UDK 911.2:39 Ivan Gams"*" MULTIDISCIPLINARNI POMEN ZBIRANJA LJUDSKEGA ZNANJA O LOKALNEM OKOLJU Odkar se slovenski etnografi vedno bolj lotevajo socioetno-grafskih študij krajev, občin in manjših predelov, so se povečale možnosti načrtnega zbiranja nekaterih ljudskih znanj, ki so zanimiva ne le za etnografijo, temveč tudi za lokalno geografijo, jezikoslovje in lokalno zgodovino. Za ta posvet je bil predviden poseben referat o zbiranju toponimov vseh vrst, za kar obstoja že razmeroma precejšnja literatura v jezikoslovju, geografiji, v planinskem vestniku itd. Zbiranje gradiva za terenskoiižrazoslovje je olajšano, odkar je R. Badjura (1953) pojasnil vidike, po katerih je ljudstvo oblikovalo svoja imena. Drugačne vidike ima na primer alpinistično izrazoslovje (Lipovšek, Sčetinin - Zupet, 1979). Posvet o vprašanjih standardizacije geografskih imen v jezikih narodov in narodnosti SFRJ v Sarajevu (Zbornik... 1984), ki so se ga udeležili predvsem geografi, jezikoslovci in kartografi, je v svojih sklepih poudaril potrebo po interdisciplinarnem in načrtnem zbiranju ljudskih toponimov, kjer imajo po mojem mnenju ugledno mesto tudi etnografi. Ker je iz novejših etnoloških študij videti težnjo po vrednotenju okolja in kulturne pokrajine, bi kazalo pospešiti zbiranje ljudskega izrazoslovja za tipe zemlje in vetrove. Domala v vsaki vasi so kmetje poznali imena za več vrst ze^ mlje (Opomba: pedologi in drugi strokovnjaki jo imenujejo tla, geografi od nekdaj prst, glej Ilešič, 1969. Po mojem + Dr., univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardeljev 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 - 69 - I. Gams_Multldlsclpllnarnl pomen... - 70 - pa je najbolj razširjeno ljudsko ime zemlja). Če ne drugače, jo delijo na ilovico, peščnato, prodno (šodrasto), zemljo pr-hlico, pusto (rodo), lačno ipd. Če ne drugače, jo delijo na lahko in težko zemljo. Na prvi so uvedli njive, na drugi travnike, najslabše prsti pa so prepustili gozdu in pašnikom. Če hočemo spoznati podobo krajevne kulturne pokrajine, ki vključuje tudi razporeditev obdelovalnih površin, moramo torej poznati tipe zemlje, kar lahko s pridom povežemo z zbiranjem ljudskih imen. Za geografijo je tako zbiranje še pomembnejše, če se ob ljudskih imenih zapišejo še strokovna. Pri tem ne mislim na mednarodno izrazoslovje, ki ga uvaja FAO, temveč na starejša, pri nas in v tujini udomačena imena (glej Lovrenčak, 1951). Že precej objavljenih pedoloških kart v merilu 1 : 50.000 nam je lahko pri tem v veliko pomoč. V pretežno gorati Sloveniji določuje kakovost zemlje v glavnem tako imenovana matična podlaga, to je kamninska sestava. Zato je koristno, istočasno z imeni za tipe zemlje zbirati tudi ljudsko imenoslovje za kamnine. Posebno izven Dinarskega krasa je kamninska sestava zelo pestra. Se tam na Krasu, kjer prikazujejo geološke karte v merilu 1 : 100.000 starostno enotne apnence, pozna ljudstvo več imen. Upoštevati je potrebno, da enako ljudsko ime v raznih krajih ne pomeni iste kamnine. Deloma zato in ker je ta kamnina zares raznolika, je lahko R. Pavlovec (1961), v glavnem na Primorskem, zbral kar 82 ljudskih imen za eocenski fliš. Med najbolj pogostimi so opoka, sovdan in lapor. Slednji pa lahko pomeni tudi starejše drob-nopiistovite apnence, skrilavce, sprijeto sivico (ilovico, oz. glino) in podobno. Tudi v tem primeru je za druge stroke (v našem primeru za geologijo in jezikoslovje) koristno, poleg domačega imena zapisovati, seveda po znanstveni metodi, obenem strokovno ime. V pomoč so lahko rokopisne geološke karte v merilu 1 : 25.000, ki jih ima Geološki zavod v Ljubljani, poleg že omenjenih v merilu 1 : 100.000, ki so tiskane. I. Gams_2_Multldlsclpllnarnl pomen___ - 71 - Za poznavanje ekoloških razmer je koristno načrtno zapisovati tudi ljudska imena za vetrove. V slovenskem reliefu prevladujejo slemena, doline in kotline. Zato je mogoče na prste prešteti vse (tako imenovane ventilirane) vremenske postaje, ki beležijo smeri vetrov v prostem ozračju. Povsod drugod so krajevno odklonjeni zaradi reliefa in lege. Doline kanalizirajo vetrove pretežno v štiri smeri, dve vzdolž doline in dve prečno čez slemena. Vsaj te štiri vetrove pozna ljudsko izrazoslovje v mnogih krajih (v imenih kot so zdolec, vzgornik, jug, krivec in podobno). Ker so ti vetrovi tudi odraz sinoptične situacije v širši okolici in ker se v kraju dvigajo ali spuščajo čez slemena (se fenlzirajo), je ljudstvo po smereh in spremljajočih pojavih cesto napovedovalo vreme. V pomoč $6; jim rabile tudi tako imenovane kape na najvišjih vzpetinah na obzorju (= gorska oblačnost). Zapisovanje domačih imen za vetrove ni koristno le za krajevne ekološke razmere, ampak tudi za ljudsko duhovno bogastvo, za ljudsko meteorologijo oz. vremensko prognostiko. Po dosedanji literaturi so jo skušali pojasniti predvsem z reki o značaju vremena na določen dan v letu, po vedenju živali in rastlin. Pučnik (1980, str. 37-73) je na tej podlagi razmeroma dolg pregled naslovil "Stara, neznanstvena vremenska opazovanja in primitivno znanje o vremenu pri nas". Upoštevanje^ljudskega znanja o vetrovih kot znanilcih bodočega vremena pa lahko da ob ustreznem modernem tolmačenju precej drugačno podobo. V Zgornji Mislinjski dolini n.pr. je staro ljudsko vedenje govorilo o vetrovih, ki se gredo najprej napit Drave (v bližnji Dravski dolini), nato pa se z vodo napolnjeni vračajo. V ozadju tega je resnica, da prevladujoči jugozahodni vetrovi pred prihodom hladne fronte ob pohorskih pobočjih ustvarijo oblake. Ko se nato po prehodu hladne fronte oz. nastanku sekundarne mediteranske depresije sprevrže smer vetrov iz jugozahodnika v sever (ponekod krivec) oziroma severovzhodnik, v prostem ozračju, dežuje do razjasnitve. I. Gams_Multldlsclpllnarnl pomen... - 72 - O ljudskem znanju in imenoslovju za vode in rastlinebi bil potreben poseben referat. Načrtno zbiranje ljudskega izrazja za vse navedene pojave bi pospešili, ako bi izdelali skupni formular ter bi ga forsi-rano izvajali ne le pri lokalnem preučevanju raziskovalcev, temveč tudi pri seminarskih in diplomskih nalogah v okviru geografije, etnologije in jezikoslovja itd. Zbrano gradivo kot plod dolgoletnega načrtnega dela bi nato skupno objavili. Medtem ko velja zgoraj navedeno zbiranje za vso slovensko zemljo, zadeva naslednji predlog predvsem kraško ozemlje. Tu je še neobdelana njiva ljudsko znanje in ljudsko poimenovan nje, ki se tiče trebljenja (čiščenja) kraškega površja za kmetijske namene. Dosedanja, pretežno geomorfološka preučevanja so ugotovila hitro erozijo prsti (zemlje) in s tem je postalo kraško površje mnogo bolj kamnito. V takem stanju je bilo možno samo pasti drobnico. Za košnjo trave je bilo potrebno ven štrleče kamenje odbiti v višini zemlje, za motično obdelovanje oz. lopatanje tudi pod površjem, za oranje do globine lemeža, za rigolanje za vinograd do globine 0,6 do enega metra. Odbito kamenje so odpeljali s parcele (gradnje stavb in cest), ga zmetali v brezna, veliko podkopali pod prst, ki so Jo enako-merneje razprostrli, na spodnji strani škarp ali na travniku, drugo pa nagrmadili v kupe, vrste kamenja, v enoredne, dvo-redne suhe (kraške) zidove, ki jih Je ponekod na primorskem in zlasti otočnem krasu toliko, da ustvarjajo škatljasti videz pokrajine. S to dejavnostjo so kmetovalci zemljo na krasu bolj spremenili kot Je znano v drugih strokah in v javnosti (Gams, 1974, 1977). O tem pričajo tudi količine otrebljenega kamenja, ki je I. Gams_- _Multldlsclpllnarnl pomen... - 73 - ostalo nakopičeno na parcelah. Na matičnem Krasu dosegajo do nekaj sto kilogramov na m^ otrebljene parcele. Na kraških o-tokih Jadranskega morja pa dosegajo do tisoč in več kilogramov na 1 zemlje. Znaten del je ostal v zemlji, kjer drobci, ostali pri odbijanju, tudi laiku kažejo obseg trebljene-ga krasa. Proti "rastočim" kamenjem so se borili tudi tako, da so nanašali zemljo iz bližnje ali daljne okolice, kjer lahko vešče oko še ugotovi odkopne jame. Razen pri uvajanju traktorskega oranja in za krajevne "kraške melioracije" na matičnem (to je Tržaškem) Krasu, ki jih izvajajo z vso moderno mašinerijo, je opisana dejavnost pri nas zamrla. Izumira tudi ljudsko vedenje o njih ter ljudsko imenoslovje (na primer: delani svet, Lokovec, v smislu mellorira-nega travnika z odbitimi kamenji na površju in podkopanlmi pod prstjo v ulegninah, delana dolina, Krajna vas, za vrtačo, kjer so postrgali ilovico iz žepov na pobočju, odbito kamenje zmetali v luknjo na dnu in nato ilovico razprostrli po dnu, da so dobili širšo njivo). Ne vemo za zgodovinski potek tega trebljenja, ki se je ponekod v Sredozemlju začel domnevno že za časa Feničanov (Malta), v grški eri (Velo polje na Hvaru -Gams^Slapšak, 1985, v tisku), in se je nadaljevalo vse do pred kratkim. Intenzivirala ga je uvedba modernejše obdelovalne tehnike (od selitvene k trajni oz. hlevski paši, od lopatanja k oranju z ralom oz. plugom) in od rasti kmečkega prebivalstva, ki je potrebovalo za prehrano vedno več obdelane zemlje. Potrebno bi bilo zapisati imena za nakopičeno kamenje (ponekod na jadranskih otokih je skupno ime gomila), načine trebljenja za saditev oljk, smokev, za vinsko trto, načine odbijanja kamnov, prenašanja zemlje (ponekod, kjer ni zidov, s koši s spodnjega na zgornji rob strme njive - zadnji ostanki v petdesetih letih pri Otlici), o letnem času in nosilcih trebljenja itd. Tako zbiranje ima ne le znanstveno, ampak tudi naravovarstveno pomembnost. Mnogi zidovi se načrtno in nenačrtno I. Gams_Multldlsclpllnarnl pomen... - 7»» - rušijo in to tudi tam, kjer so ekološko pomembni (varujejo tla pred erozijo in vetrovnim odnašanjem, zmanjšujejo ve-trovnost in s tem zvišpjejo talne poletne temperature, v začetni fazi ovirajo razširjanje gozdnih požarov). Zakaj ne bi mogli imeti ti zidovi ponekod podobne vloge kot drugod električni pastirji (to je žice pod tokom). Z odpravljanjem zidov brišemo tisti pečat, ki ga je krasu naše ljudstvo dalo s tisočletnim trudom v obsegu, s kakršnim so v Egiptu zrasle piramide. Za lokalno zgodovino in lokalno geografijo na krasu je po« membno tudi zbiranje bajeslovnega gradiva o speleološklh in vodnih pojavih. Tudi tam, kjer so najbližja jama, izvir ali ponor oddaljeni po več deset kilometrov, so razširjene pripovedke in pravljice o zvezah med ponoriiin izviri, med jamami, jamo in gradom oz. cerkvijo ali kapelo. Nekatere od teh stavb in samostani so domnevno nastale ob vodnih in spei leoloških objektih v času bajeslovne razlage kraških pojavov (Gams, 1959, 1976/77). V teh razlagah se deloma skriva predkrščansko iskanje zla v notranjosti zemlje, ki regulira izviranje ali ponlranje kraške vode, povodnji in poplave, v povezavi s hudournimi jamami, ki jih je opisal J.V. Valvasor, tudi nastajanje neurja. . I. Gams__Multldlsclpllnarnl pomen.., Badjura, R., 1953, Ljudska geografija, terensko izrazoslovje. Ljubljana. Gams,!., 1959, Pripovedke o kraškem podzemlju. Slovenski etnograf, VIII, Ljubljana. Gams,I., 1974, Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. SM. ljubljana. Gams,I., 1976/77, Bajeslovno izročilo o jamah in vodah na krasu. Traditiones, št. 4-5, Ljubljana. Gams,I., 1977, Einige Arten der Umwandlung des halbbedeck-ten Karstes durch die landwlrtschaftliche Bebaung. Pro-ceedings of the 6th Int. Congress of Speleology, Olomouc 1973, Praha. Gams,I., Slapšak, B., 1986, Zgodovina in naravni pogoji za antropogeni kras Velega polja na Hvaru. Geografski vest-nik (v tisku). Ilešič, s., 1959, "Tla", "zemlja" ali "prst". Ljudsko kmetijstvo. Ljubljana. Lipovšek Sčetinin,B., Zupet B., 1979, Gorsko izrazoslovje. V.: Alpinistična šola.I. del. PZS, Ljubljana. Lovrenčak, F., 1976, Nova klasifikacija prsti. Geografski vestnik XLVIII, Ljubljana Pavlovec,R., 1961, Prispevek k poznavanju ljudskega poimenovanja eocenskega fllša. Geografski vestnik XXXIII, Ljubljana. Zbornik radova savjetovanja o pltanjima standardizacije orografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ. Sarajevo 1984. - 75 - Literatura @ Značilni tipi spremenjenosti kraškega površja: 1a- Način izdelave škarp (z nakopičenim kamenjem na spodnji strani terase ter pod prstjo prdd zidom) 2si- vrtača v naravnem izgledu z neotrebljenim pobočjem in plitvo prstjo na dnu. 2b- "Delana dolina" : z otreb-Ijenim kamenjem na pobočju, gruščem v dnu ter širšim ravnim dnom. 3a- naravni polgoli kras (s kamenjem, ki štrli na površje, in globokimi žepi oz. žlebi Ilovice). 3b- "Delani svet" (otrebljeni kamni na površju, akumulacija kamna na mestu izkopane ilovice). 1-9 : oblike nakopičenega kamenja, za katere so neznana ljudska imena (za obliko pod št. 4 je splošno ime gomila. Pri št. 7 sta zidani obe vnanji strani "suhega zida", pri št. 8 pa je vmes nametano kamenje). St.9 : oblik, pri katerih so vse ali je nekaj strani zidanih, notranjost pa nametano kamenje, je več, od stogastih do kvadratastih in piramidastih. Tudi zanje ne vemo ljudskih imen, čeprav niso redke tudi na slovenskem krasu). Po Gams, Kras, 1974.