-----   279----
Dobrovoljni sveti o koleri.
Ker je po več krajih cesarstva se pokazala kolera z nalezljivimi lastnijami, tirja previdnost, se bolj kakor
sicer varovati vsakoršne bolezni,  in če se kdo le malo slabega čuti, brez zamude pripravne pomoči se poslužiti.
Pokoj duha, to je, ne strahu imeti, in zmerno, redno življenje, to je od nekdaj najboljša in naturi najbolj primerna bramba zoper bolezni sploh, in je tudi zoper kolero. Posebno se je varovati prehlajenja in da se želodec ne pokvari; zavoljo tega se je, kar se prehlajenja tiče, v hladnih večerih, nočeh injutrih ali o slabem vremenu dobro treba oblačiti. Dobro tekne, če trebuh opašeš z zidano ruto ali flanelo. Na to morajo tisti posebno gledati, kteri so zavoljo opravil bolj od doma in imajo več priložnosti, se prehladiti. Ponoči naj vsakdo v zaprtem poslopji počiva, skozi ktero sapa ne vleče. Nevarno je polegati po travi. Kdor mora zjutraj zgodaj po svojih opravilih iti, naj kaj užije, česar je bil sicer vajen ali kaj dru-zega primernega, da tešč ne gre od doma. — Jedi in pijače morajo biti dobre, čez mero naj pa tudi dobrih nihče ne uživa. Nezrelo sadje je strup. Kakor slaba hrana že po malem užita škoduje, tako tudi dobra slabo tekne, če je čez m6ro. Kdor je sicer obilno obedovati vajen in misli, da mu to dobro tekne, bode naj zdaj previden in naj si rajši nekoliko prikrati.
V izberi jedil in pijače naj se vsak po svoji navadi ravnd. Nikoli ne mešaj kisle jedi s sladko; mleka ne s kislim zeljem itd.; skrbno opuščaj take jedi, ki želodec napenjajo. Napak je, od navadnega življenja na-gloma odstopiti in drugače živeti kakor poprej. Kakor je škodljivo, da kdo take jedi in pijače čez mero uživa, ktere drisko napravljajo, tako bi tudi bilo škodljivo, ^samo take uživati, ki život bolj zapirajo.
Ce voda za pijačo ni prav dobra, in je kdo veliko pije, bo dobro, da jo z vinom nekoliko zmeša; delavci naj nekoliko vinskega jesiha ali pa dobrega žganja v njo kanejo. Kako škodljivo je, ako kdo čez navadno ali nezmerno močna vina ali žganje pije, menda ni treba opominjati.
Ker se bolezen rada v tacih krajih vgnjezdi in delj časa ondi ostane, kjer ste nemarnost *in nesnaga doma, kjer je zavoljo prebivanja preveč ljudi na enem kupu zrak spriden , kjer se gnjile reči parijo in vlažnost ter smrad delajo, zato je snažnost v vseh rečeh eden najboljših pomočkov, da se zabrani kolera. Cedite tedaj svoja stanovališča, glejte na sekire te in druge mlake, da vam ne zaležejo kolere!
Ce kdo kaj nenavadnega v svojem počutji zapazi, kar ga opominja, da utegne bolezen dobiti, naj tega ne zanemarja in naj ne zamuja, dokler zdravnik ne pride, se bolj gorko odeti, manj jesti in piti, pokojin biti in se domačih reči posluževati, da tako bolezni v okom pride. Take domače reči so: meta, melisa, kamilice, kolikor s 5 prsti teh zelišč zagrabiš ali pa kakih 12 ka-milčnih glavic popari s pol maslicem vrele vode v pi-skricu, pa pokritega daj stati četrt ure, potem odcedi to dišečo vodo in jo toplo popij na enkrat. Ce treba, ponavljaj to dvakrat ali trikrat na dan.
Najmanj se pa sme driska v nem#r puščati, tudi če ni silna in nikakoršnih težav ne dela. Tudi zdravil brez zdravnikovega sveta  zoper njo  se  ni posluževati.
Lahkovernim ljudem se ponujajo marsiktera zdravila, od kterih pravijo, da človeka varujejo vsakoršne bolezni. Če pameten človek prevdari, da zoper eno in isto bolezen se svetuje deset in še več zdravil, ki so si v svoji lastnosti ravno nasprotna, mora že sam lahko soditi, kako nevarno je, se posluževati tacih različnih zdravil, ktera utegnejo pravi strup biti!
Bolezen prav ozdravljati morejo samo zdravniki, kteri bodo zaupanju, ki se jim daje, toliko lože in s toliko večim pridom zadostili,   čem preje  se  pokličejo
v
-----   280   -----
Gori smo rekli, da je skrbno paziti na to, da odpravljamo smrad iz sekretov. Kako pa to najlože in najcenejše dosežemo?
Železni (zeleni) vitrijol je tista stvar, s ktero se najbolj gotovo in pa najboljši kup dajo razkužiti se-kreti, sekretne jame in gnojišča, kjer se nabirajo človeški izmečki, in se zareja kužni hlap za kolero. Ta pomoček obvaruje, da se kolera ne vname, ako se je pa vnela, ubrani, da se zelo razširiti ne more.
Za razkuženje se pa mora železni vitrijol rabiti tako-le: Vzame se en funt in pol železnega vitrijola in se dene v vedro (40 bokalov) čiste vode, ali pa 12 lotov železnega vitrijola v 8 bokalov vode. Potem ko se je železni vitrijol v tej vodi raztajal, je voda zadosti nasitena ter pripravna za namenjeno razkuženje.
S to vodo se polivajo človeški izmečki, blato itd. Namenjeno razkuženje je pa takrat dovršeno, kadar iz teh izmečkov ne puhti več noben smrad.
Da se razkuži en sekret, se potrebuje, po tem ko je več ali manj poln, 4 do 8 bokalov vode, ktera je na gori imenovani način z železnim vitrijolom nasitena. Ta voda se v sekret vliva, in sicer prvi teden vsaki dan enkrat, pozneje pa po trikrat na teden.
Ako se hoče razkužiti kaka veča reč, je treba tudi v primeri več take vode.
Kadar se je kolera pričela, se morajo izmečki bolnikov precej že v posodah polivati 8 to vodo, da se razkužijo, ker tako najbolj doseže cilj, na kterega se s to rečjo meri.
Železni vitrijol, ki se potrebuje za razkuženje, se dobi, kolikor ga kdo hoče, v vsaki špecerijski štacuni po nizki ceni, namreč cent po 5 gold. ali pa funt po 5y2 do 6 kraje.