako besedo ujeli. Čc si glas osvetli, bo lahko jako dobra moč, saj glas ima sicer voljan, izdaten, doneč. Izvrstna čarovnica jo biia gi)a. Knttnerjeva. Petje jo bilo jako primerno — vsiljivo ostro, kretnje, Izvrstne, in jahala je metlo pa že tako ... G. C ve j ié se bo moral zelo potruditi, da si pridobi lepo slovensko voknllzacljo, zlasti a in e se mu redno zavraelta po vseh ustih; za večjo jasnost se bo tudi še moral pognati, potem bl nas — menimo — nič 110 motilo. Z njegovo družico go. S111 o 1 e n s k o mirno izhajamo, vendar pa bi njenemu petju želeli več sočnosti. Za sklep samo še besedo: Ali bi ne bilo prav, da bl zdaj, ko smo slišali že marsikako postransko nemško opero, nam vodstvo podalo nokaj del, ki so za Nemce predvsem značilna) N. pr. Mozarta in Wag-nerja, ki sta vendar dva tečaja nemške in svetovno opere? Če smo 511 že tolikrat kupovat k branjevcem, zakaj bl ne šli še enkrat
k prvovrstnemu trgovcu? K. ______ -.i1 ----.
i'rodproduja vslopuLc vsaki dau od 5. do 7. ure popoldan in v nedeljo od 9. do 12. uro dopoldun, ter popoldan od 3. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra
Haznui
r Julij Lic-big. Due 18. (. ni. je minulo 5(i loi, kar ,io umrl v Monakoveni Julij Lle-big, največji nemški kemik iu neposredni začetnik razmaha v kemični industriji, lîojeu jo bil v Darmstndtu 1803. ]. š;udiral jc deloma tudi na Francoskem. L. 1852. jo bil poklican na uionakovsko univerzo, kjer je predaval do kouca svojega življenja. Največjo, zaslugo si je pridobil g) d,> organične kemije ter o njeni uporabi pri poljedelstvu. Napisal je več strokovnih knjig.
r Ruska mesta. Po podatkih letošnjega štetja je narastlo prebivalstvo Pelrcgradu od 722.000 (toliko je štelo mesto 1. 3'J20) na 1.0! 1.0 Moskva šteje 1.500.000 prebival ov in to Število Uulno narašča vsled priseljevanja iz ^uanjših :. -t, za prehrano katerih se manj skrbi. Vlada liii.iii celo 11a to, da bi vsaj deloma preprečila ta dok k. Nasprotno se je prebivalstvo velikih mest stradajoče vzhodne in jugovzhodne Rusije zmanjšalo od. 1. JU20 za 3—15 odstotkov. Mesta srednje, zapadne in severne Rusije so narastla v Isloni času za 0—_V ousiot. prebivalstva.
Dijaški vestnlk.
d Akademikom! Po dogovoru se vrši tf, soboto, dno 21. aprila, ob 4. uri popoldne na verandi hotela »Union« zborovanje celokupnega kat. akad. dljaštva v Ljubljani z dnevnim redom: 1. Poročilo o predst. sestanku J. k., dij. lige in o sprejetih pravilih Akad. sveta. 2. volitev pripravljalnega odbora. 3. slučajnosti. Udeležba je za vse člane društva sv. Bonavonture, »Borbe«, Cirilukega društva ljublj. bog., »Danice«, »Zarje«, strogo obvezna. Gg- starešine omenjenih društev vljudno vabljeni.*— Ivan Tomšič, predsednik A. S.
I s


Gospodu Franu Kavčiču, načelniku go« stilničarske zadruge v Ljubljani.
G. načelnik gostilničarske zadruge se opozarja, da pusti na bodočih občnih zborih gostilničarjev na miru mesarsko zadrugo.
Načelstvo mesarske zadruge.
* Za vsebino lega dopisa odgovarja uredništvu le, kolikor določa zakon.
—	Knjigo »Praktični f.adiar«, ki jo je spisal višji sadjarski nadzornik Martin Humek in razne druge gospodarsko važne knjige navaja oglas Jugoslovanske knjigarne v današnji številki.
—	Čebelarjem je prepotrebna nova izdaja Jan«| ševe knjige, ki obsega Humekov dodatek kako preiti k modernemu čebelarstvu. Opozarjamo na oglas Jugoslovanske knjigarne pod naslovom »Važne go-' spodarske knjige«.
—	Slovenska kuharica. Velika izdaja (nad 700j strani). Z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami je pravkar izšla v novi izdaji iu zelo lični opremi. Opozarjamo na tozadevni oglas, Jugoslovanske knjigarne, ki navaja tudi razne druge gospodarske knjige.
Ljudski oder.
V nedeljo, dne 22. t. 111. ob pol 8. uri zvečer »DESETI BRAT«, narodna igra s peljem v petih dejanjih (7 slik). Cisti dobiček je namenjeu za nagrobni spomenik dramatičnima igralcema Ig. Borštniku in A. Verovšku. Pri predstavi soùelujo godba dravske divuijake oblastih
P. n. občinstvo se opozarja, da se ta igia zaradi nadaljncga repertoarja ue bo. ponavljal
sfarc;*a, izvežbana moč, ki je imel že posla z blagovnim prometom in je vodi'
amerikanski journal, DOBI MESTO
knjigovodja
pri I. delavskem konsumnem društvu Ljubljani, Kongresni tr£ £t. 7. — Pismene ponudbe in, čc mogoče tudi oscbr.a predstavitev, na gornji naslov.
čšniarnice 1923. — Za letos ue jzidejo novo âmarnice, 11a razpolago pa so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljeni še sledeče Smarnicc prejšnjih let:
ZNAMENJE NA NEBU. Šmarnice. Spisal dr. Jo«
žef Jeršs. Cena Din 30. LAVRETANSK" SMABHCE. Sp:-' Ir. J'\"ef Jer*
še. Cena Din 30. MARIJA tv SV. MASA. Smarnlce. Spi. al Valcutid
Bornik. Cena Din 15. DEVICA VERSA. Sm- ' c. Cena : • 10, ŠMARNICE A RSKEGA ŽUPN.'UA. Razlega lav ré» tonskih litanij z življenjepisom bl. Vianeja. Cena Din 20.
MARIJA V l'Ri.DPODOJV-11 IN PODOE 1 Siv,ar« niče. Zbral Jožef Voie, župnik. Č'c:-a Din. 30. , GOVORI ZA MESEC MAJNIK IN z .v STANOVSKI! DRUŽBE. Spisal F. S. Finžgar. Cena Din 20.
RUMENE PETE m QUMENE POTPLATE
cenej« tn trajnlja ao kakor usnenu!
varstvo preti vica! • f?»«5
Pesjetioci Zagrebačbog Velesajma!

Ne zaboravite si pri godom posjeta Zagreba nabaviti prvo i jedino domaće djelo, bez kojega nije niti jedna domača radnja, tO,!«
„Terminologijo trgovačhih znanosti"
od dra. Deželica. Dob'va se na samom Zagrebačkom Zboru, a naručuje izravno _kod PRIVREDNE KNJIŽARE, Zagreb, Pešconica VI. brol. 9._
Imaà solnčno pege, zajedavce, gube, ogrre ?
Ali Seliš imeti lep vrat, obrpz in roke?
НдаМјај Eisa obrazne port!
Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi iu vetru?
Uporabljaj Eisa ilHlins-inlečno oiiio!
Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
sa li
Ali tožiš ua izpadanju las, prliut in osivelosti?
Uporabljaj Eisa pooaio u rast las!
Ali želiš bujne mehke iu lepe lase?
Uporablja! Ш nomodo za rast las!
Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hoče S biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Eisa izdelke in kmalu fcodeS rekel tudi ti kakor vsi
TO je оио pravo!
Išči v vseh poslovnicah samo pravo plsa izdelke od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane z omotom ln poštnino če pošlješ denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanast« lončka Elsa-obrazne pomn.de 25 Din. 2 vel lika porcelanasta lončka Elsa-pomade ja rast las 25 Din. 4 velike koso Eisa tilijinega mlečnega mila 35 Din.
RAZLIČNO: Lili.ino mleko t; Diu.; f>rkomaz 3 Dm : najfinejši Ilega-puder rlr. Klugorja v velikih origiualuiti škat-Ijah 15 Din.; najfinejši :;obni prašek „Hega" v patent dozah 10 Din.; puder ea dame v vrečicah 2 Din.: zobni prašek v škatljah 3 Din.: v vrečicah po 2 Din.: sachet (dišava) za perilo 3 Din.; fiampon za 1аче 2 Din.; rumenilo za obraz 12 pismov 12 Din,; najfinejši parfumi od 15 Din. dalje: cvet za laso 20 Din.: Elsa-katranovo milo 5 Din. — Za različne predmete se omot in poštnina računa posebej.
N'a te cene se računa še 5 °/0 doplačila. Naročilna pisma nasloviti:
Iiekarnax EU GEN V. FELLER, STUBICA DONJA, EIsatrg 134, : ...	Hrvatsko.
Sprejmem kuharico
«možno samostojnega gospodinjstva in vsega hišnega dela. - JANEZ ZORMAN, SP. ŠIŠKA, Ljubljana.	2353
S 1. majem sprejmemo
□ar- NA POSESTVO, pol ure od Ptuja, i. IZBORNO KUHARICO, ki bi kuhala za b oseb. — 2. KUHINJSKO DEKLO, uporabno tudi za lahka vrtna dela, — 3. STAREJŠEGA NEOŽENJENEGA VRT-NARJA, popolnoma uvedenega v vrtnarstvo zelenjave in dreves. - Ponudbe sprejema pod: Osobje it. 1,585, Oglasni zavod VORSIČ, Maribor, Slomškov trg 16.
Iščemo
treznega, delavnega, samskega
I udi za štrrivprcgo. Plača: 50 Din dnevno, eno letno in eno zimsko obleko ter 1 par čevljev. - Potni stroški se povrnejo. Pismeno javiti: Uprava opčinskog groblja, Split.
ZA NOVO PARNO ŽAGO IŠČEM:
«7»
■W
§tFO|riIka obralo vodfo
Reflsktiram samo na izurjene starejše samske moči. - Ponudbe s spričevali in navedbo prejšnje službe poslati na: FRANC OSET, Vransko pri Celju,
f pri.iirrno šolsko naobrazbo, ki bi stanovala pri stnrših sprejmemo kot UČENKO v boljšo tukajšnjo trgovino. Pismene ponudb na upravo lista pod Itev. 1000.
r*
f
rejemaiec lesa
Tes r manipulant) т večletno prakso, 1SČK samostojno mesto. — Ponudbe na
upravništvo -Slovcnca« pod: --TREZEN».
Orpnist
ceciljanske Sole, z več-_	letno prakso, oženjen,
brez oirûk, obrtnik, že!; prsaseaii; s'.uïbo.
_ Naslov pove upravništvo «Slovenca«
pod številko 333«.
Dober krojač
dobi takoj službo v zavoda v Ljubljani.
— Naslov pri upravi lista pod it, 2304. Za pismen odgovor treba priložiti znamko.
Parcela naprodaj
primerna za stavbišče. Andr. JAKOPIČ, Mala vas H, p. Jezica pri Ljubi j. 2356
Dva krojaška pomočnika tepo malo posestvo
enega zn malo delo takoj, enega pa za veliko delo o Binkoštih, SPREJMEM v| trajno delo. Hrana, stanovanje in perito ' v hiši. — SIMON JOVAN, Sent Vid nad , Ljubljano.	2338
Kompanjona
s primernim kapitalom SPREJME takoj rgovec in posestnik v večjem mestu na jorenjskem. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod itev. 2187.
Potnik
IŠČE provtzijskega zastopnika, 29 let star,
zmožen slov. in nem., deloma tudi hrv., z večletno trgov. prakso. Nastop takoj ali pozneje. • Cenj. ponudbe pod: Trg. potnik, poitni predal št. 156. Ljubljana,
Drganist
in r jen pevovodja, prost vojaščine, DOBI TAKOJ DOBRO SLUŽBO, ako je zmožen opravljati pisarniška oziroma proda-jalniška dela v večji zadrugi. - Ponudbe na upravo «Slovenca« pod itev. 218A.
Viničar ja
ožtnjenega, srednje starosti, pridnega in poštenega, zanesljivega, SPREJMO z boljšo plačo v TRAJNO SLUŽBO na VEČJO vinogradno posest na DOLENJSKEM, — Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: s VINIČAR 2094-:.
PODKOVSKEGA
kovača sprejmem
v trajno delo ali mu na željo ODDAM en ogenj v najem. Prednost imajo ne-oženjeni. — IVAN DROBNIČ, sekirni kovač, GRAHOVO pri Ccrknici.
Dražba cerkvene NJIVE
v Tomačevem.
V ponedeljek 23. aprila 1923 ob 9. uri dopoldne bo poleg pokopališča pri Sv. Križu na javni dražbi prodana njiva cerkve sv. Marjete v Tomačevem. Prodali bomo posamezne parcele za stavbe ali tudi celo njivo skupaj. Svei leži ob glav-ni cesti v Tomačevo, blizu mesta, in je pripraven za stavbe. — PredsSojništvo.
NAPRODAJ v ravnini. Novo poslopje, i.lizu železniške postaje. Bilo bi najlepše za take ljudi, ki bi radi poceni bili na svežem zraku in v miru, ker takega meta ni blizu in tako poceni. Prodam tudi MALO HISO	pri okr. cesti, z
ilvema stanovanjema, zelo primerna za kakega rokodelca. Dum pa tudi v najem POSESTVO onemn, ki plača do 26. apr. 250.000 K. Več osebno na Grobelnem v •stavraclji.	2271
Velika razprodaja SLAMNIKOV
za dame, deklicc in gospode po tovarniških cenah vsako sredo in soboto	na trgu Sv. Jakoba,
3. stojnica od mosta. — Sprejema tudi naročila v preoblikovanje in prebarvanje. :: Izbera velika.
Trgovska hiša
v industrijskem kraju na Štajerskem, jc -,:dt bolezni za predvojno valutno ccno iakoj NAPRODAJ, — Naslov se izve pri upravi «Slovenca«, pod štev. 2295.
Grafit in premog!
IŠČEM KOMPANJONA s pol milijona dinarjev premoženja za nadaljev. rudo-sledbe v bližini PREVALJ (Kor„ Jugosl.) Izkopalo se je doslej v dolž. 4.5 m: 1.5 m grafita--Vsa pojasnila daje ALEŠ POGAČ, rudar, GUŠTANJ, Slovenija.
Cenjenim damam naznanjam, da mo-distovske obrti ne izvršujem več pri ge. Stembcrger, Dunajska cesta 9. temveč na Gosposvetski cesti štev. 6 ter se ceni.
damam toplo priporočam.	2352
Anica Dermota, modistinja.
Lepo posestvo
JE NAPRODAJ
KUPIM že rabljen
mešalni STROJ za beton
cd 70 do 100 litrov ter MOTOR za ljubljanski tok od 3 do 4 PS. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod itev. 2358.
Juta vreče
dobro ohranjene za 75 kg
vsako množino, KUPIMO. Pismene ponudbe na upr. lista pod: «VREČE 2329*.
Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal* :: ne mize, najceneje pri: ::
ERMAN & ARHAR, mizarstvo.
Šent Vid nad Ljubljano 4.
j v Smartnem pod šmarno goro, zraven j farne cerkve: hiša, hlev (z opeko krito), j velik sadni vrt, 2 veliki njivi, 2 gozda za „ , ,	w	takojšnje sekanje. - Pojasnila daje: Ivan
Naprodaj je na S«Io — Moste pri Ljublj. Ovčak št, 15, p. St, Vid nad Liublj. 2307
enonadstropna HišA pj^ain
Ici tp nrinmvni Ti. vaulr	Pnl£.rf	* ■ WwWraHII
ki je pripravna za vsak obrt. Poleg prostornih kleti, spodnjih obrtnih lokalov ter velikega skladišča je v hiši 12 večjih oziroma manjših stanovanj. Pri hiši lep kostanjev, senčnat vrt — in vrt za zelenjavo, kakor tudi dvoriščno gospodarsko poslopje. — Kje, pove upravništvo «Slovenca« pod Stev. 2330.
v Spodnji Šiški v obsegu 1028 m3 a Din 40—, zelo pripravna za zidanje 2 do 3 hiš. Naslov pove uprava lista pod it. 23Û0
Nova hiša v Trzinu
pripravna za trgovino, vrt 1 'A orala zaraščenega gozda in travnik, ob državni rxsti JE NAPRODAJ. Več pove Miha PRELOVŠEK, zidarski mojster v Dcpali vasi, pošta Trzin.	2354
w Ж
lomačo, zdravo, skrbno očiščeno, nudi loljubno množino, postavno kolodvor Ptuj
fW- po Din 3-— zn kilogram Kmetijska zadruga v Ptuju. 2319
Kupimo
že rabljene	inštrumente za godbo
na pihala.	- Ponudbe na: Slov. kat.
izobr. druitvo v DOL. LOGATCU. 2245
PRODAM star, glasen -ЏК
GRAMOFON.
— Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod itev. 2359. — Cena po dogovoru.
1000 kron nagrade
onemu, ki preskrbi zakoncema kuhinjo ali malo SOBO v mestu ali v okolici. -Naslov pove uprava lista pod itev. 2347.
tetttt nam prsosiala
er ga nudimo po znatno znižam ceni. -Trgovina s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica itev. 12. 2291
V NAJEM vzamem v zelo promet, kraju
trgovski lokal
s potrebnim stanovanjem z ali brez inventarja. eventuelno tudi GOSTILNO, najraje kje na Štajerskem. — Cenj. ponudbe na upravništvo ^Slovenca« pod šifro: «TRGOVSKI LOKAL«.
Apno
94-25%no, izborno za zidanje, do-: bavi po nizki ceni :-: J. RUČIGAJ, Kranj 104.
Posodim
150.000 K na prvo sigurno mesto.
Ponudbe pod: «TAJNOST' na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in DRUG, „jubljana. Sodna ulica štev, 5. 228S
Meblov. stanovanje
obstoječe iz 2 ali l sobe in kuhinje (ali souporaba kuhinje) IŠČE oženjen višji častnik brez otrok — Slovencc, najraje v mirni vili s senčnatim vrtom: plača dobro. — Ponudbe pod >.Vll|i častnike na upravniitvo «Slovenca«.	2339
Lepo posestvo ^parj°;
HIŠA nasproti farne cerkve, pripravna za vsako obrt, kleti, hlev in sadni vrt, konj, krava, njive, travniki in gozdi. — Več povedo v DRAGATUSU Itev, 39 pri Črnomlju,	2345
■ЈЈХа z dobro vpeljano trgovino z Hlad mei, blagom i« pod ugodnimi pogoji naprodaj. Z malimi stroiki te lahko preuredi v stanovanjsko hiio. Oddaljena je par min. od postaje in 1 uro od Celj*. Nulov pove uprava list» jtod Itev. 3Wi
ЕУШ^
go5podmjeç?
FRIDERIK LASCHAN pl. SOLSTEIN, blagajniški predstojnik v pokoju naznanja, potrt neizmerne žalosti, v svojem kakor v imenu svoje svakinje gospe Eme Schischkor in vseh estalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, ozir. sestra, gospa
Marija pl. Laschan raj, Pucher
dne 20. aprila ob 3. uri popoldne, previdena z vsemi svetu-tajstvi, po kratki bolezni mirno v Bogu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 22. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica št, 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več ccrkvah. Predrago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin! V miru naj počiva! Venci se hvaležno odklanjajo. V LJUBLJANI, dne 20. aprila 1923.
Mestni pogrebni zavod.
je najbolj zdrava in tečna hram.
8РШШШТГ
TBUHRNR
G-UNCESl
Električni сЈзга!. Najmodtrne]5i stroji.
Potrtim srccm iavliamo vsem sorodnikom in znancem, da jc naš dobri oče
Josip Smerkolj
sinoči v starosti 50 let, za vedno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši jutri v soboto, dne 21. t. m. ob L uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. aprila 1923.
ŽALUJOČI OSTALI,
Naprodaj je:
po ugodni ceni pri auto - zavodih
E. ROSA, Ljubljana,
POLJANSKA CESTA 69.
Telefon it. 541.	TeUion it. 341.
2 tovorna auta Praga, 3—5 tonska,
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega ljubljenega očeta
Jožefa Novaka
izrekamo tem potom našo najfskrenejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo preč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako obilnem Številu spremili na*hjegovi zadnji poti. Škofljica dne 19. aprila 1923.
Globoko žalujoča rodbina NOVAK,
1 tovorni auto Tatra, 5 tonski,
1 Fiat-Torino 15 er,
1 priklopni voz, 3 tonski, vsi s polno novo gumo, skoraj novi, dalje 1 loksuitni Puch, tipa XII, popolnoma nov,
1 luksuzni Puch, tipa Vili, malo rablica.	~ ' 2369
Naprodaj je POSESTVO
pok. JOSIPA ROSSI v Zagorju ob Savi, obstoječe i*: VILE štev. 83 z vinskimi KLETMI in hiša štev. 24 z GOSPODARSKIMI POSLOP.IÎ in MLINOM z vodno močjo. — Pojasnila daie g. TOMO KOPRIVC, gostilničar v Zagorju. — Ponudbe je staviti do 29. i. m. zastoo-niku dedičev notarju dr. Josipu Krevl-u ▼ Litiji.
Kupem vinsko posodo i Letno stanovanje tPenžiJa »Grintovec«
dobro, -.dravo, za belo dolenjsko VINO, 70—80 hI. Sodi naj vsebujejo 4, 5, 6 hI. Ustmene ali pismene ponudbe sprejema IVAN SUŠNIK, kavarna «Slon«. 2247
Popolnoma noV ter nerabljen
i ŠIVALNI STROJ
JE NAPRODAJ. — FRAN KAVČIČ, Bohoričeva ulica Stev. 4.	2270
ODDAM V NAJEM т Begunjah pri Le scah na Gorenjskem, obstoječe iz treh j sob, kabineta in kuhinje, mirni stranki : brez otrok. — Več povedo na Poljanski ! cesti štev. 6, II. nadstr., Ljubljana. 2334 j
za rejo
stari od 6—8 tednov, se po nizki ceni DOBAVLJAJO. — Naročila se sprejemajo v JAPELJEVI ULICI ŠTEV. 13.	2306
DVA PLETILNA STROJA
ïtev. 10 in Stev. 14, za flor nogavice, dobro ohranjena, STA NAPRODAJ. — Naslov v upravi «Slovenca« pod St. 2235,
Stanovanje zamenjam
lepo, zračno, na periferiji mesta, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin z enakim v mestu ali v bližini elektr. železnice. Dotični dobi nagrado. — Ponudbe aa upravništvo «Slovenca« pod šifro: «ZRAČNO STANOVANJE«.	2282
čistilnik (trijer)
za žito, popolnoma nov, nerabljen, je i NAPRODAJ. Cena po dogovoru. — Naslov v upravi «Slovenca« pod Stev. 2287.
Prostore za tovarno
ali delavnico pripravne, ugodno oddam, eventuelno prispevam tudi potrebni kapital. — Ponudbe pod: «DELAVNICA^ na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in DRUG, Ljubljana, Sodna ul. 5. 2290
Graščinsko posestvo
s ca 100 oralov zemlje ali obstoječo industrijo, najraje na Gorenjskem ali v Savinjski dolini, 2ELIM KUPITI. — Natančne ponudbe z opisom in ceno na upravništvo lista pod: «YANKEE štev. 2273«.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, z vidno pisavo, KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod šifro: D. D.
Gostiln, koncesijo
VZAMEM TAKOJ V ZAKUP. — Naslov pove upravništvo «Slovenca pod številko 2336.	—
OPRAVO iz mehkega lesa za eno sobo, PISALNO MIZO, OMARO za led in OMARO za jedilno shrambo. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 2333.
Poravnaite naročnino!
Prevzamem v delo obdelavo lesa na
^ mizarske stroje ^
kar je posebno važuo za obrtnike, ki nimajo lastnih strojev. Sc priporočam v naročila za vsa v to stroko spadajoča dela. Mihael MIŠVELJ, strojno mizarstvo, Ud-mat štev. 118 (Zelena jama). 2057
Kupim polnojarmenik
n primerno	LOKOMOBILO -»L
lovo ali rabljeno, v dobrem stanju, — 'onudbe z opisom na upravništvo «Slovenca pod: «PARNA ŽAGA«. 2206
Pozor! PucKôva dvokolesa
s torpedo in dobro pneumatiko po 1900 Din. Več najnovejših MOTORJEV, novih in rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda
»Tribuna« l^i^^fm
grad PREDDVOR, p. TUPALIČE pri KRANJU.
Na vznožju velikanov tip Grintovca in Storžiča. krasna solnčna lega. Oiračjc zdravniško dokazano lekovito, — Veliki prostori, gledališče. Izvrstna oskrba. — Plrinforln v vsakem oziru. — Cena [.IUUI dUU 80 Din za hrano, sobo in postrežbo. V depandanci ZARJA (grad Cešnjice, p. Moravče) samo 70 Dia. — Priglasitev 8 dni preje na odvetnika dr. A. Wurzbach, grad Češenjce, p. Moravče
Lepo posestvo
ob glavni cesti v Celje TAliOJ PRODAM z vso novo hišno opravo, kakor tudi z vsem bogatim inventarjem na Štajerskem. - Naslov: A. MEUZ, Slov. Bistrica.
Pristni tirolski lodni
za Športne obleke, solidno iu trpežno blago pri tvrdki
A. & E. Skabernft, Ljubljana, testni trn št. 10.
DIAMALT
_____ M
99
Pozor pekli »Dlamalt«, tvornice Hauser ! Sobolka, BeČ-Stadlau, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb. SkladiSče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb i prahu ali tekočini!
И8М
I n ■ M "1 n S B ■ № IB R 9 !3 g g S !£ se n ■ ■ '
otroke
!
KUP BLHG
za moške in ženske obleke in perila
po nainliiib eesaU
se priporoča tvrdka
R. MIKLHUC, IJUBLSUiil
Llngarjsva ulica, Pred Skotijo štev. 3, Medaiska ulica.
Théodolite, Tachymetre, nivelacijske Instrumente, Planimetre, Pantograie, nive-fytrX-f in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmlčna računala, šablone za pismo, trioglala, prismatična in druga precizna merila. Risalna orodja, risalni stolovi: Aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi:
Viljem Sequardt
delavnica ra precizno mehaniko, LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 4 (na dvorišču). — Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrSe točno in solidno)
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, klju-nače, divje race
If llfl II I P vsak tas vsak° množino	po naj-
l\ U JJ U J C višjih cenah od oddajnih postaj 21S0
E. VAJDH« veletrgovina 2 «tolažbo,
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija,
Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, Čakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. IW- Soliden in točen obračun.
oblekce, predpasniki, perilo, majice in druga oprema najceneje pri
A. šinkovic nasl. K. Soss,
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
PETER K0BAL,
KRANJ, Glavni trg,
tvornica vseh vrst BLAZIN iz ŽIME in morske TRAVE, MODROCEV na peresih. Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! Najsolid-nejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenikcl
Puška-dvocevka
popolnoma nova, NAPRODAJ. Kje, pove upravništvo «Slovenci« pod štev. 2246,
Malolfišo
KUPIM V LJUBLJANI ali na periferiji mesta, najraje pa v Krakovskem ali Trnovskem predmestju. Samo pismene ponudbe poslati na upravništvo «Slovenca« pod številko 3333.
PJIODAM skoro novo kompletno
POSTELJO
v upravi lista pod štev. 2284.
POHIŠTVO!
Kdor si želi nabaviti trpežno pohištvo, kakor: SPALNICE, JEDILNICE, kuhinjsko in pisarniško opravo, iz trdega ali mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi in prodaja po nizkih cenah strojno mizarstvo ANDREJ KREGAR, Št. Vid nad Ljubljano (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAHI	1858
Zaloga klavirjev
in pianinov najboljših tovarn Bôsendorfer, Ehrbar, Czapka, Hôlzl, Schweighofer, Stingl itd. — Tudi na obroke.
Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
Izolačno plošče, Izolačno zmes, Ceresit in Watproof, Portland-cement, Živo apno,
Opeko zidno in streSno, Alabaster-gips,
uberoid, hamburški, cšno lepenko, • ui cement (smolo), ežni lak,
tran in karbolinej, A.sfait naravni in umetni, Ditumen (asfaltni kit)
in druge stavbene potrebščine nudi
Lšubljanska komercialna družba
Ljubljana, Bieiweisova cesta 18. Prevzama aslaltovanja in izvrševanje ksilomuega Uakal
ia poi zrcalno sleklo, 4. 5. 6. mm debelo. Ia Češke steklene plo&e. znamke „Vitrea" nacia8jje porcelansko, preiano in tirug^ sleklo svetilke in kameno posodo prodaja
najceneje
WiSSS S BHUG d. d., Zagreb
Paromilnska cesia	Telefon Ur. 24 -47
KRASNO
gorsko posestvo
1 uro od postaje TRBOVLJE, 60 oralov od tega 20 oralov gozda, drugo njive in travniki, je NAPRODAJ, — Nova eno-nadstropna hiša z 8 sobami; poleg stara hiša z 2—3 sobami; kleti in hlev za 16 glav živine ter vsa druga gospodarska poslopja. Cena je 400.000 DINARJEV. Pojasnila daje «HERMES«, D. Z O. Z., Šolski drevored 8, Ljubljana.	2147
iiiserfralfe
f } Ç Adr li ÏJ3 ttA. a ii Stf, ЈЈШ O
пжниииаавкааиинивлв ааааапаввнахдвкшваШ
♦
#
Ф ♦
mestni tesarski mojster
LJubljana; linhaiiova uîïca št. 25 J kupuje po najvišjih dnevnih cenah razno vrste okrogli les, kakor tudi celc oozdne parcele.
*
i i'
#
»m • ш	w
m Ц
IAMUi
sfaobËDi Is Batesteršlslsi Stfep&r,
МнћЦам, S», eraisg âfei
SE PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA!/ Cene zmerne,	2117	уеЈ0 solidno.
111ЕШЕ111ЕШЕ111ЕН1ЕШЕШЕ
Maniîïk'nrm trgovina
Josip Sfopar
Ljubljana, Dunajska cesta 21.
EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlEiilEill

predpasnikov,
hlačcvinc,
modrotïsha,
celirja,
tdota,
rsznc pOtffoge, štofov, i. dr.
Ia Portland-cement
iz Tovarne cementa Zidani most za promptno dobavo
lOO vagonov
po ceni od Din 70.— za 100 kg v juta vrečah
Din 78,— za 100 kg v papir, vrečah incl, vreče Din 82,— za 100 kg v sodih incl. sod. Jutaste vreče se zaračunajo posebej, in sicer: po 50 kg vsebine. Din 12.— in po 35 kg vsebine Din 6.25 po komadu in se vzamejo po isti ceni franko Zidani most v teku 30 dni nazaj.
Dobava promptna, dokler traja zaloga.	229$
Naročila naj se blagovolijo poslati na:
Ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most.
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Velika izbira preprog, vseh vrst iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja, umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za roleto in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne.
Postrežba solidna!
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg 10.
G0SP03VETSKA C. 2. - LJUBLJANA Šivalni stroji
10 letno garancijo Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Doâlo je ravnokar večje število strojev za vsnko obrt. Vezenja poočn-je brezplačna Pisalni nUoU Adler. Cenik zastonj ln Iran- 1 ko. Kolesa iz prvih tovaren DDrkopp.Styrla, Wef-fenred in motorete _na prvo kalo.
Arhiieki in mestni stavbenik"
Viljem TREO
Ljubljana. Gosposvetska cesta 10. |
Telef inler. šl. 103. Uslanov. leia 1850 j se priporoča za zgradbe vseh vrsl j 1er izvršme načrte in proračune. I
Vsem interesentom in odjemalcem naznanjamo, da smo prevzeli GLAVNO ZASTOPSTVO za prodajo orodja in strojev firme
G, F. L. LOTTER v Niirn^ergu,
Prosimo, da se naročila za to firmo poiiljajo samo skozi nas, in zagolav« jamo, da se bodo vsa naročila izvršila brio in solidno.
Podbevšek K, Zagreb, ilica 1S9
TRGOVINA ŽELEZA, JEKLA, ORODJA in STROJEV. — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo firme G. F. L. LOTTER v Nurnbcrgu. — Zagreb? ki VELESEJEM skupina 15 Stev. mesto 335.

ШВ^Ш
Ugodna prilike!
Slavnemu obllnstvu In cenjenim ivo^nt odjemalcem vljudno naznanjam, da «s >•1 vrSi vsled preselitve trgovine i-i
razproda
&
vsega manufaktumec$a b3a$a pet == znatro znižiinlh	==
Anion C-1\ 1.3. s i e r
LJubljana, »trllorjeva ulico st. 7
iv > " /• M • '	1 ■
Лко še niste, pošljite naročnino!
Popolnoma varno naložile svoj denar v
Modna manufaklurna trgovina
Janko Češnik
Stritarjeva ul. Ljubljana Lingerjeva ul
r. z. x o. z. — sedal poleg nunske cerkve,
peHeff 1.1928 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne Vloge se SÊ d j brez odbitka reutnega in obrestujejo po V |£> invalidskega davka.
Vloge t tekočem račmm se. obrestujejo po 5 ^јг °|o
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 °|0 MeCJi znesh« se Dtwsstajsle po dogneorn.
Priporoča svojo zalogo, novosti, pomladansko in letno se* zijo, za ženske in moške obleke, etanin, markizet, krep-dešin, delen, saten, belo in barvasto «perilo, bele in barvaste, bambažaste in platnene damast mizne garniture za 6 in 12 oseb, bele, barvaste mizne prte, salonske preproge, pliš, tapestri, jute, linoléum, kokos vseh velikosti, čipkaste posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture itd.
ШИШНШШИтШШШШШИ MIMKIMIIIU»IH»tWm»ll»m<m«HIIWnHMWUII^IHHIHHHHWI)»WIIIWH>MMIIHMHHItlT
191 a i« « m « «i planine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — ■ ■ 9 Л IV ! I I У Največja izbora v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, * î P il V 11 I U instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno. —
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
mane šivalne stroje
GR1TZNER
v vseh opremah «a rodbinsko in obttno rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle
za vse sisteme. Edino le pri
prodaja	з ; ■
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in
trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terpŠno°ča I" čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov :
Profflelni um za prsmog, 1 i centrala ? LiiiMiani, ШШт s. 15/11
UtlUBlidANA, Sv Petre nasip 7
Poduk v vezenju brezplačen, ista	Jfe»
tam galanterija,	аш
srajce, kravate,	œr .
potrebščine sa	Ла&ШШш
šivilje, krojače,	ШИ^ј^»
čevljarje, sedlar-
le. gnmbt, žlice,	М^^ГШ
noži. Na veliko in malo. Ve8-
letna garancija. ^Ш^ШВД. Cene najnižje. ^Jl
ШШ, podgane, staSss, sitort»
v ca eolaieu mora pojjiaiu, aho paiaoiia'.o TB'bj® naibolje pieiafcatena m splošno hvsiieoa «reâotva, Uot prod poljskim in hišnim ciiiim K SS, «a nodgano 14 53. ка лбпске li SO. e» ote-nloo K SS uničevale« тсЈЈст ii tO iu S>>, proti mrùoeom ii lo -in SO1" nirtrilo proti uâem гп JJuSeh ii II) — : in živSni E 10 -; иа. a5i v obleki in porUn K 10 in tO: .proti гагбвло "n eaftjn in EclenjaOl proti mravljam il sa 2» Ii. l'oiil;a po povzetju ZrtlMMl /.Л efcsporl
И. Jinicr, PetrlnjsSa ul 3. Sigreb 39.
TrKovoan, pri rêijem oAJeiuu popes'..
Ceniki In roračunl na
vpogled
Ceniki tn
proračuni
itn
vpogled
Nk!ov *s brzojavke: KERAMIJA, ZAGREB. 17-98.	skfadlSCo: PRERADQVIGEVA Ul. B,
Ploščice za oblaganje zidu Cevi iz kamenitnine — Keramitne plošče Gliinaste peči — Vratica za peči — Štedilniki — Samot
SMREKOV ali JELKOV, od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej, KUPI VSAKO MNOŽINO franko kranjskih postaj na vagonu naloženo:
Izdaja konzorcij ^Slovenca«
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,
Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v LiublianL