Tovarna v socializmu
Tovama ostane osncvna ce-lica pnpi^viodiijo tudi v socia-listični družbi. N]m pro'7.va-jalni mdianizem je pnav tako kooperacija manjšega ali več-jega šteyila proizvajalcev, ki sjpretno in marljivo nadiziraio ze'o razvi'W sistem strojev. Toda tovarna v socializmu beleži bisl-veno razHkio v pr:meri s kapi-talistitno tovamo. Čim zrelejša je sociali^stična družba, tem po-polneje se tepreminja podoba te tovame. Glede na tehniko pro-lzvodnje, še bolj pa glede aa družbene odnose, v kat©rih pro-Izvajajo, je ta tov&raa ndkaj povsem drugega.
Tehnični razvoj soc'alis1ii*ne tovame vsebujejo že tiste ten-dence vel'kega strojnega siiste-ma, ki nasknpajo že v kapita-fcmu, ilasti pr* njegovi naj-višji rasvojni stopmjl, v prvi tretjini XX. stoletja. Te tea-dence se feražajo:
a)   v   razvoju   velikiih   komibl-natov, v katerih se koncentrira proizvodnja v   ogromnlh dimen-zijah;
b)     v    avtomaibizacijli    pro<iz-TOdinega procesa v tovarai;
c)   v   spiremlnjanju   celih   v<i-likih   tovarn   in   raanovrstoega delcvvnega     strojnega     sistema (tudli   prometa)   v   raalične   de-lovne  organe   ene same   enotne »gromno proWodne  maSineriie.
ki se širi po kontlnentu; os-novne toč"ke te ogromne mno-žica najrazliL'nejšch »tovarn —¦ deWn/ih strojev« so pose<bne »tovame — gonatelji« — nrvočna centrale, v katerta se naravne sila pretvarjajo v postl'uiao energijio člov&slkega dela.
Sooialistični pazvoj siU bo te tendence TOpodbudtf v nepri-mei-no večji meri. Saj je soela-liisti-fini prcvrat, odprava kapi-tafema, neogiben prav zato, da bi se osvobodlla pot za nadalj-no rast proi-zvajalne spiosob^-naafci dmžibe ta njen napredek. Kot nov fatatar se tu pojavlja tudi organizaaija družberie pno-i7.w>dnje v najši.rših 6love<3k.»h olkvirih, nj€ina 7^rtanstvena <a racumna uredlitev za potreba 6iovBka, ppoizvajalca.
(Raziimljivio je, da bo v ne-katenih diržavah, kl pri-tenjajo graditilsocialiizein na baai n.užjih tehflfl^nih ppidolbiitev, toi jiih jim je zapustil kapitalizem, začasn« proizvodma tohmika nižja od tiste, ki jo ima ikapitalizem v najbolj razvhih državah. Toda to  je  začasen pojav.)
Toda osnovne značiiloostt ao-cialisfjitne tovarne morajo >s-kati v sisleimu druibenih od-nosov. V prVnesnj s kap^iitalist-i^-no tovarno lahko u©oti>vimo dva bistvani dejstv:i:
(ffodaljevanje   sledi)
OredtilStvo ia glainia aprava »NaSe c'«upnostl€ (•? »rbohrvaMln! »NaSe esjednlcec) Beograd, Dečaaska 85/IV. telefon 20-118. — Glavnl 1n odgovornl arednlk LJublsav Markovlfi. — UrednlSk! odbor (n doplsnlStvo za Slovenljo. Ljubijana. UL Totieta TomSlča 9/11., telefon 21-605. — Uprava »NaSe skupnosti« ra Sloventjo, IJublJana.   Ut   Tonet«  TomS^«  S/Il,  tetefon   JJ-832, poStni preda) 29. tekočl raCtm pri  KomunaVnl bankl r LJubljanl 60-KB-5-Z-367,   i posebno oznalco »M ^IaLo
iiiupoosf«. —  Tiak»  Ccsoplsno-taloiolSko  podjetj«  •Slovenskt poioievaiec«. — 2a Usk odgovoren Franc Plevel.    ..^