UREDNIŠTVO IN TJPRAVNIflTVOt ljubljana, fiSKLJTjCNO zastopstvo za oglase ls Kraljevine Italije m UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A, MILANO 51-», 31-ZS, Sl-24, SI » ta Sl-2«. — Izbaja dan opoldne. Mesečna naročnina 10.— Din, v inozemstvu 25.— Din. UNICA RAPPREJSENTANTE per le inserzlonl dal Regno dltalla e dalTestero 4 LUNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO Pressione continuata su Tobruk e Sollum tedesdti e italiani hanno nnovamente incendiato — Resistenza estremamente botnbardato Malta e Tobruk — Un piro-accanita delle truppe italiane in AOI TJ Quartier Generale delle Forze Annate eomunica in da ta 15 mapgio il seguente bollettino di guerra N. 344: Veli voli Italiani e tedeschi han no attac-cato le basi aeree di Malta. In combatti-menti aerei sono stati abbattuti tre veli* voli brltannicL NeU'Africa settentrionale atttvtta dl ar-tiglierie sol fronte di Tobruk e di reparti esploranti ad oriente di Sollum. N ostri aerei hanno sottoposto a successivi bom-bardamenti U porto e grli impianti di Tobruk. Un piroscafo e sta to Incendiato. Aerei nemici hanno bom barda to Nell,Africa orlentaie continua la pressione nemi ca in tu trti i settorl e particolar-mente In quello detl»Amba Alagl ove ie nostre truppe resistono con estremo acca-nimento. Neprestan pritisk na Tobruk in Sollum NemšKa in italijanska letala znova napadla Tobruk — Ena ladja zažgana srdit odpor italijanskih čet v Italijanski vzhodni Afriki — Skrajno trlavni stan italijanskih Oboroženih SU Je objavil 15. maja naslednje 344. vojno poročno italijanska in nemška letala so napadla letalska, oporišča na Malti. V teku letalskih borb so bila tri britanska letala sestreljena. Severna Afrika: Delovane topništva na fronti pri To bruku ter akcije oddelkov vzhodno od Soli uma. Naša letala so izvršila zaporedne bombne napade na loko in naprave v Tobruku. En parnlk je bil zažgan. Sovražna letala so bombardirala Derno. Severna Afrika: Delovanje topništva na daljuje po vsem odseku, posebno pa v odseku pri Amba Alagiju, kjer naše čete vztrajajo s skrajno trdovratnostjo. Angleški izpad pri Tobruku zavrnjen Bojišče, 16. maja. (Štefani) Napad, ki so ga sprožili Angleži predvčerajšnjim proti italijanskim postojankam na področju okrog Tjbruka je bil eden najhujših, kar jih je doslej izvedel sovražnik, da bi predrl železni cbroČ italijanskih in nemških sil, ki oblegajo Tobruk, ali pa da bi se vsaj znova osvojilo ozemlje, ki je bilo zadnje dni izgubljeno. Angleži so svoj napad pripravili z dolgim in jakim topniškim obstreljevanjem, nato je pričelo prodirati proti italijanski prvi črti vzhodno od Tobruka okrog 30 tankov, ki jim Je sledilo nekaj napadalnih oddelkov. Z naravnost vzglednim taktičnim manevrom pa so italijanske sile strle in odbile sovražni napad. Italijanski oddelki so mirno čakali, da so se sovražni tanki približali na razdaljo 500, 400 in na zadnje celo 150 m. Kar naenkrat, ko so se Angleži tega najmanj nadejali, pa so italijanski in nemški oddelki pričeli izredno ostro obstreljevati sovražnika s svojimi topiči in drugimi protitankovskimi orožji. Sest tankov je bilo uničenih. Deloma so se vneli, deloma 90 bili onesposobljeni, ostali so se v vsej naglici umaknili na svoje tzhodiSCe. Dva tanka, ki sta bila napol razdejana in so se ju polastili italijanski vojaki, sta bila najnovejšega izdelka Ujetih je bilo tudi več Angležev, med njimi tudi neki major in dva nižja častnika- Toča bomb na Malte Z bojišča, 16. maja. (Štefani). V pretekli noči so skupine bombnikov italijanskih letalskih sil in nemškega letalskega zbora napadle letalska oporišča in pristaniške naprave na otoku Malti. Vremenske prilike niso bile ugodne in nizki oblaki so znatno oteževal! operacije, ker letalci niso mogli razločiti poslopij, ki jih je bilo treba bombardirati. Nemški bombniki so odvrgli več ton rušilnih bomb na letalsko pristanišče v Ca'Venezii in na pristanišče v Ca'Valleti. Nastalo je strašno razdejanje in izbruhnila je cela vrsta požarov na vsem napadenem področju. Skupine letalskih bombnikov so med tem napadle letališče v Mikabbi Izvidniška letala so namreč malo prej opazila, da se Je na nJem spet pojavilo nekaj sovražnih letal in da so Angleži tam zbrali tudi mnoge zaloge vojnih potrebščin. Z italijanskih letal je treščilo na letališče nekaj ton bomb vseh kalibrov. Opaženo je bilo, kako so izbruhnili veliki požari na njem in kako so bile vse zaloge vojnih potrebščin znova popolnoma uničene. Sovražna protiletalska obramba je bila kakor po navadi zopet zelo ostra. Mnogo žarometov je skušalo ovirati operacije italijanskih in nemških letal in je s svojo jarko lučjo skušalo zastreti najvažnejše sovražne objekte- Toda vse te ovire sovražniku niso nič pomagale. Napad na Aleksandri jo Bejrut, 16. maja. s. Vesti iz Egipta kažejo, da je bil predvčerajšnji napad na Aleksandri j o izredno učinkovit. Italijanska letala so odvrgla na aleksandrijske pristaniške naprave in vojaške objekte cele tone bomb. Da je nastala velika škoda, priznavajo tudi sami egiptski listi, ki poročajo, da so bili pri napadu opustošeni celi predeli pristanišča in skladišča, v katerih je bilo mnogo živeža in streliva. Junaški odpor italijanskih čet ▼ Vzhodni Afriki Docela odrezane od zaledja in domovine, se mđtmtmm Madrid, 16. maj*, a Tukajšnji Ust »Madrid« je objavil daljši ftlanek, v katerem razpravlja o vojaškem položaja v vzhodni Afriki List ugotavlja, da je italijanska vojska že dolge mesece ločena od domovine, a se vendar odločno in uspešno bori proti angleškim silam, čeprav so v premoči. Lirsft primerja junaštvo italijanskih vojakov 9 postopanjem angleške ekspedicijske vojske v Grčiji. Slednja je imela urejene vse zveze z za/ledjem, s je že no treh tednih zbežala. Prav je, pravi fist da se opozori svet na tako nasprotje, ker oddaljenost 5ta» lljanskah borcev, ki se bora v RfsoutP, da ne dopušča, da bi točno prasodM njihova cdiočnost m junaštvo. List izraža prepričanje, da bo Etapoja ostafts italijanska, pa naj se tam zgoda kar koti. Itafti jeni so etiopsko zemljo namočiH a svojo krvjo, a so deželo tudi crviliziraid an jo osvobodsa tisočletnega vlastodrštva abesinskm nov. List zaključuje, da bi se morali rodi, ki njihova osebnost nič ne njihovi pravi vrednosti, pač mnotfm naučili s strani slave, ki jih piše prav sedaj italijanska vojska v vzhodni Afaript, Srbija bo morala plačati vojno odškodnino Madžarska zahteva samo za poražene moatovc v jenih pokrajinah pol milijarde dinarjev odi Budimpešta, 16. maja. u. Madžarski Bsti poročajo, da sedaj madžarske in nemške oblasti skupno s hrvatsko vlado popisujejo in ocenjujejo Škodo, ki jo je povzročila bivša jugoslovanska vojska na svojem umiku v krajih, ki so sedaj prišli pod hrvatsko, odnosno madžarsko in nemško oblast. Posebne komisije pregledujejo porušene mostove, ceste, železnice in druge javne naprave, druge komisije pa popisujejo škodo, ki je bila storjena na zasebnem imetju. Samo v krajih, ki so pripadli Madžarski, je bilo po dosedanjih ugotovitvah porušenih 76 večjih mostov. Madžarska ocenjevalna komisija je ocenila škodo samo na teh mostovih na 50 milijonov pengo, to je okrog 500 milijonov dinarjev. V načelu je bilo sklenjeno, da bo morala plačati to škodo v obliki vojne odškodnine Srbija. Nov pritisk Amerike na Francijo Zaradi domnevnega sporazuma med Francijo in N< čijo je Amerika zopet ustavila dobave živil Franciji Washington, 16 maja s Zagotavljajo, da je vlada Zedinjenib držav na vesti o dogovor-h med vichvisko vlado in Nemčijo odredila, da nadali jnii pamilci z živežem za francoski Maroko ne smejo odpluti. Berlin, 16. maja, a Iz kompetentnoga va-nm je bilo sli.šat-i izjavo da danes še ni mogoče govoriti o pravem francosko-nemakem sporazumu in še manj o kakšni pc godbi. Pogajanja se nadaljujejo in obetajo najboljši uspeh. Washington, 16. maja. a V tukajšnjih političnih krogih razlagajo razgovor med Cordellom Hullom in sovjetskim veleposlanikom Umansk^m kot nov poskus washing-tonske vlade da bi sovjetsko unijo pripravila na stran anglosaških dežel. Ta poskus pa ni dosegel nič boljših uspehov kakor prejšnji Rim, 16. maja. a Soproga predsednika Roosevelta je na nekem zborovanju nasto-pila z bojevitem govorom, v katerem je trdHa, da lahko Zedinjene držaje takoj posežejo v vojno, ker imajo vsa sredstva, da dosežejo zmago. Tako neprestano vojno butanje Roosoveitove zone >o t Besom v ženskem Evropa smatra, da »voliti zgolj in žene. Stališče. Id ga je veltova, je tcfcko bolj čudna ier je v Evropi znano, da spadajo prav sereroamcriske Žene med največje pro££ntervenc*wstke. Nastopanje in izjave Roosevettove žene spominjajo evropsko »nassicnaric« is časov lahko oaaflsVl svof poraz ki oimnfia svoje mesto kot evropska in kolonialna velesila. proti vojni Washlngton, K. maja. rs. Družba Wo-men United je organizirala zborovanje ameriških mater v Washingtonu. Brezkončni sprevod mater, ki so se bile zbrale iz najbolj oddaljenih krajev, je krenil najprej v Kongres, nato pa še k predsedniku, da bi ga preprosti, naj ostanejo Zedinjene države daleč od vojne, nikar pa da U morala ameriška mia**™« prelivati, kri za stvar, ki se njene domovine ne tiče. Odposlanstvo je zaprosilo za sprejem pri predsedniku, toda vsa prizadevanja so bila zaman, kajti predsednik Roosevett se je branil sprejeti pred stavnice ameriških mater. Pisateljica Katarina Morris, ki je vodila sprevod, je v kratkem govoru priporočila vladi, naj ne pahne Zedinjenih držav v vojno za koristi, ki nimajo mče-skiijsiega z blaginjo ameriškega ljud- Razdejanje v Londona Lizbona, 16. maja. s. V svojih poročffih o razdejanju v Londonu, ki je nastalo po zadnjih množestvenih napadih nemških letalskih slU beležijo tukajšnji listi, da so bile porušene ali močno poškodovane tudi palača Ambeth, rezidenca londonskega škofa, palača Sv. Jakoba in Tork-House, rezidenca Gloncestrskega vojvode, Queens-HaH, Old-BaHev ter poslopje generalnega štaba oddelkov za protiletalsko zaščita Old-Bailev je bil sedež angleškega priziv-nega sodišča. Petainov poziv k slogi Vichy, 16. maja. & Maršal Petra je snoči imel v radie govor, v katerem je izjavil, da popolnoma cdobrava sestanek, ki je bil te dni med Hitlerjem in admiralom Darlanom Dejal jo, da daje ta sestanek rnožnost nadaljnjega razpravljanja z nemško vlado in je pozval Francoze, naj brez prikritrh misli sledijo drla vnema vodji na poti časti m narodne koristi. Če bodo Fran-con z discip4in^ranjm uuitotn zna bo 16. meja. a Komnetenten v%r Jo aonjfcsl vesti, po katerih je viada Ttilea veuliaia v Madrida rfede voza nemških čet preko španskega ozemlja. Te vesti so izmišljene m jih som t!je jo v krogi, ki bi mdi Bukarešta, 16. maja, s. Bivši jugoslovanski poslanik v Bukarešti Avkumovič je zapustil f svojo družino in vsem osebjem bivšega jugosflovenskega poslaništva Romunijo m se vkrcal v Konstanci za Carigrad. Ker si je preskrbe! vizum za Zedinjene države, domnevajo, da bo Ig Cerile«. II Re Imperatore a Scutari anehe neH9AIbania OnoriHcenze ai vess ili, ai soldati e personali ta albanesi Scutari. 16 maggio. s. Dalla frontiera orientale il Re Imperatore si e tras-ferito oggi nel settore settentrionale delTAlbania per visitare i luoghi do-ve breve ma tenace fu la lotta contro le formazioni dell'esercito jugoslavo. II Re Imperatore e giunto nella matti-nata. Vigorosi alpini carristi, fanti, CC. NN., vol on t ari albanesi hanno reso gli onori militari al Sovrano, il popolo si e riversato lungo le vie, ha affollato le piazze per elevare il suo grido di fedelta. All'ingresso nella cittd il Re Imperatore č stato ricevuto dail'Ecc. Cavallero, Capo dello S. M generale e comandante superiore delle Fore* "r-mate d'Albania. dall'Ecc. Jacomoni, dal presidente del Consiglio dei Mia*stri, dal Generale d'Armata Biraghi, il Capo di Stato Maggiore generale deli a Milizia. dal generale d'Armata Vecohi, dal generale di squadra aerea Ranza. 1'ammiraglio Sportiello e dalle altre autori ta. H Re Imperatore ha percorso il fronte dello schieramento ed ha sostato al-Tingresso del palazzo della prefettura. Qui il podesta di Scutari ha pronuncia-to un indirizzo di omaggio. Salito quin-di alla prefettura il Sovrano si e affac-ciato al balcone per rispondere al fe-stoso evviva della folla, poi e ridisceso per assistere alla sfilata d'un corteo di rappresentanza in costume delle comu-nita dei montanari. Ogni rappresentanza era preceduta da un gruppo di gio-vanette le quali hanno oferto al loro Re i prodotti della loro terra e dell'ar-tigianato rurale dello scutarino. Nel pomeriggio ha avuto luogo la eeremonia rigidamente militare della consegna delle decorazioni. II Re Imperatore ha ragghmto la piazza principa-le di Scutari e salito su d'un palco ap- positamente eretto ha proceduto al conunovente rito. Prima ad inchinarsi davanti al Re soldato ed a ricevere la croce di guerra e la rossa bandiera di Tirana. Seconda e la bandiera di Va-Iona: 68 bombardamenti costituiscono la prova cui 1'ha sottoposta il nemico. Quindi e il vessillo di Durai-zo. II Sovrano appunta poi la croce di guerra ai vessilli di El Bassan e di Berat. Infine sono i vessilli di Argirocastro e di Corcia. Mcntre i vessilli decorati si allineano ai lati del palco reale, il Sovrano consegna ia medaglia d'oro alla memoria del centurione Farok Gijon-markaj e la medaglia d'argento alla memoria del Ministro della Giustizia Xhafer Ypi. A ricevere le medaglie sono i figli dei gloriosi caduti. II Re Imperatore consegna quindi la croce di guerra al v al ore militare al Presidente del Consiglio Albanese Verlaci. al Presidente del Consiglio superiore Fa-scista Toči, al ministro Knliqi ed al sen. Markagjoni. Infine il Sovrano de-cora un ufficiale ed un soldato. La sfi-lata dei reparti delle varie armi ha concluso 1'austero rito militare. II Sovrano vivaanente applaudito e risalito in automobile ed in forma privata ha visitato il ponte legato al noroe della medaglia d'oro Bombig e la storica mo-schea di Fusha. Ser^pre nel pomeriggio si e recato al museo saveriano dei pa-dri gesuiti e qr.indi sul monte Tara-bosh. In oceasione di tale visita il Re Imperatore ha concesso personalmente al Presidente del Consiglio Verlaci le insegne del Gran Cordone deirOrdine della Besa. Al presidente del Consiglio Superiore Fascista, ai membri del Go-verno, ai ministri di stato, ai senatori, ai capi delle tre comunita religiose il Sovrano ha conferito il Gran Cordone deirOrdine di Scanderbeg. Kralj in Cesar v Skadru Na tvojem obisku v Albaniji je včeraj Nj. Vel. Kralj h prispel v Skader, kjer je bil svečano sprejet -Razdelitev odlikovanj Skadar, 16. maja. s. Z vzhodne meje m je včeraj Nj. VeL Kralj in Cesar s svojim spremstvom pripeljal v severne predele Albanije, kjer so se sredi aprila razvile kratke, a hude borbe z oddelki nekdanje jugoslovanske vojske, V jutrnjih urah je prispel v Skadar. Oddelki motoriziranih planincev, pehote, crnih srajc in albanskih prostovoljcev, so ma izkazali vojaške časti. Ljudstvo, ki se je zgrnilo na ulice in napolnilo trge, mu je priredilo velike ovacije, izražajoč ma na ta način svojo zvestobo. Pred mestom so vladarja sprejeli general Cavallero, načelnik generalnega Štaba in poveljnik Oboroženih SI v Albaniji Eksc Jacomini, predsednik vlade armijski general Biraghi, načelnik Štaba Blilice, armijski general Vecchi, letalski general Ranza, admiral Sportiello in zastopniki ostalih oblasti. Kralj in Cesar se je takoj odpeljal do prefekture. Ta ga je sprejel skadarski znpan, ki ma je p recital vdanostno spomenico, Vladar se je podal na prefekturo. Množica mu je navdušeno vzklikala s trga, tako da se je pojavil na balkona in se ji zahvalil za pozdrav. Pozneje je prisostvoval velikemu sprevoda narodnih noš. Popoldne je bfla velika vojaška svečanost, v okvira katere so bila razdeljena odlikovanja. Kralj in Cesar se je pripeljal na glavni skadarski trg, kjer je bila postavljena posebna tribuna in je sam pričel deliti vojaške rede. Najprej je bila odlikovana z, Vojnim križem rdeča zastava Tirane, nato zasta- va Valone, ki je prestala 68 letalskih napadov. Nato je bil odlikovan prapor Drača. Vladar je zatem odlikoval še zastavi Elbasana in Berata. Nazadnje sta bili odlikovani še zastavi Argirocastra in Korče. Med tem ko so se odlikovane zastave razvrstile ob obeh straneh kraljevske tribune je Kralj odlikoval z zlato svetinjo pokojnega Centuriona Fa-roka Gijonmarkaja, s srebrno pa pokojnega pravosodnega ministra Džaferja Ipia. Svetinji sta bili izročeni sinovoma obeh padlih junakov. Kralj in Cesar je dalje odlikoval z vojnim križcem za vojaške zasluge albanskega Ministrskega predsednika Verlacia, predsednika višjega Fašističnega sveta Tocia in Ministra Kolikia ter senatorja Markadžonija. Končno je vladar odlikoval nekega častnika in nekega vojaka. Svečanost se je zaključila z defilejem oddelkov posameznih vrst orožja. Vladar, ki mu je množica vedno znova vzklikala, se je z avtomobilom spet odpeljal in si je privatno ogledal most, ki se imenuje po padlem junaku Bom-bigu in zgodovinsko mošejo v Fuši. Ogledal si je tudi Ksaverijanski muzej jezuitov in se povzpel na goro Taraboš. Ob priliki svojega obiska je Kralj osebno odlikoval Predsednika Ministrskega Sveta Verlacia z velikim trakom Be-sinskega reda. Predsednika višjega Fašističnega sveta, člane vlade, senatorje in poglavarje vseh treh cerkvenih organizacij pa je Vladar odlikoval z velikim trakom Skenderbegovega reda. • II Ministro dei LL* PPo a Lubiana del lavori pitbMici nella Provincia di Lubiana Lubiana, 16 maggio. s. II Ministro Gorla e giunto oggi a Lubiana per gfi esami dei problemi concernenti le opere pubblicue in questo territorio. Minister za ]avna dela v Ljubljani Določitev javnih tlel v Ljubljanski pokrajini Ljubljana', 16. maja. Včeraj je prispel v Ljubljano minister za javna dela ing. Gorla. Tu bo proučil na sestankih s strokovnjaki Kr. Komisa-riata vrsto vprašanj, ki se nanašajo na javna dela v Ljub;; inski Pokrajini. „Novo Vreme41 Beograd, 16. maja, a Danes ie pričel tu izhajati novi not s saooovom »Novo Vreli m isutjo največjih Hstov »Politike« ki »Vremena«. Njegov direktor je Predrag Midojevid, Uradniški zbor bo sestavljen iz glavnih sov trudnikov onaonjonsk dveh bivtah dnevni- __ Stran t »aiiOTIMSIl If A R O D «, Fetek, M ma)t 1M1 112 Povečanje izplačil vlog pri denarnih zavodih Izpopolnitve prejinje naredbe z ukinitvijo moratorija Ljubljansko pokra- Kr. komisar z pno, na podlagi prejšnjih predpisov o odločitvi plačil In komlsarlatske naredbe St. 12 s dne 29. aprila 1941-XIX, s katero se Je določil rok splošne odložitve plačil In se je omejila odložitev plačil za banke In zavarovalnice, ko je ugotovil te izjav prizadetih zavodov možnost, da se lahko opravijo nadaljnja izplačila, s čimer bi se pospešila postopna obnova gospodarske delavnosti, odreja: Člen 1. Do 15. junija 1941-XIX bodo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev in dodatno k že izvršenim Izplačilom Izplačevali na hranilne naložbe (hranilne vloge, tekoče račune itd.), vložene pred 15. aprilom 1941-XIX ter po saldih, ugotovljenih na ta dan, še po: 2000 din na naložbe do 10.000 din 2500 din na naložbe do 30.000 din 3000 din na naložbe do 50.000 din 4000 din na naložbe nad 50.000 din ćlen 2. Visina Izplačil po prednjem členu je znižana na polovico za gospodarske zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937 in za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1038, izvzemsi Hranilnico dravske banovine, ki bo opravljah! izplačila po členu 1. člen 3. Z dnem 16. maja 1941-XIX preneha odložitev izplačila glavnic, dospelih po pogodbah o življenjskem zavarovanju ne glede na čas njihove sklenitve, z omejitvijo na pogodbe, ki so bile sklenjene od 15. aprila 1941-XIX dalje pa tudi odložitev odkupovanja in dajanja pred jemo v na zadevne police. Odložitev odkupovanja in dajanja pred-jemov na police življenjskega zavarovanja, Izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do 15. junija 1941-XIX. Vendar pa se smejo dajati predjemi kolikor so potrebni za plačilo dospelih premij. Člen 4. Pravica prostega raspolaganja s hranilnimi naložbami, vloženimi pri 1» koli denarnem zavodu od 15. aprila 1941-XIX dalje, se razširja tudi na tisti del pred tem dnem položenih naložb, sa katerega se izplačilo ni zahtevalo, kakor je bilo dovoljeno po členu 3. komisarja take naredbe iti 12 s dne 29. aprila 1941-XIX. in kakor se dovoljuje s čl. 1. te naredbe. Člen 5. Poleg izplačil is členov 1. in 2. smejo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivimi sredstev opravljati nadaljnja izplačila tudi iz hranilnih naložb, položenih pred 15. aprilom 1941-XIX, tistim svojim vlagateljem, ki morejo dokazati in zajamčiti, da so zahtevane vsote namenjene za poravnavo obveznosti, ki jih ne zadeva odložitev plačil pp določbah člena 2. komisa-riatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX ali za poravnavo davkov In taks, kakor tudi v drugih primerih, določenih pod točkami b), c), č) In d) člena 6. omenjene naredbe. Taksna izplačila se smejo odobriti vsakemu vlagatelju do največ dvajset odstotkov vsote, naložene na dan 15. maja 1941-XIX, če ne presega 25.000 dinarjev in do desetih odstotkov morebitnega presežka. Če pa ima isti vlagatelj več ločenih računov pri istem denarnem zavodu, se mora pri določitvi odstotka, do katerega je dopustno izplačilo, upoštevati njih skupni znesek. Člen 6. Izplačilom po členih 1. In 2. in razpolaganju iz člena 4. te naredbe se mora dati prednost pred izplačili po členu S. Člen 7. Na plačila, za katera še velja odložitev plačil tečejo zakonite obresti ali morebitne višje obresti, določene s pogodbo. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 16. ja 1941-XIX. Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Aumento dei rimborsi siti depositi bancari Completazione delTordinanza precedente sni termine della moratoria generale H Rcgio Commissario per la provincia di Lubiana, visti i precedenti provvedimentl di so-spensione dei pagamenti e Tordinanza commissariale n. 12 del 29 aprile 1941-XIX con la quale veniva disposto il termine della moratoria generale e limltata quella bancaria e assicurativa. constatata dalle rilevazioni degll Istitutl interessati la possibilita di effettuase ul-teriori pagamenti, accentuando con cid la grande ripresa delle attivita economiche, ord številčni vrsti navedeni točni nemški izrazi za po-edine ponazorjene pojme. Tako je ta slikovni slovar izredno pregleden, jasen in nazoren. Priporočljiv je zlasti za vizuelne tipe, t. j. za ljudi, ki dzjemajo zunanji svet predvsem s pomočjo vida. Posebno je priporočljiv takšen slovar sa začetnike v nemščini, saj jim na sličen način kakor otroške slikanice na lahek in zanimiv način pomagajo večati besedni zaklad. Četrti zvezek »Velikega Dudenac je posvečen človeku, družini.in domu; delu poklicem in prostemu času; znanstvu, raziskovan jem in umetnosti; veri, državi, občini in vasi s njenim življenjem; zemlji in vesoUstvu. Slovar je zelo zanimiv, obsežen in poceni. Pogrešanci se javljajo Iz Beograda so na Rdeči križ došla obvestila o pogrešaricih. Svojce orosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti št. 22b/II sporočila. Opozarjamo, da so naši kurirji še na delu in da bomo v kratkem lahko postregli se z novimi informacijami. Ark Franjo z Ženo Gizelo. Anastasijevič Lazar. Arnoldi Ela in Evgen. Auerbach Eva in Jakob. Benegalija Anton. Terezija (roj. Žagar) Hedvika. Branislava. s. Be-nigna. Berger Tereza. Berlot Martin. Boljka Peter. Bratanič Jože. dr. Brinken Aleksander. Caserman Mici, Colič Ilija. Cušek Josip, Dolinšek Sonja. Dolinšek Zora, Djurdjevič Radojica. Eisenstadter Zdenka roj. Kokalj. Farkai Slavko, Florjančič Rado, Fuis Iva tn Ivo, Geržina Viktorija, Georgijevič Marja, Gobec Elza, Godec Anton. Gomirsek Rihard. Hribemik Ivan, Isajlovlč Ljubica, Jankov Fani, Jenko Sla-voj, dr. Jerovec Leon, Jurjevčič Ivanka, Klenovšek Marica. Klenovšek Karel. Ftiš Marija. Kislinger Ignac. dr. Kisovec Mirko, Kramer Tilka. Kregar Ivana. Konstantino-vič Cedomir. Konstantinović Vlad mir, Ko-račin Anica. Kovač Julka, Kozlevčar a Herkulana. Led vinka Josip in Paul a. Logar Malči. Magjer Ljubo. Majer Angela, Major Hubert Mayer Ela. Marinšek Teo-fila Markovič Anka. Martos Tatjana. Ma-tanšek Mira, Mavec Iva. Meglic Roža, Mencinger Ludvik. Mertell Jože. Milenko-vič Danica. Miškovič Gordane. Mojsilovič Jelena Mrva Stefica. Mum Cilka. Muren Terezije, Nlkič Jelizaveta Nflcolalev Sergije Novak Albin. Novak Anica. Novak Branka Novak Olga. Ogrizek Bla* Panič Jožica. Pangeriič Drago in Ivan. Pavlovič pca. Pavllčevič Dragoljub P*»v1oviČ Pavlo. Pecrdk Antonija, dr Polič Bratislava. Pibornlk Božo. Plrnot Alojzija, gen. Potovoev Andrej, ptvunsels ttlvester. Protner Anka Ivanka. Pretnar Pavla. Int. Ral-ner Vranjo In družina RadojČič Zinaida. dr Ravnik Rudolf. Ristič Jovanka A.. Ri-tfit V« Mihajlo roj. Fra^, Bojnflc Fa- Ustaaovlj je bila posebna razmejitvena komisija s Dunaj«) M bo dotoCUa doteončne meje Zagreb, 16. maja. s. Ustanovljena je posebna iUIijansko-nemška-hrvatska komisija, ki bo imela svoj sedež na Dunaju. Njena naloga bo določiti v smislu doseženih načelnih sporazumov nove meje Hrvatske. Prosvetni minister in doglavnik dr. Budak je imel snoči po radiu govor o hrvatskih mejah. Med drugim je izjavil, da bodo prav kmalu določene nove meje Hrvatske. Opozoril je na strašno usodo, ki bi bila zadela tudi Hrvatsko, če bi je ne bil rešil njen poglavnik. Pavelićeva svobodna Hrvatska bo imela velik obseg. Treba je le nekoliko potrpeti. Zagreb. 16. maja s. »Hrvatski Na*cd« je včeraj objavil uvodnik v katerem razprava ja o novih hrvatskih mejah :n tudi o onih s fašistično Italijo, ki bode kakor napovedujejo, že v kratkem doUčcne Na ta način, pravi list. se bo na Jadranu ustvaril trajen mir m zagotovilo sodelovanje med obema narodoma, ki ju je usoda postavi'la na eno in drugo obalo skupnega morja in ki jim njune kullrume tradicije in zgodovinski razvoj narekujeta, da ostaneta tudi še v bodoče prMaeija. Včeraj so zapustili Zajfreb nemški letale:", ki so bili tu nastanjeni vse. od kar ie biilo mesto okunirano. Poveljnik hrvatskih oboroženih srd general Kvatemik se je na poslovilnem sestanku z njimi toplo zahvalil za njihov prispevek v borbi za hrvatsko neodvisnost. V spomin na njihovo bivanje v Zagrebu je vsakemu izmed njih izročil znak hrvatskega pilota. Listi so danes ob j a vrli dekret poglavnika, s katerim so bili raeoovani vodilni upravni funkcionarji za posamezne pokrajine na Hrvat&kem. Za prefekta vukovaa-ske pokrajine je b?J imenovan dr. Elioker. ki pripada nemški narodnostni skupini. Včeraj je bil s posebnim dekretom ustanovljen Hrvatski Rdeči križ. V Mostar ju so aretirali i b*vsega polkovnika Gajiča, poveljnika nekdanjega. 32. peš-polka, Gajić bo postavljen prod sodišče, ker je obtožen, da je nečloveško postopal s katoliškimi in muslimanskimi Hrvati v Bosni. Zagreb, 16. maja, s. Jutri se otvori redni železnišlc promet med Nemčijo in Hrvatsko. Krona kralja Zvonimira simbol hrvaške suverenosti Zagreb, 16. maja. a Tukaj so včeraj proglasili obnovo krone kralja Zvonimira, ki so jo nosrli hrvatski kralji m ki bo predstavljala suverenost neodvisne hrvatske države. Uradni list objavlja zadevni zakon, ki so ga podpisali poglavnik in vsi minisitri in ki opisuje krono. Večerniki so pod velikimi naslovi objavili ta zakon in ugotavljajo med drugim, da ima samo dotični, ki ima krono kralja Zvoninvra v svojih rokah, pravico izdajati zakone, deliti pravico, napovedati vojno in podpisovati mirovne pogodbe v imenu hrvatskega ljudstva. Prehrana črne gore zagotovljena V črno goro so prispele večje količine Živil iz Italije — Stipendije za nadaljevanje Studij v Italiji Cetinje, 16. maja. a Vprašanje preskrbe črnogorskega prebivalstva, ki se je znašlo zaradi vojnih dogodkov v naravnost strašnem uboštvu, je itaJlijanska vlada sedaj rešita s svojo naglo pomočjo. Ze prve dni po zasedbi dežele je Civilni Komisar v sodelovanju z vojaškimi oblastmi odredili, da so med ljudi razdelili žito in druge najpotrebnejše življenjske potrebščine Sedaj so ob lasti zagotovile deželi redno preskrbo. Zanjo skrbe posebne državne ustanove. V Ze- lenico je prispel prvi parnik z vel'kimi množinami življenjskih potrebščin, ki so se že pričele deliti po raznih črnogorskih krajih. Cetinje. 16. maja s. Rektor vseučilišča v Bariju je obvesti' Civ:inega Komisarja, da bodo razdeljene med črne "gorske mladeniče, kr so uspešno dovršili srednje scAe, štipendije, da bodo lahko nadaljeval svoje študije v Italiji. Usoden požar na Igu pri Ljubljani Štirim bajtarjem je uničeno vse, tako da jim je ostalo samo golo Življenje — Pomoč je nujno potrebna Ljubljana, 16. maja Včeraj popoldne je nastal na Igu pri Ljubljani precej velik požar, ki je uničil Štirim Ižanskim bajtarjem vse imetje, da jim je ostalo le boro življenje. Ogenj so zanetili otroci, ki so se Igrali. Požar je zelo hitro opravil svoje delo, ker so bile hiše in gospodarska poslopja krita s slamo, a les, kar ga je bilo v njih, je bil že večinoma trhel. Bila je velika nevarnost, da se -genj razširi tudi na bližnja poslopja sosedov. Gasilci in domačini so morali napeti vse sile, da so preprečili še večjo nevarnost. SIcer je pa nesreča že itak dovolj velika. Vsi štirje pogorelci so, kot rečeno, bajtarji in zla usoda jih je pahnila v največjo bedo. Med njimi sta zlasti vsega usmiljenja vredna Janez Štrukelj, ki ima sedem otrok in Jože Smole, ki ima štiri otroke. Ob pogledu na pogorišče je obupana štruklje va žena omedlela. Nesreča je tem hujša, ker pogorelci niso bili zavarovani. Temu se ne smemo čuditi, saj so vsi štirje taki reveži, da bi niti najskromnejsih zava- rovalnih premij ne bili zmagovali. Na enem pogorelem podu je ležal fant, ki pa ni bil doma iz Iga, in zadobil je tako hude opekline, da jim bo najbrže podlegel. Redki so primeri, da bi požar pognal v skrajno bedo pogorelce tako, kakor jih je tu. Ig spada v bližini Ljubljane med najrevnejše kraje in zato pogorelci pač ne morejo upati, da bi jim kaj prida pomagali sicer usmiljeni domačini. Pomoč bo morala priti od drugod. Potrebna sta jo zlasti štrukelj in Smole, saj imata kopico nepreskrbljenih otrok, ki bodo zdaj prepuščeni bedi In lakoti, če se ne bodo nasla usmiljena srca, ki bi jim priskočila na pomoč in jih rešila vsaj najhujšega. Vemo, da je med nami Še mnogo dobrih ljudi, zato se obračamo nanje s prošnjo, naj pomagajo revnim pogorelcem z Iga vsaj toliko, da si bodo mogli ohraniti vsaj golo življenje, da njihovi ubogi otročički ne bodo hirali od lakote. Morebitna darila v denarju in blagu sprejema tudi uprava »Slovenskega Narodac. Wolfran namestil kroma V zadnjih letih vidimo vedno več po-kromane posode, koles in raznih drugih predmetov, ki jih rabimo v industriji aii pa gospodinjstvu. Pokromani predmeti se lepo svetijo, obenem jim pa rja ne more do živega. Ze to odtehta stroške za pokro-manje. Nedavno je pa profesor zapadno-virginske univerze dr. W. A. Koehler ugotovil, da se da namesto kroma z večjim pridom uporabljati v ta namen vvolfram. Wolfram je kromu sorodna kovina, ki se pogosto imenuje tudi tungsten, in sicer po nazivu neke švedske rude. Tudi z wol-framom prevlečeni predmeti se lepo le« skečejo in kljubujejo raznim zunanjim vplivom prav tako dobro kakor pokromani. Razen tega se pa ne pokvarijo, tudi če pridejo v stik z žveplom. Izmed kislin škoduje wolframu samo zmes solne in ogljikove kisline. Prof. Koehler wolframira kovinske predmete tako, da strdi na njih vvolfram s pomočjo elektrolize, in sicer uporablja raztopino natrijevega wolfra-mana. Ta wolframan je dobro znana sol v tekstilni industriji, kjer impregnirajo z njo- blago, da postane negorljivo. Velika rudniška nesreča —u V torek se je pripetila v velikem premogovniku Ne urod eu v Šleziji silna eksplozija, sprco katere se je sesul neki rov. Eksplodiral je metan Več delavcev, ki so bali v rovu, je bilo zasutih. Doslej niso re-SiH Se nobenega. ni. Svetina Marija. Svetel Malči, Snasov-Cundric Katarina, Stiglič Ivan Marija, Stojan Rornanka. Strle Breda, Strgar Franjo SuJtersiČ Vili, §urca Tončka. Skorc Franjo. Skerl Mirko, Trošt Milo, Trifkovič Mihajlo. Vavpotič Frančiška, lapajne Ven-česlav, dr. Vidmar Ivan, Vidmar Marija. Virant Ela, dr. Vojnovic Branislav, Vujič Ljiljana dr. Zajec R Boris, Zdravje Fani, Zupančič obitelj Djordjevič. Nadalje so iz Zemuna došla obvestila o DOgresanaih: Cigoj Lori. OroJbelnik Eme-rflr. Golob Stanko. Golet Miran Hani Bolo, fena Darinka, Krč Franc, Kavčič Hudobi Levstek Tona, Martalanc Milko Mi-lasavljevlč Marija. Okom JoSfo. Ožbtlt Anka, Poljšak Danica. Sartori Marija. Sa-vanovič Ivanka. Tominec Ciril, Urbane Ivan ki Zovko Angela. Opozorilo Ljubi jama, 16. maja. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obvešča vse si už boda j al ce, ki zaposlujejo za varovan ju zavezane namoščence na ozemlju Ljubljanske province, da mu tudi v bodoče sporočajo vse spremembe v njahovem službenem razmerju (vstop in izstop kz službe, spremembe silužbemih prejemkom in službene lastnosti). Vsi dosedanji predpisi o nameščen skem pokojninskem zavarovan )u veljajo še dalje. Službodajaici se zflasti opozarjajo, da točno in pravalno vplačujejo zavarovalne prispevke, da se ?aoignejo vsem neprijetnim posledicam ki da bo zavod lahko v redu izplačeval pokojnine, dedaveke mezde ki drage isdattke gradbenim dobaviteljem kd. Oni sflužbodajaflci s sedežem v Ljubljanski provinci, ki zaposlujejo svoje nameščence tudi na ozemlju Slovenije, ki je zasedeno po nemški vojsk-1. se> pa polivajo, da takoj spoTCČe Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani priimek m ime dotičnih namcfčencev :n kraj njihove sdirž-b en e zaposlitve. ^ma^— Nase gledalifč* B B A M A Začetek ob 19. uri Petek,^ 16.: ob 15. uri: Othello. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 17.: Učenjak. Premiera. Red Pre-mierski. Nedelja, 18. Ob 15. Mali lord. Globoko znižane cene od 14 Din navzdoL — Ob 18. Komedija zmešnjav. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. O F E B A Začetek ob 19. uri. Petek, 16.: Zanrto. Sobota, 17.: Ples v maskah. Red B. Verdijev »Ples v maskah« je opera, ki nudi solistom in zboru učinkovita naloga. Ritmično zanimiva in melodiozna glasba podčrtava dramatično dejanje, ki vsebuje Številne Izredne pevske točke, v katerih Imajo solisti priložnost pokazati svoje glasovna smoanostl m pevsko la Igralsko kulturo. Predstava bo v soboto 17. t. m. sa Obnavljajte naroči *sx,oVe?irsxi irAitaiv«, p***, m bdi mi Stran S DNEVNE VESTI Razpis ustanov ive univerze v Ljubljani razpisuje Sm studijsko leto 1941-42 štiri ustanove dr. Pavia Turnerja, vsako v višini 38.000 din, namenjene za dva jurista m dva filozofa slovenske narodnosti, ki so položili državne (dipdon»ke) izpite ter si pridobili dokto-mt na ljubljanska univerzi. Ustanove imajo namen, da se dovoljno omogoči vrednim kandidatom enoletno bivanje v inozemskvh kulturnih m znanstve-nih žariščih in te v jA'rho. da nadaljujejo strokovne študije in da sr obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Tekmec za podpore in ustanove mora izkazati, da ima inozemski jezik tistega mesta, v katerem se zaveže b;vati v svrho izpopolnitve svoje strokovne in svetovne izobrazbe, že toliko v oblasti da bo mogel uspešno zasledovati smoter pod pere Obenem mora predložiti pismen načrt na kak najbolj koristen nač:n namerava oodporo porabiti. Podpora je določena za ene koledarsko leto v višin* po 38.000 din kandidatom, ki izpolnjujejo gornje pogoje, in se bo izplačala v dveh polletnih obrokih v naprej. Drugi polletni obrok se nakaže na podlagi podrobnega poročala precipienta o tem kako je dotlej porabil bivanje v mozemstvu v smsfa smotra, kateremu služ; podpora. Uuiv ei/.'rtetita uprava bo izplačilo drugega polletnega obroka ustavila ako bo prišla do prepričanja, da percipient ne izkorišča dane mu prliike tako. kakor bi bilo treba. Praviflno krvi kovane prošnie g potrebnimi dokazili ie vložiti na rektoratu do najkasneje 27. maja 1941. Čas katerega želi prosriSec prebiti v inozemstvu na i bo v prošnji naveden tako. da bo obsegal dva študijska sernesrra. — "Vsi vlagatelji Poštne hranilnice, ki stalno prebivajo na ozemliu Ljubljanske pokrajine, naj takoj — najkasneje pa do SI. meja t. L — prijavijo svoje vloge na posebni tisfcovini. ki jo dobe na vsaki posti ali na blagajni Poštne hranilnice — Obširen seznam konj in volov je sestavil ljubljanski mestni vojaški urad ter ga razposlal vsem občinam Ljubljanske pokrajine. V seznamu so predvsem navedeni ter opisani konji in voli, ki jih je mestni vojaški urad našel v liublianski občini, nato jih pa oddal zanesljivim gospodarjem po ljubljanski občini in tudi v oko-B5ke občine v oskrbo V seznamu je pri vsakem konju in volu tudi natanko napisano, kje je sedaj v oskrbi. Ce torej kak lastnik v seznamu ugotovi svojega konja ali vola, naj ga gre najprej poglgdat h gospodarju, ki ga ima sedaj v osfljR. Ko se prepriča, da je konj ali vol res njegov, naj pride lastnik s skrbnikom ter z vsemi listinami šele v Ljubljano na mestno pristavo v Povšetovi ulici št. 12, kjer bo po pregledu listin in konja ali vola lastnfk dobil svojo žival vrni en o 'Razen tega seznama je pa mestni vojaški urad Ljubljanski razposlal tudi sezname, ki so jih napravile droge občine o tamkaj najdenih konjih in volih. Tudi v takih primerih naj lastnik gre najprej tja, kjer se sedaj konj nahaja ter uredi vse tako, kakor je treba urediti v ljubljanski občini, seveda ne v Ljubljani, temveč v tisti občini, kjer je sedaj konj afi voL — Pomlad v notnem razmahu. Včeraj smo imeli krasen pomladni dan. Solnce je bilo že tako močno, da so mnogi odložili svTžriike. Posebno popoldne je solnce že kar pripekalo in bilo je precej soparno. Zato imamo pa danes zopet oblačno vreme, tako da je nevarnost, da dobimo zopet dež. Seveda se nam ni treba bati, da bi se vreme tako skisalo. da bi deževalo zaporedjema več dni. Cas za tako deževje je že za nami. — Nesreče. V Stražišču pri Kranju je nekdo podrl s kolesom 51etnega Marjana Bajžlja, ki si je zlomil desno nogo. Na Jesenicah je padel delavcu Alojzu Klančni-Icu na nogo težak kamen ln mu jo težje pokodovaL V Logu pri Brezovici je 65-letni posestnik Ivan Lončar padel pod voz. ki je šel čezenj in mu zlomil levo nogo. Pekovskemu vajencu Vin^u Pivcu iz Smartnega pri Litiji je eksp^pdirala v roki vojaška patrona in mu jo" poškodovala. Prav tako je poškodovala vojaška patrona roko 201etnemu Vinku Zajcu iz Stične. Na Viču pa sta našla brata Roman in Stanko Svetile vojaško granato, po kateri sta tolkla. Granata je eksplodirala in oba poškodovala po glavi. Iz Lfttblfane —lj Velik naval v trgovinah s semeni. V Ljubljani imamo nekaj večjih trgovin s semeni, kjer so prejšnja leta kupovali semena tudi iz zelo oddaljenih podeželskih krajev. Mnogo semen so pa vsako pomlad pokupili tudi meščani. Sezona za prodajo semen je bila prejšnja leta naj živahnejša v drugi polovici aprila in v začetku maja. Zadnje čase se v trgovinah s semeni zelo pozna, da so se letos oprijeli obdelovanja zemlje mnogo številnejši meščani. V trgovinah je še vedno velik naval, čeprav se nekaterim zdi. da ie zdaj že nekoliko pozno za pomladno setev in saditev Prejšnje tedne so vrtna in poljska dela zelo zastala, številni meščani pa tudi niso mogli dovolj zgodaj najti primerne zemlje za obdelovanje, zato jih je večina začela saditi krompir šele v tem mesecu Zato je bilo tudi včeraj na trgu veliko povpraševanje po semenskem krompirju. V trgovinah s semen: pa ljudje kupujejo zlasti precej semenski fižol, ki je precei drag, visoki po 12 do 28 din kg Nekatera semena so tu in tam že pošla zaradi izredno živahnega povpraševanja —li Socialna akcija Rdečega kriza. Socialni odsek Rdečega križa je zadnje čase preobremenjen z delem. kajti z vseh strani prihajajo prošnje za podpore V zadnjem času je prišlo v mesto mnogo priseljencev za katere mora socialni odsek skrbeti odnosno iim vsaj nakazati stanovanja in hrano Družine in posamezniki '-o bili nastanjeni v prostorih Učiteljskega doma. Ferijalnega saveza. Vajeniškega doma. v Domu Franje Tavčarjeve, v Domu Kne-ginje Zorke. v Delavskem domu. v Zavodu za Zdravstveno zaščito otrok, pripravljeni so pa zanje prostori tudi v telovadnici na Ledini, v šoli na Cojzovi cesti, v Gluho-nemnici in v Mladiki Akciji socialnega odseka Rdečega križa so se pridružili tudi Ljubljanski trgovci. Nabiralna akcija se je šele pričela in bodo izbrana sredstva, denar in razni predmeti v kratkem nakazani Rdečemu križu. Naj M se tudi drugi Ljubljančani pridružili tej plemeniti akciji in po svojih močeh prispevali zanjo. —lj Današnji ribji trg. Po daljšem odmora je prispela davi prva pošiljka morskih rib in sicer iz ribarnice na Sušaku. Gospodinje so menda zaslutile, da bodo danes naprodaj morske ribe in zato je bila že na vse zgodaj pred stojnicami gneča. Prispelo je več zabojev sardelic. morskih postrvi in zobatcev. Cene so bile razmeroma visoke, a kljub temu so šle ribe naglo v denar. Kilogram sardelic je veljal 28, morskih postrvi 44, a zobatca 48. Na prodaj so bili tudi morski raki, za katere pa ni bilo posebnega povpraševanja. Okoliški ribiči so pripeljali nekaj domačih rib, večinoma mrene in kune, ki so jih prodali po 22 in 24 din. Precej je bilo žabjih krakov, po 1 do 2 din po velikosti, a Ljubljančani niso kazali posebnega zanimanja za nje. —lj Prijave brezposelnih pri Borzi dela v LJubljani. Borzi dela v Ljubljani se je do 10. maja prijavilo nekaj nad 5000 brezposelnih, moških in žensk, toda vsak dan prihajajo nove prijave in je računati, da bo njih število precej večje. Borza dela zaenkrat nima sredstev za podporo na razpolago, ker je večina denarja zamrznjenega po bankah, deloma ga tudi ni dobila. —lj Za nocojšnji komorni koncert vlada veliko zanimanje Komorni večer bosta izvedla dva naša umetnika in sicer pianist Anton Trost in violinist Jan Šlais. Na sporedu so tri sonate za klavir in violino, ki so jih napisali: Corelli, Beethoven in Ja-naček. Opozarjamo vse posetnike nocojšnjega večera, ki bo začel ob 20. uri na točen začetek in da bo konec še pred 22. uro. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. lj— Ljubljanska občina se aanlma za drva ln premog na Kočevskem. Mestna občina se je jela zanimati za zaloge drv na Dolenjskem, tako v okolici Vidma in Dobrepolj, zlasti pa na Kočevskem. Ljudje po kočevskih vaseh so letos pripravili večje količine drv in je ljubljanska občina kupila že velike množine teh drv, ki jih bo najbrž tudi kmalu mogoče spraviti na LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 1«-, 18. in 20. uri! Krasen film o burnem stepskem življenju CIGANSKA KRI Attila Horbiger, Heidemarie Hathe-yer, Wllli Schur. — Film je opremljen s hrvatskimi napisi. KINO MATICA, teL 22-41 Danes predstava samo ob 16. mi KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes poslednjič DRAMA V GOZDU VViktor Staul, Ruth HeUberg — Najnovejši žurnal v slovenskem jeziku. Kot dodatek kulturni film »JERUZALEM« Elegantna pustolovščina GOST PODZEMLJA. — Hans Albers ln Hilda VVeiasner. Film Je opremljen s hrvatskim besedilom. KINO UNION — TeL 22-21 ljubljanski trg. Mestna občina je kupila tudi večjo zalogo kočevskega premoga. —lj Italijanščine v govora in pisavi se naučite z italijansko jezikovno vadnico za samouke. Naprodaj v Tiskarni Slovenija, Vegova 6 in v vseh knjigarnah. Vezana 40, broširana 24 din. —lj Združenje trgovcev opozarja po nalogu oblasti vse trgovce, da morajo biti označeni s cenami v lirah in dinarjih prav vsi prodajni predmeti in ne samo oni. ki spadajo pod kontrolo cen. Od označbe cen torej nikakor niso izvzeti niti luksuzni predmeti, kakor n. pr kužuhovina. fini galant. predmeti, zlatnina itd Kdor torej ne bo imel označenih cen na vseh predmetih, zlasti pa v izložbah bo najstrožje kaznovan, zato se članstvo ponovno opozarja na gornja navodila oblasti in na i se vsak strogo po teh ravna. — Trgovci špe-ceristi. ki še niso poslali Združenju seznama o zalogi blaga (tudi negativno poročilo) naj to v Izogib strogi kazni takoj store 280-n —lj Simfonični koncert je za naše občinstvo vselej praznik in glasbeni užitek prve vrste Tudi v ponedeljek 19. t. m. bo ob 19.30 v Union u koncert Ljubljanske filharmonije, na katerem bo 76 odličnih godbenikov izvajalo prvovrsten spored pri katerem bo sodeloval kot solist-violinist Karlo Rupel in sicer pri skladbi slovitega ruskega komponista A. G lazu nova Na sporedu je še prva izvedba celotne Skrjančeve druge Simfonije. Corellijev »Concerto grosso« ter Peta Simfonija nesmrtnega Beethovna. — Glasba je v teh tegobnih časih najplemenitejša in najcenejša zabava in razvedrilo, zato ne zamudite prilike in pohitite z nakupom vstopnic v pred proda j i pri blagajni kina Union, kjer se dobe tudi tiskani večerni sporedi. pozna prav ugodno na ljubljanskem živil-j skem trgu m tudi že po vseh trgovinah in j lokalih mestne občine ljubljanske. Mestne, i mu tržnemu uradu je namreč sedaj dodeljenih 13 tržnih organov več kot jih je imel prej. S tako pomnoženim osebjem tržni urad neprestano nadzoruje blago in cene na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, prav tako pa prav strogo pazi na blago, cene in snago po vseh ljubljanskih trgovinah, gostilnah |a drugih lokalih. Za ta namen je mestni ffini urad razdelil občino na 6 okrajev, ki jih neprestano preiskuje in nadzoruje 7 tržnih organov. Kupci in gospodinje so prav zadovoljne zaradi uspehov, ki jih je dosegel tržni urad pri preganjanju prekupčevalk in prekupčevalcev. Učinek se že pozna pri cenah najraznovrst-nejših živil. Tržno nadzorstvo je pa tudi zelo strogo in je doslej poslalo že 70 ovadb sodišču. Vsa ta prizadevanja, nadzorstvo in strogost pa ne bodo nič pomagala, če bo občinstvo blago samo dražje plačevalo kot je predpisano. Tudi taki ljudje, ki blago plačujejo nad maksimalnimi cenami, so večkrat najeti od prodajalcev in prekupčevalcev. Prodajalci in prekupčevalci hočejo namreč s fingiranimi kupčijami po visokih cenah ljudi zapeljati, da bi tudi vsi drugi plačevali tako visoke cene. Seveda bo zato treba tudi take kupce, ki plačujejo previsoke cene, prav tako kaznovati kot druge grešnike zoper protidraginjske naredbe m predpise —lj Josip Puh — 60letnik. Včeraj je praznoval ugledni podjetnik in posestnik Josip Puh šestdesetletnico rojstva. Vsi prijatelji in znanci kličejo jubilantu: Na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu! —lj Brezposelni učitelji naj se zaradi evidence javijo v prostorih učiteljske organizacije. —lj Prestopanje na šentviški tramvajski progi je uprava mestne električne cestne železnice morala uvesti v interesu potnikov, da odpravi velike zamude, ki jih povzročajo pregledi na meji. Zato bo od sobote 17. 1 m. dalje treba vsem potnikom proti St. Vidu izstopiti pri hiši št. 297, kjer se izteka Vodnikova cesta na Celovško cesto. Iz mesta bodo namreč tramvajski vozovi vozili samo do tja. iz St Vida pa do križišča nad tovarno Štora. Poletno Škropljenje sadnega drevja Ne meneč se za dogodke v svetu je prišla k nam pomlad s svojim' brstjem in cvetjem. Češnje, česplje in marelice so že skoro odevele, hruške in jablane pa prav sedaj odpirajo cvetne čašice poživljajočim sončnim žarkom. Cas cvetenja opominja sadjarje, da je treba misliti na zaščito sadnega drevja pred škodljivci, kajti čim se cvetje ospe. moramo opraviti prvo poletno škropljenje vseh vrst sadnega drevja, da obvarujemo sadni pridelek pred glivičnimi boleznimi in živalskimi škodljivci. Prvo poletno škropljenje se mora oprafltl č±m odpade« jo cvetni venci; temu sledi drugo Škropljenje, ko so plodovi debeli kakor lesniki, tretje škropljenje pa tri tedne pozneje. Pri poznih (zimskih) jabolkah ln hruškah je priporočati se četrto škropljenje konec julija ali v začetku avgusta, da zatremo škr-lup na sadju. Za poletno škropljenje po cvetu uporabljamo praviloma le 2—3% žveplenoapneno (kaliforniško) brozgo z 0.2% dodatkom apnenega arzenljata (20 dkg na 100 1) ali pa %—nospraslt. Paziti moramo, da vzamemo pri drugem ln kasnejšem škropljenju po cvetju vsakokrat za slabše (redkejšo) mešanico nosprasita. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo skušala oskrbeti tudi letošnje poletno škropljenje svojim članom ln drugim interesentom ter prosi za pravočasne prijave po dopisnici ali telefonlčno na naslov blagajnika g. Teodorja Dreniga, Cesta v Rožno dolino 36 (tel. 23-55). Članom, ki hočejo to delo opraviti sami, sta na razpolago za izposojanje ročna ln na-hrbtna škropilnica proti majhni odškodnini. Tudi brozgo lahko dobijo po znižani ceni. Po možnosti bo podružnica priredila tudi praktični pouk o poletnem škropljenju. Podružnica poziva vse svoje člane-sadjarje, da s skrbnim in marljivim škropljenjem osigurajo, v kolikor je to v njihovi mod, letošnji sadni pridelek in da s tem pripomorejo k izdatnejši prehrani ljubljanskega prebivalstva. KOLEDAR Dane5: Petek, 16. m3ja: Janez Nepomuk. DANAŠNJE PRIREDITVI Kino Matica: Ciganska kri. Kino Sloga: Drama v gozdu. Kino Union: Glej. da se ne zaljubiš. Umetniška razstava »Slovenskega lika« v razstavni dvorani Batove palače. Komorni koncert rektorja Antona Trosta in prof. Jana Slaisa ob 20. v veliki Filhar-monični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5: Ku-ralt. Gosposvetska cesta 10; Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. 200 dolarjev na mesec V Zedinjenih državah so odkrli** naslednika Jacka Londona«. To je 291etni Ralph Hunter, ki mora v kaznilnici VValla VVailla v državi Wa^hington odsedeti 15 let ječe. Kakor Jack London je novi 'literarni zvezdnik začel svojo p;sateIjsiko kariero za zamreženimi okni. L. 1938 je prvič nastopiti z novelo, ki jo je kritika sprejela zelo ugodno. Odtlej je napisal že vrsto pustolovskih zgodb, ki mu kot avtorju prinašajo vsak mesec več nego 200 dolarjev honorarja. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej Premici, izjave Desena om £a pisme odgovore glede analih og — Popustov se maie ogi )e creba pmoZlt ae priznamo RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 5.— din VAS OBRAZ KAZI debel, otekel ln pordecen nos. To posledico zmrzeli, prehlada in zastale nečiste krvi, ki se je strdila, preženete s časom, če dnevno redno pijete »AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno le v — »MEDARNI *, Ljubljana, židovska ulica 6. 25-T 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika aaloga perja po 7.— Din »Julljana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 3. T. KUPIM Beseda 1.— din. davek posebej Najmanjši znesek 15.— din ŠTEDILNIK in električni kuhalni aparat — dobro ohranjen — kupi >Me-talia«, Gosposvetska cesta 16. 855 SOBE seseda 5o nar lavek posene) Najmanjši znesek S.— din Opremljeno sobo oddam gospodu. Gosposvetska cesta 5, Leda 2abkar. 852 Raznašalko (kolesarko) za okraj Rudnik-Laverca takoj sprejmemo. V poštev pridejo doma iz navedenih krajev. Zglasite se do sobote 17. t. m. ob l/22. uri popoldne v upravi »SI. Naroda«. PRODAM Seseda 60 par. Davek posebej Najmanjši znesek s.— din ~ POHIŠTVO ™~™"~ si nabavite najceneje — vse vrste stolov, politiram oprave tn vsa popravila — ZORMAN, Breg 14. 836 klišeje JUGOGUAMA \V PETINAM LEPO SPALNICO moderno, cvetlični jesen, proda mizarstvo A. Cimerman, De v. Marija v Polju št. 111. 858 inF0RMACU£ Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din POZOR! Prosim naj mi dotični javi, ki ve, kje se nahaja moj sin Anton Lovšin, redov 1. bater. 3. mitr. čete 53. p. p., ki se je nahajal še dne 8. aprila 1941 v Koprivnici. Stroške povrnem, Lovšin Anton, posestnik, Kri-ževniška vas 23, p. Metlika. 859 Pfrre Benoit: Nočna straža Ne vem več točno, katerega leta se je pripetila ta vražja zgodba, komur je pa kaj ležeče na tem. lahko vpraša katerega koli zuava. Bilo je v času, ko je polkovnik Dubail prepovedal nositi pri našem polku turbane in jih dal nadomestiti s ščitki proti soncu. Zal nam je bilo krasnih rdeče-be-Eb. turbanov, toda — povelje je povelje. Četrta četa, kateri sem bil dodeljen, je krenila v tistem času, iz Kolea proti Bog-haru, kjer prežive vojaki poletje pod velikimi šotori, zvanimi marabouts, ki morejo nuditi zavetje tudi dvanajstim zua-vom. Manjše šotore, zvane guitones, bom omenil pozneje. No, torej, moja četa je srečno prispela v Boghar, toda brez mene. Mene so namreč v zadnjem trenutku dodelili eskorti kaz-nencev, ki jih pošiljajo bodisi v vojašnice prve čete v Boghar ali pa na popravljanje železnice iz Berrouaghia v Lanhouat Taka vojaška eskorta je, verjemite mi, naporno, nevarno delo in puške imajo pri nji pogosto važno besedo... Toda težke puške so navadno zelo lene, dajo se raje voziti in v najtežjem trenutku niso za nobeno rabo. Vse to je dokaj jasno, mislim, in gotovo mi ne boste zamerili, če se ne bom spuščal v podrobnosti. Ob osmih zvečer smo zapustili Medeo. Ob desetih, ko smo imeli Bentchicao že za seboj, se je voz, poln pušk, na kota-njasti cesti prevrnil. Poveljnik eskorte. srdit častnik nizke postave in svetlih las. se je jel jeziti in preklinjati, kakor da je obseden. Slednjič je odredil, da ostanemo na mestu do ranega jutra, ko bo laže popraviti polomi jeni voz. Ta modra odločitev nam nikakor ni bila neljuba. Z luninim svitom zalita krajina je bile Mte ta rdeča, posuta z gksbokimi, modrikastimi prepadi, iz katerih se je razlegalo tulenje šakalov. Pofl nadzorstvom smo imeli samo dva težka, nevarna zločinca, ki sta se vračala kot kaznenca iz Alžira, izpred vojaškega sodišča, kamor sta bila nekaj dni prej poklicana za priči. Med nočnimi odmori spe kaznenci vedno ločeno, v malih šotorih, guitones. Šotori zuavov so sestavljeni iz šestih platnenih kosov; vsak zuav nosi v svoji vreči en kos, hodi jih vedno po šest skupaj in tako tvorijo en Šotor. To je neke vrste samopomoč, kaj ne? Toda včasih se pripeti, da se število zuavov ne da deliti s šest. V takem primeru morajo preostali spati kakor kaznenci. Vsak kaznenec leže pod svoj kos platna, podprtega z dvema količkoma in zloženega v nekakšno strehico kakor iz dveh kart, ne visoko in samo tako široko, da more zlesti pod njo človek. Čim zleze pod njo, se sploh ne more več ganiti, ne da bi straža to opazila. Med prisilnim odmorom v Bentchicao mi je bila poverjena naloga bedeti od polnoči do dveh zjutraj pri dveh takih guitones. Desetnik me je odvedel k zuavu, ki ga je bilo treba zamenjati, in mi dejal: — Povej Canduavu, kaj je stražar jeva dolžnost. — Bedeti nad vsako njihovo kretnjo — je odgovoril moj tovariš. — Zdaj se slučajno niti ne ganejo. Toda___kdo ve? Hudič nikoli ne sni... Desetnik je z vojakom odšel. Videl sem dva lesketajoča se bajoneta ra mx§k*h kako sta izginila v temo proti našim šotorom, oddaljenim kakih sto metrov Ko sem tistega večera s tovariši postavljal bivak, mi niti na misel ni prišlo, da bi ugovarjal osredotočenju šotorov. Šele ?daj sem spoznal, da bi lahko bili naši marabouts postavljeni 'bliže kaznenskim tu i toneš. Obhodil sem tista dva nevarna šotora. Njuno platno se ni niti ganilo. Ozrl sem se na svoio miško, t*. 79585. Balonet je bil trdno nasajen. Spustil sem puško na sam. I j o, da je kar ladotuja V naslednjem trenutku se je zaslišal lz enega šotora rahel zvok... zvok človeška ga glasu. Nehote sam stopil v stran In napeto prisluhnil. B«, nisem se bil zmotil, to je bil drugi šotor, na desni strani, od koder je nekdo pritajeno, otožno izgovoril moje ime — Candau?... In Čez nekaj časa zopet: — Cuj, ah" si Candau? Lucien Candau? Bilo bi bolje, da bi v tem trenutku ne Črhnil niti besedice. Toda duša mi ni da. la miru — odgovoril sem tiho: — Tako je. — Candau iz Loverche, blizu Semnoza? In pripomnil sem še: — Kdo si pa ti? — Ali se spominjaš Annece... Šole v ulici Grenette? — Sole v ulici Grenette!... Kdo pa siv — Jaz sem takoj spoznal tvoj glas, ko si govoril z desetnikom... Kaj ti ne spoznaš mojega. — Ne. — Kaj se ne spominjaš? — Chanavaz? Pri tej besedi sem nehote za drhtel. — Bože moj! Jeli mogoče?... Emil Chanavaz? — Da, — se je začulo zopet iz šotora, to pot kakor s prikritim roganjem. — Chanavaz. ki je dobil v šoli vedno prvo nagrado? — To sem jaz! —Ti, ki si tako krasno recitiral dolgo oesem. ko je prišel k nam inspektor?___ Emil Chanavaz... Jeli to mogoče? — Seveda je! — Kaj pa počenjaš tu, nesrečnež? Z lahnim nadihom zaničevanja je odgovoril: — Saj sam vidi«! — Kako si pa prišel sem? — To ni moja krivda, verjemi mi. Candau. Prisegam, da to ni moja krivda!... Kapitan je bil jezen name, pa me je poslal sem___ Nastala je tišina. Začutil sem strašno vročino, kakor še nikoli poprej In žejo .. Seveda, v moji čutari je bilo nekaj pitne vode. — Toda nisem se upal seči po nji. — Candau! — se je začul znova stokajoči glas. — Tile! — sem zagodmjal osorno. ■ Tako mi lahko prebudiš druge! Obmolknil Je. Tedaj sem pa zašel sam — razumite me dobro — sam sem znova — Kaj bi rad?... Tobaka? Ni odgovoril. Toda v naslednjem trenutku se mi je zdelo, kakor da se je plahta šotora komaj vidno zganila. — Pozor! — sem zaklical. — Ne gani se, sicer... Plahta se ni več premaknila, toda iz šotora se je zopet začulo šepetanje: — Candau, dobri moj tovariš! Bilo je strašno, zagotavljam vas, poslušati ta proseči glas. prihajajoč iz črne, izsušene zemlje, to nočno tarnanje, vmes pa tulenje šakalov. — To je treba končati! — sem zamr-mral. Zaslužil bi pošteno kazen, saj sam dobro veš, samo zato, ker govorim s teboj ... Kaj hočeš? Ni odgovoriL — Ali hočeš, da te rešim?... Iz te moke ne bo kruha, dragi moj! In zopet tišina. — Morda cigareto, he? To pot sem začul izpod šotora tih glas, kakor da prihaja iz ust umirajočega: — Daj mi cigareto. Sklonil sem se k šotoru. — V naslednjem trenutku je pa skočil iz črnega žrela nekakšen sveti ožolti demon in me prijel za roko. — Obenem sem začutil v boku skelečo rano . .. — Ah, lopov! — mi je ušlo iz ust. Potem sem pa obsul napadalca s tihimi psovkami in kletvicami, ki mi jih tu nr treba ponavljati. Med kratko borbo so se moje misli osredotočile samo na dve važni zadevi: predvsem ne klicati na pomoč, ker bi s tem odkril svojo napako, drugič pa ne odvrniti pogleda od drugega šotora. Če bi navalil name še drugi kaznenec, bi bilo po meni. Najbrž se je bil sosed že prebudil, toda ne mudi se mu nikamor... Caka na ugodnejšo priliko za napad. Ni trajalo deset minut, ko je moj vrli sošolec Chanavaz te hropel onemoglo pod mejim kolenom, potem pa pod mojim škornjem. Treba ga je bilo pošteno kresni ti s puškinim kopitom. Zastokal je. — Upam, da me ne bol izdal, Candau, kaj ne da ne? Saj sva vendar tovarila. -o Sramujem se takega tovarištva, — j emu brlogu kakor zver, odgrnfl plahto tn sem zagodmjal v odgovor, — zdaj pa marš spat! Zadovoljen, da nisem poklical straže na pomoč, se je splazil po vseh štirih k svo-zlezel vanj. V naslednjem trenutku je tri-kot šotora zopet nepremično štrlel v tiho noč, kakor da se ni sploh nič zgodilo. Šele tedaj sem se prijel za bok, kamor mi je bil tovariš zadal rano, k sreči ublaženo po nabojih v torbici. Opazil sem, da je leva torbica za naboje široko prerezana. — Ti si imel nož? — sem za godrnjal. Nobenega odgovora, — Imel si nož! — sem ponovil glasneje. — Daj ga sem! In takoj! Da bi naglasil svojo jezo, sem udaril s puškinim kopitom po šotoru. Začulo se je stokanje, odgovora pa ni bilo. — Ali mi ga daš ali ne? Kaznenec je tiho, komaj slišno zastokal: — Candau ... za božjo voljo... molči! Cuj ... — Ah, lopov! — sem pomislil. — Boji se pa le. Ni trajalo dolgo in za menoj so se začuli vojaški koraki, zasvetili so se bajoneti dveh pušk. Oddahnil sem se, kajti prišli so me zamenjat. Moje stražarenje je bilo končano. — Povej stražarske dolžnosti Benechu, — mi je dejal desetnik. —Pazite na vsako njihovo kretnjo! — sem odgovoril. Benech je bil krepak, rdeč ela s fant, oČI-vidno zaspan: videl sem. da je komaj držal puško. — To je vse? — je zaspano vprašal. Za hip sem okleval, potem sem pa odgovoriL — Vse. Potem me je desetnik odvedel v naše šotore, Zaspati nisem mogel takoj. Utrujen ln razburjen sem pa čez Četrt ure vendarle zaspal kakor ubit Zgodaj zjutraj, ko je že napočila jutrrtja zarja, je nastal v vojaškem taborišču oo-plah. — Od vseh strani so se razlegali klici kriki in kletve. Zakaj?... Našli so bili Benecha. ležečega blizu kaznenskih šotorov — srce je imel prebodeno z bodalom Oba kaznenca sta bila izginila... Strnu « »8LOTIH8EI NAROD«, 18. »saje IMi »tor. IJ2 Padalo — najboljši prijatelj letalcev e iz letal Wallec leta l<9ta. ČSovc<*ke sanje so se uresničile. Leteđ-stvo je bšk> ustvarjeno. Zračne višave niso već s/vobodne, zasužnjila jih je človeška iznajdljivost. Istočasno % letalstvom se je pa pojavila tudi želja odnosno hrepenenje prvih letalcev po pripravi, ki bi jih rešila smrti pri morebitnem kvaru letala v višini. Tudi ta sen prvih letalcev se je uresničil. Prišlo je padalo, najboljši prijatelj vseh. ki imajo priliko letati visoko nad zemljo. Ozračje je popolnoma za vejeva no; človek gospoduje nad njim. Prvi koraki Vsako novo odkritje zahteva različnih žrtev, preden doseže svoj cilj. Tako je bila tudi pot letalstva, do izuma praktične ga in sigurnega padala zelo trn jeva, ter ie zahtevala mnogo človeških žrtev. Mnogi letalci so žrtvovali svoja mlada življenje na oltar letalstva pn tem, ko so preizkušali to reševalno sredstvo. Takoj, ko se je letalstvo razvilo, se je pojavila tudi misel, kako bi se letalec mogel rešiti iz pokvarjenega letala v višini, Prvi, ki se je pričel baviti s to idejo je bil baje že Loonerdo da Vinci. Najbolj požrtvovalno pa so se zanimali za padalla tudi italijanski fizik Verrattt, Josip Montgol-fier, Blanchord in francoski fizik Merlin. Om en j en i so skakali z zelo primitivnimi pripravami, ki jih končno le imenujemo padala, iz balonov. Tedaj je bil najslavnejši graditelj Josip Montgolfier. Ti prvi njihovi poizkusi so biLi zelo navdušeno sprejeti v tedanjih letalskih krogih. Izkušnje teh primitivnih skokov iz balona, so najprej porabilli Američani, ki so tudi v zadnjih dvajsetih letih mnogo pr:spevfi4i k izpopolnitvi padala. Prvo uporabljivo padalo, za skakanje iz letal med poletom je konstruiral ameriški kapetan VValfles, leta 1912. Svetovna vojna je pospešila njegov razvoj, tako, da je bilo kakih deset let na glasu, kot najbolj zanesljiv tip padala. Skakanje s padali — sport V zadnjem času je postalo skakanje 9 padali nekaka vrsta sporta, vendar pa ima še vedno v glavnem namen reševati pilote iz pokvarjen i Ji letati. Oglejmo si, koliko letalcev se ima zahvaliti padam, da so se med živimi Ko pilot uvidi, da ne more svojega letala v slabih atm^ersikih prilikah obvladati, mu ne preostane drugo kakor skok s padailcan. Padala delujejo vedno bolje, saj jim le-ttafetki strokovnjaki posvečajo največ pažnje. Iz prvih primitivnih padal, ki niso bila skoraj drugačna od velikih sončniikov, ki jih še danes rabijo na trgu, gostilniških vrtovih in drugod, smo dobili moderno padalo, ki se odlikuje po tem, da se zanesljivo odpre v slučaju potrebe. Zdaj pa sploh ni več nevarnosti, da sa padaJlo ne bi odprlo. Bolj kočljivo je vprašanje, kaj napravit: v slučaju potrebe po skakanju iz »letala, če se nahajamo popolnoma nizko na zemljo. Prvo uporabno padalo v času svetovne vojne, ki je služilo predvsem za skakanje iz gorečih balonov, je bilo prostoviseče ob trupu balona. Pozneje, ko je padalo predstavljalo rešilno sredstvo za skakanje iz ponesrečenih zračnih ladij, je bilo padalo t posebni vreči, ki jc trjeaa na notranji strani zračn sadje. Nosilne vrvice, dolge dc 8 m, ki vežejo človeka s padale en, so bile potegnjene posebno odprtino. Premer te odprtine je bH tako 'velik, da je človek v potrebnem trenutku lahko skočil skozenj v globino. Te nosilne vrvice so se ob skoku strnilo, potegnite padalo iz vreče in odprle padalo, ki se je ločilo od trupa zračne ladje. To so bila takozvana vezana padala z avtomatičnim odpiranjem poda love -vreče, Kmalu pa so izkušnje pokazale, da je način tega spravljanja pedal nevaren m nemogoč v primeru če se zračna ladja v zraka preobrača. Tedaj so se vrvice zapletle t trup letala, odnosno vodljivega baJo-na, ter prinesle smrt skakalcu. Na temelju teh izkušenj so pričeli misii-na to, kako bi se moglo padalo montirati direktno na človeka. S tem bi bik odpravljena vsaka nevarnost, da se padalo pri prevračanju letala «H balona, kje ne zaplete ali predčasno odpre. Padalo „Irvin" Prvi, ki se je pričel baviti s tem problemom je bil Američan Leslev Irvin, ustanovitelj tovarne »Irvin« — padal, ki sedaj slove kot najboljša padalla po vsem svetu. Njegovi prvi poizkusi pri skakanja s tem padalom so mu dokazali, da padanje človeka iz letečega letala ni tako strašna stvar, da bi dotičnik, ki skoči pozabil potegniti za ročico, ki bi mu odprla padalo Vendar pa je kljub svojemu osebnemu prepričanju o enostavnosti skakanja s padali imel dovolj nepriflik. da je prepričal me rodajne osebnosti o vrednosti svojih teorij in izuma. To njegovo novo padalo nima več nosilnih vrvic pač pa se je moglo priveza ti tesno na človeka z močnim jer men jem Glava padala in vrvice, ki jo spajajo & človekom, so shranjene v razmeroma majhni vreči iz impregnira nega balonskega ovoja. S potegom posebne ročice, ki je s žico zvezana z glavo padalla. se vrečica odpre in padalo se odpre in zmanjša hitrost padanja letalcu, ki skače. Iz prejšnje razlage smo spoznali zgodovino podala, sedaj pa si bomo ogledali tip takega padala »Irvin«. Vzeli bomo padalo te znamke, ki se rabi v vojnem letalstvu. Kakor smo videli, je največji namen današnjih padal zaščita življenj letalcev. Poleg tega pa se v velikem obsegu skuše popni a riz i rat i skakanje s padali, kot športno panogo. Ta namen ima zelo globoko zamisel, saj bi s tem mogli mladini predstavljati letalstvo v luči, v kakršni v resnici je, da bi zamorili vse ugovore, češ, da je nevarno. Vzemimo sa primer velike letalsko prs* reditev. Posebna točka tega programa je skakanje s padala. Le redek odstotek vseh navdušenih gledalcev bo ostal skeptik do letalstva, ob misli, s kakšno lahkoto se skakanje izvršuje. V sedanjem času, ko Letala leto s tate silno brzino jim je za vsak slučaj nujno potrebno zanesljivo padalo Praktičen pomen padala Na vsakem aeromitingu skačejo posamezniki s padali, da bi s svojo hrabrostjo pridobili za letalstvo novih prijateljev. Pomen skakanja s padali postaja torej vedno večji. Padalo nam more služiti tudi pri ekspedicijah na vrhove visokih Z njimi se iz letala vržjpjo šotori, druge težke stvari, ki bi sicer napravile potovanje mnogo težje m naporne j še. Zadnje ekpedicija nt Mont - Evereat, je bila sestavljena tudi iz najboljših visinskih letel, ki so se dvignila nad Mont Everest in poiskala najlažje prehode in pot do vrha. Udeležencem se pri tej odpravi ni bilo treba bati. da ph bo iznenadili plaz. Letala imajo svoje izhodišče v bližini ekspedicije in so ves čas v indijski zvezi z njo Ko se letala vrnejo s svojega izvidniske-ga poleta, vržejo ekspediciji vse posnetke in skice s potrebnimi opombami. Skakanje in sploh uporaba padala nam v veliki meri služi, kot znanstveni pripomoček. Padalo pa mora vršiti tudi to funkcijo, da rešuje ljudi, ki so se izgubili v pustinjah ali pragozdovih. S pomočjo padel jim letala morejo vreči hrano, orožje, obleke in pa navodilo v katero smer naj se giblje- jo, da se rešijo iz tega naravnega labirinta. Tudi pri velikih elementarnih nezgodah, nam padalo omogoča reševanje Z ponesrečencem, ki so morda povsem odločeni od ostalega sveta moremo poslati hrano, zdravila m druge prepotrebne predmete. Zelo zauiuMfvo Je, da je v Kanadi mnogo sdravmlcov. ki no radiu poklicani, prilete nad bomttovo hfsb in s padalom skočijo iz letava To na predvsem ker povsod ni možno, da bi se Inralo brez nezgode spustilo. Zdravniški delokrog teh zdravnikov znaša več sto kvadratnih kilometrov. Vse dosedanje polarne ekspedicije so dobivale v svoja taborišča hrano in vse potrebno s pomočjo padal. v Teini Kakor letalo, tako hočejo vse države tudi padalo prilagoditi razmeram in potrebam moderne vojne. V tem prednjači Rusija, ki ima izvežbano že ogromno armado vojakov, ki tz letal skačejo s strojnicami ki razstavljenim* manjšimi topoti v sovražno ozadje. Nevarno je pri tem samo to. da je vsak skakač radi dobre vidljivost? izpostavljen ognju sovražnih protiletalskih topov. Toda Rusi ne svojih manevrih še vedno delajo poizkuse s to panogo skakanja, e padali Prav lahko rečemo, da vsaka stična prireditev pritegne lepe števao novih oboževalcev zračnih višav. Vtisi skakačev Naj vam. povem še o vtisih, ki jih ima človek, ko skače » padalom iz letala, O teh vtisih mi je pred nekaj dnevi govoril neki izvežbani skakač Dalje je nekako takole: Vsi tisti ki so vsaj enkrat leteti z letalom, ne morejo pozabiti edinstvenih občutkov, ki t»h ima človek pri letenju. Toda ti občutki še vedno niso primera za občutke pri skoku iz letala Vsaka sekunda poleta, vas znova navdušuje, odkriva se vam to česar prej še niste videli. Postanete skoraj enakopravni s pticami Se celo globoko brezno pod vami. se vam ne zdi več nevarno. Čutite se zmožnega napraviti vse. Odločite se za skok Tc je najvažnejši trenutek v skakanju s padalom sploh. Volja premaga strah, priprav g* ste se za odskok. Ta moment, moram priznati, je včasih tudi pri meni nekako boječ, vendar pa ta ta čuden občutek kmalu izgubita Ali je to strah ali razburjenje, to vam sicer ne morem točneje povedati. Vendar pa se ti občutka morejo primerjati z onimi, ki jih imajo tekmovalci vseh športnih disciplin pred startom, posebno še. če je od starta odvisen tudi končni trki tekmovanja Odtrgate se od letala, ki odhiti dalje. Preobračate se v amku. Okrog vas praznina, le močno buč in je vetra vam udarja na uho. Imate občutek, da stojite pri miru, pač pa te zemlja s divio aaghco približuje. Di-nanje postaja vedno tez je, lrano crzrte ročico, potegnete sanjo, Sedajl —- Močan as vran nazaj v višino. Padalo se je odpešov toda takoj snpet snprlo. šs ndonj aslcund, nato pa lahno šumenje pedeJovs von, ki ae je trati nad vami. je popolnoma v redu. Hitrost pa-je zmanjšala, spet lahko iemote-no dihata. Veter vas polagoma nosi, krožite nad drevesi m hišami, ki postajajo vedno večja, Tedaj sto srečni, Ido vidite, da ste premagali višave, prirodne zatone, postali ste gospodar zraka. Kdo od nas ne bi hotel epoznetj to lepoto, gotovo bi val rada govorili besede, ki sem vam jih sedajle povedaL Kljub temu pa bi vendar še mnego ljudi omahovalo, češ, kaj pa, če se padalo ne bi odprlo. Ta omahovanja ae pojavljajo pri vseh športih in trajajo običajno le tolsto časa, da dotičnik vsaj enkrat stvar poizkusi. No pa naj povem še nekaj o padaihi ■nem in o njegovem ustroju. Cnj vsakega graditelja padal je, da zmanjša padalu hitrost padanja. Srednja in do sedaj najmanjša hitrost padanja je 4 do 5 m v sekundi ali v kiknpetrih od 14 do 18 km na uro. Ta hitrost je vsekakor še razmeroma velika, vendar pa z dobrim manevriranjem skakača ne pomeni nevarnosti. Padala se grade iz najboljše svile, šivanje njih je zelo komplicirano in je zvezano z velikim trudom. Shranjeni so v posebnih vrečicah, ki se v zraku avtomatično odpro, samo s potegom ročice, ki visi cd padala. Privezani so na pilotovem hrbtu, prsih ali pa tako, da služijo obenem za pilotov sedež. Raz- na hnajo de jat rovan jo in namen, Njihovo nameščanje zavisi le od tega. da ne zavzemajo pilotu preveč prostora v zraku. To naj bi bilo nekaj besedic o padalih, kot rešilno sredstvo iz letal. Največji demant drobe V delavnici Harry vvinstona pravkar režejo največji demant sveta, znameniti demant Vargas, ki ima 726 karatov. Demant nameravajo razdrobiti v 23 manjših de-mantov, M jih bodo nato brusili. Njihova skupna vrednost bo znašala nad 2000 dolarjev. Delo se je pričelo 9. aprila. Zgodovina tega velikega demanta je zelo zanimiva. Dne 13. avgusta 1938 sta dva kmeta, brata Joahtm In Manuet Bvaneai našla demant v reki struge Sant Antoni o. Spočetka sta menila, da sta našla čisto navaden kamen in sta ga celo vrgla proč. Toda čez nekaj dni sta ga spet poiskala, ker so ju mučili dvomi in odnesla sta ga k nekemu juvehrju v Rio de Janeiro. Ta je takoj spoznal, da sta moža našla enega najlepših in največjih demantov. Dragoceni kamen je šel is rok v roke in nazad-nje ga je kupila za prav velik denar nizozemska banka v Rio. Poslala ga je v Amsterdam. Od nje ga je nazadnje kupil bogati ameriški juvelir in ga spravil v New York. Cele mesece so kamen skrbno preiskovali. Nazadnje so se odločili, da ga razkosajo in da posamezne drobce izb rusi jo v brlljante. S proslave Dneva vojske in Imperija v Ljubljani iLa fanfara deUa cavalleaia — Konjeniška fanfara Krava, ki je mukala po radiu Imeli so |o v Ameriki in ime ji je bilo Elsie V Zedimjenih državah — drugod kaj takega pač o* mogoče — so :meli te dni svojo senzacijo tuda 6 kravo Klicali so jo Elsie, in neka propagandna družba, ki je opozarjala ameriško ljudstvo na dobrote kmečkega življenja, io je vsa zadnja leta v propagandne namene prepetjavala okrog po ameriških deželah. Te dir je kravo povozil avto. Elsie je bila morda najlepša žival svoje pasme. Zadnja leta je postala popularna po vseh krajih od AitJlantskega do Tihega oceana. Prvič so jo pokazali ljudem na new-vorski svetovni razstavi. Milijoni ljudi so jo občudovalli jo slikali m negovali. Pre-pesjavaJi so jo po salonih velikih hotelov ki po gledaliških odrih, a bila je tudi v študirh filmske mdustrije. Nekega dne je bila celo na sprejemu, ki ga je neki kmečki propagandni odbor v New Yorku priredil predsedniku RooseveHu. Celi dve uri je tiho stal« v kotu -velike dvorane. Ljudje so hodili okrog nje :n pili likerje — mleka gotovo ne. Bila je tudi v gosteh pri Društvu ameriških izdajateljev Hstov na njihovem banketu. In še marsikje drugod. Lani poleti je sodelovala pri paradi new-vorškega sedmega polka v Madrson Square Gardenu. Potom so jo odpravili v Kalifornijo, Nekaj mesecev je bka tudi > HoUv-woodu. Ko se je vrnifla v New York. so jo pripravili celo do tega, da je mukala v radijski mikrofon. Radijska družba jo je hotela celo najeti za nekaj večerov, da bo mukala ameriškim radijskim rjo^.maScem. Pred kratkim so jo odpeljali v Hamsboro v New Jersevu »na počitnice«. Ta-m jo jo pa doletela kruta us-eda. Žrvmozclravnriiki. ki so jnh po radiu prt-klicalh k povoženi kravi, so jo skušajli chraniti pri življenju, a zaman, in sodaj je novinar Charl"e Bayer, ki jc jc voctol okrog po Ameriki in b;*l njen manaicr, prejel kar na tisoče sožakrih brzojavk. Rusko vojno brodovje Rusija je že pred Štirimi leti naročila v Ameriki vež moderni!, vojnih ladij Zdaj večja, zdaj manjša napetost na Daljnem vzhodu siH Sovjetsko Rusijo k naglemu oboroževanju tudi na morju. Ker bi ruske ladjedelnice same ne zmogle vsega dela, določenega v velikem pomorskem programu, oddaja Rusija vojne ladje v gradnjo Zedinjenim državam. Več posebnih trgovskih delegacij je že odpotovalo iz Rusije v Ameriko na pogajanja z ameriškim vojnim ministrom. Ze pred štirimi leti je Rusija naročila za svojo mernarico prve ladje v Ameriki. Ze leta 1937. so gradili v Ameriki za Rusijo tri velike oklopnice po 35.000 ton. Razen teh je naročila Rusija v Ameriki še veliko matično ladjo za letalstvo in 40.000-tonsko križarko. Sovjetski pomorski program obsega tudi 9 manjših križark po 10.000 ton, tako zvanih >žepnih križark«, kakor jih je začela graditi nemška vojna mornarica. Tudi te vojne ladje so bile naročene v Ameriki. Poleg tega je narecila Rusija v ameriških ladjedelnicah še 24 torpedovk. Prvotno je kazalo, do Zedinjone države ne bodo prevzele ruskih naročil. Potem, ko je bila dosegla kitajskem japonska kriza višek, se je pa položaj v tem pogledu zbolj- Ameriki za Rusijo zdaj, ko posveča ameriška vlada toliko pozornost lastni oborožitvi. Sevjetska Rusija je imela ie pred 4 leti veliko in dobro oboroženo vojsko ki najmanj 3.000 bojnih letal, med temi nad 1.000 težkih bom£>nikov. Nasprotno je biiO po njeno vojno brodovje glede na moč drugih vrst orožja naravnost neznatno. Pred naročili v Ameriki ie imela Rusija samo dve vojna ladji, lS.OOOtonsko križarla> »Kari Marx« in 2l.OOOtonsko križarko »Lenin«. Od starega carskega vojnega brodovja je bilo ostalo 12 vojnih ladij po 12 do 14.000 ton, ki pa so večinoma zelo zastarelega tipa. Ruske ladjedelnice so tudi zastarele m v njih je mogoče graditi le manjše vojne ladje. Tako s? zgradili v njih 48 torpedovk tn okrog 100 podmornic. Poleg te^a ima Rusija 12 modernih velikih torpodnih ru-šilcev po 5.000 ton. Zanimivo in poučno je. da so bile te vojne ladie zgrajene v italijanskih ladjedelnicah. Zedinjene države priznavajo, da bi igrala Rusija važno vlogo v primeru oboroženega spopada na Daljnem Vzhodu. Se bolj pa priznavajo to JafDonci. ki so si znali prav zadnie čase pridobiti naklonjenost Rusije. šal in ameriške ladjedelnice so glavna naročila prevzele. Seveda je pa vprašanje, | f-^-A—s—asa.0 v cr| >Vzir*Ar1if" • koliko vojnih ladij bodo mogli zgraditi v l UeserirajTe v „M. naroau . rrerre Mael: 50 Blodna ljubezen Roman Tem besedam ni pridružil nobene, ki bi kazala na željo ali potrebo, da bi jo videl. Zadovoljil se je z enostavnim vprašanjem: — Kako je mogoče, da je še nisem videl? Nekoliko v zadregi, vendar pa z očitnim namenom opravičiti svojo prepoved, je zdravnik odgovoril: — Mislil sem, da bi morala vaša soproga Se nekaj časa potrpeti z obiskom, ker ste biH težko bolni. Zdaj pa ni nobene ovire več, če jo hočete videti. XVI. Jeanne je končno smela k svojemu možu. Smela je prestopiti prag sobe, kjer je ranjenec ležal. Ko ga je zagledala, kako leži iztegnjen na ozki železni postelji, — je mislila, da bo omedlela. Romain je ležal nepremično na svoji postelji. V sobi je bilo mračno. Zdravniki so bili prepovedali ranjencu vsako premikanje. Bledi obraz z gosto črno brado je bil zelo izmučen. Toda njegov izraz je bil miren, iz oči mu je odsevala dobrota in na posinelih ustnah mu je igral smehljaj, ko se mu je mlada žena približala. — Hvala Jeanne, da ste prišli, — je zašepetaL Čeprav ji je bolest stiskala grlo, je odgovorila: — že pet dni sva v Toulonu Romain, oče je prišel z menoj. Tudi on vas danes obišče. Zdelo se mu je pa, da bo najbolje, če pridem k vam sama. Danes so nama dovolili posetiti vas. Povedala je to s tihim, okornim glasom, kakor otrok, ki se boji govoriti glasno Romain je sklepal iz tega, da je silno potrta in da ga obenem vroče ljubi. To ga je ganilo. — Hvala še enkrat — je zašepetal. — vidite, kako so me zdelali divjaki v Afriki Mislim, da moje trpljenje ne bo trajalo dolgo in zdi se mi. da se zdravniki v tem pogledu strinjajo z menoj Mladi ženi so solze zalile oči. — Jaz pa ne verjamem tega Romain — je odgovorila. Prepričana sem, da vas bomo izlečili S skrbno nego se nam bo posrečilo vrniti vam zdravje. Obmolknila je in nove solze so ji pritekle iz oči Njena glava je težko padla na rob postelje in njene solze so kapljale na rjuho. Tako je slonela nekaj časa in glas ji je odpovedal. Njene grudi stiskajoča bolest je bila prevelika; vse misli si je pregnala iz glave. Romain jo je nepremično gledal in težko mu je bilo pri srcu. Se nikoli ni bila tako lepa in zdelo se mu je. da ga zdaj resnično ljubi In ob pogledu na njeno dražestno glavico, počiva jočo v bolesti na njegovi odeji, ob pogledu na njeno sloko postavo, so se zdramili v njem sladki spomini in prešinili vse njegovo bitje. Spomnil se je, da je že tri leta oženjen in da mu je pripadala žena samo nekaj časa v začetku njune zakonske zveze, v tistem času, ki mu pravimo medeni tedni. Potem jo je pa zapustil. Dolge mesece ie preživel ločen od nje, ko se je pa vrnil pod