Letelij—** m »„d H.Maje. GLASILO genske narodne podporne jednote C'r«4aiiki ia upravaUki pro •Urli MIT & UwU*is av. Offloe ef pobllcaUoa: NIT Ba. Uw»4tb in. Tcltpheat; LeiadaU 4IU. year xvt »tiisr žr^m^rr tt&^-sa.rFSz chkago, m., četrtek, 9. (Au«u«t »), na W00 žtev.—number ise. far MUtef M spacial rUi of pMiip pnviM for Im saati*« 1103, Ac« af 0«t. 9, 1017. aatkeriaad mi J«aa 14. lili W HflSEMI- PELO V BELO HIŠO. mesto tso T mol šzlosti, ko so jo povrail mr-tri deželni načelnik. I0VI PREDSEDNIK 000-UDO« MOLČEČ DI ŽALOSTIM. Wohington, D. 0., 7. avgusta. Uda hiea je nocoj ponoči spre- svojega mrliča. Krsta umrlega devetindvejae-L predsednika Zdroženih dr-lir Warrena Gamaliel*' Herdin-ft ki ga je zadela kap, ko je vodil ivojo deželo s rasoranih in o-Miin&eaih bojiŽč nazaj na stezo je bila narahlo prepeljeua čalelno prcatolico na pogrebna vlaku, ki je-prevozU tekore-kof eelo deželo. Devet nr je bil zakaanel ta vlak, ki se je počazl premikal akozi ljudske množice, žalujoče za svojim najvišjim uradnikom v dojeli. Bilo je že akoro polenajatih po-i, ko je vlak doapel v prestoli-ali na tiaoČe in tisoče ljudi, ki stali več ur na pekačem aoln-jc čakalo potem že eel večer Ipoti med železniško pootajo in Belo hišo. Nosilci ao narahlo dvignili krsto i vlaka ter jo neeli mimo novego predsednika in njegovega kabineta, čigar člani ao ataii nemi in v ukrenem žalovanju. Počasi ae je potem premikala aa vojaškem vozu1 akozi ljudake nnožice proti mogočni palečj, ' kjer je bil dom pokojnega pred tednika Hardlnga. Častna straža — mornarji in vojaki — ao jo dvignili z voza pri NAJNOVEJŠA FRANCOSKA LETALA 80 EA NIČI Militaristom ae |da propočaana. ■ 1 Pariz, Francija. — Francija jc bila oborožene a 100 letalskimi enotemi, opremljenimi z leteli Nieuportovegi aiatema "29, leta 1922. Letala ao letela a hitrieo od lšfrtro 175 milj v uri. Zdej pe iz-jevljejo francoski militeriati, de ao letele prepočeaue iu de jih jc trebe nedomeatiti a hitrejšimi. Teko militeriati zaprevljajo ljudaki dener. £ MARK ZIMSKIM! BANKROT KAPITAUSTIČNB- GA GOSPODARSKEGA i SISTEMA. VELIKA Km STAVKA t SLOVENIJI. Nemške vlede bo ekušala nov denarni sistem. uvesti DELAVCI. IIKAfl Za kmetijstvo je mulo dobro rem lje na razpolago. ee poslabšajo [ »dajemo počitku v Vzhodno .vatrelakn Sjdnej, New 8outh Wales, Avstralija. (Federated Preae.)—Delegacija britakege imperije ta prokmorako naseljevanje ae zdaj mudi v Avstraliji in študlre rez-mere, de nezeli britako ljudatvo v Avstraliji. Delegacija je dospe v Avstralijo zaradi postoječegn sporazuma med Britako in av atreleko vlado. \ ^ .v. Avstralska delavska atrenke je obdrževala konferenco, ko je doa pela delegeeije. Zeredi tega ji ie bilo mogoče razobložiti avojo sodbo o neaeljeranju ia* kakšne poeledice bo imelo neeeljevanji za avztraleko delavce. Delavska atranka je v svojem poročilu na delegacijo neglešplS, da vidi v izaeljeniškem načrtu za isaeljeva nje v Avstralijo dogovor obeh vlad, da poplavita iaduetrijska aredišča z delavakimi močmi, da dvorano, kjer sta tvojčoe ležala urtva tudi Lincoln in McKinley. Potem ao ae novi predaednik, ; njegov kabinet, višji Medni uredniki, vojaSkl zastopniki in drugi dostojanstveniki odetranill ter prepustili mrliče Herdingovi vdo- »,vi. Samo eno noč bo tamkaj, zakaj, jutri bo že zahteval narod ■Tojega predsednika ter ga odue-sel v kapitolsko rotundo, da mu i obredi izkaže še zadnjo čeet. NOBENEGA UPANJA MI EA ODVRNITEV PREM0GAR8KE STAVKE Waahington, D. 0. — Načrti ze prisilno razsodišče mezdnege opora v premogovni industriji ne de jejo nobenega upanja za izdatno rešitev tega probleme. Teko poroča v svojem tozadevnem poro čilu premogovna komizija. Poročilo so izdelali Henr? 8. Denni »on, Willard E. Hotchkisa in Jo-"I* S. WillHa, kl jih je določiU komihijt preitkenje splošnegs profcloma. Zatrdivši, da ni nobeuege upe nja na uapeh priailnega.raeaodi-priporočajo omenjeni ppro-čevaJei. naj bi prihodnje mezdne pogodbe uključevele določbo, po kateri bi se pogodbe avtometično obnavljale ▼ točkah, ki bi bile predmet za eporne rezgovore Tiste to^ke bi bilo trebe niti devetdeset dni pred potekom mezdne pogodbe, in čo bi ee ne dalo doseči sporazuma šeotdeeet dni pred potekom, bi morel bit ''bv.fccen o tem predaednik Zdru i'f»h držav, ki ima potem neate-v'ti komisijo, de preišče eelo ze-♦1« ve in ob je vi evoje dognanje pred obnovitvenim dnevom. KEMtKI DEtAVNI ZBOR RAZ-PEAVLJA O DAVKIH. . n< rlin. Nemčija. — Nemški dr »6or je pričel rezprevljeti o ' •vrni reformi, ki jj je predloži Unrrl ir Cuno. "ZMlKI DELAVCI BAČTJNIJO ib v muom Koeen, Nemčije.—V Noetaners-»»'terja s« 'd»b-lavah nemški ko J ^nistš siiod, na katerem eo ^' ttJl. da neačka vlada plsša * t miljonov merk uegrede. roUST^^KDtfOA { ao h3H5olmjbna ' E DELAVOL PROVOOIRALA JO J? TBBO-VEU8KA PREMOOOKOPNA DRUŽBA. Odklonila je l pravo kapitalistič io ošabnoetjo in predrznostjo zahteva rudarjev. Berlin, Nemčija. - Kako if [vrttno učinkuje in kako popoln je kapitalistični gospodarski ai stem, govori dejstvo, da ae dobi zdaj štiri miljone mark ze eu ameriški doler. Nemški kapiteliati lepo prodajajo produkte nemške induatrijo na tujezemskih trgih za ameriške dolarje, avoje delavce pa plačujejo v papirnih markah, ke-terc atroji komaj aproti nutiakajo. Profit, ki ge imejo nemški kepi taflisti od tekih menipulaoij, lepo nakladajo v tujezemskih bankah. * Ko je padal ruaki rubel valed kapitalističnih mahlnacij, ao se nemški kapiteliati ponoano trkali na praa, de ao dobri gospod o rji ia pri tem kazali na Rusijo, češ, poglejte, kej ae je zgodilo v Ruaiji, kjer so hot^i odpraviti kapitalistični način proizvodnjo. Zdaj kapitalisti zeveda' molče, ko gre nemška marka ravno isto pot, ke tero jo šel ruaki rubel, daalravno ni nihče ugrošal kapitaliatičnega aiatema produkcije v Nemčiji, lo manj ga pe skušal nedomeatiti drugim gqppodarefcim sistemom. Nemški kancelar Cuno je tklb cel na poavetovanje voditelje atrank, da ao posvetuje js njimi gopodarskem položaju v Ncmči, Kapitalistični šmoki acvoda ugib jo, kaj ae je zgodilo in tok' na tej konferenci. Nekateri nife, da se uvede zlata val drugi pa ravnoteko odločno p povedujejo, dn Nemčije dobi nov avstralske delavce. Glede noeeljeveoje britakih iz aeljenikov ne kmetije pe previ delavska etrenke, da evstrelake državne vlede ne morejo pripraviti dobrih zemljišč ta proailce, ki ae hočejo naaeliti na farmeh. Poleg je pe tudi delavnih moči preveč na deželi. Večina izael jenikov ni vajene dele ne kmetiji, zaradi tega ae hitro vrnejo r meato in tako pomnože armado brezposelnih delavcev. t Poročilo svari delavce v Britaniji in v drugih deželah, da je v Avstraliji v industrijskih središčih več delaveev, kot jih potrebujejo in ponekje je veliko delavcev brez dele. Poročilo poleg priporoča delavcem v tujih deželah, de ue polagajo važnosti ne izseljevalo politiko, ako j^ni odobrilo atrokovno organizirano delavstvo Avetraliji. Poročilo pomeni: "iielevcl o-stenlte proč od Avstrslijc in ne dejte ae svabiti po sladkih bese-deh še v večjo nesrečo." OOMPERS PRI NOVEM PBBD-8EDNIKU. Waehington, D. O. — Predaednik Coolidge ae zavede potrebe za izredno aklicenje zveznega kon-greaa, je dejal predaednik Ameriške dela veke federacije «Kamuel Gompers, ko je prišel e konference, kl jo je imel z novim predsednikom Coolidge m pol ure. Oompers je iejevil, de se novi predsednik Coclidge še ni odločil, ali sprejme eli odkloni zeh«e-vo kmečkih intereeov ze izredno zeacdanje našega kongreaa. Gompers ae je razgovarja! a predsednikom Združenih držav o splošnem delavakem položaju ter ae dotaknil tudi poetevodaje, ki ae tiče deleveev. "Domenile ove ae/' je rekel G. mpera, "da ae anideva na novi konferenci v meeeeu aeptembru: t* daj ae pomeniva e politiki Coo-lidgeve administracije glede delavskega problema." ' • mmmmm [omaj je došla v javnoat vest, da bo kancclar Cuno branil svoje stališče, ko se anide nemški državni zbor prihodnji den, so žmoksv-zi tolmačili to vest, da Cuno poda rezignacijo. Tisti, ki so premo-trili položaj bolj trezno, so pa rekli, kdo drugi bo pa prevzel ae-stavo novega kabineta v teh burnih ln viharnih čaaih, ako Cuno poda oetavkof Nemško ljudstvo silno trpi zarodi mehineclj modnarodnih in nemških kapitalistov. Lekote je splošns. Vidne znemenlje razšir jajočega nepokoja ae vedno bolj množe. Nekaj tednov nazaj ao se pojavljeli posamezni nemiri, gdaj ao pa nemiri nekaj vaakdanjegu in nihče ao ne razburja, ko čita vesti v čeanikih o njih, ker ao pa mnenju ljudstva nekej, ker aa mora zgoditi, ko trpljenje Ijudatv« prikipi do-vrhunca. Najbolj reaen je položej v KrkonoŠkem okreju eli Rudno-gorakem okreju. Ljustvo je obupano, kajti tovarnarji plačujejo delavce v papirnih markah, delavci pa ne morejo zanje kej kupiti, ker ao produkti odtegnjeni trgu, kajti ljudaki oderuhi upajo, da pojdejo cene še navzgor. V berlinskih prodajalnah izgi njejo živila tako hitro, kakor sneg, ko nenj poeije gorko spomladansko aolnce. Pred izbruhom svetovne yojnc ao se morali siromaki v Berlinu prehranjeveti t osjovskim, konjskim in paajlm mcaom, zdaj pe Se tege meaa ni dobiti ze papirne marke. Kadar ' demonstrirajo ljudake mase zvečer, tedaj potegnejo v restavracijah, kavarnah ln keba retih zagrlnjala doli ne oknih, de seatredeoe ljudske meae ne vidijo, keko se goetijo oni, ki jih odirs Milice je seveda ob tekih prili ksh vedno na uliel, de drži ljud •tvo proč od reetevroei/, kebere-tov in kevern. POPLAVA ▼ INDIJI lUngoon, Indije. — Vode 1 teke ailno narasle v okreju Bea-eeiee. da je poplevljeuih ve? eto št ir jaških milj Okoli tri sto usoč mub je merele zapustit, domove b bežati pred peptove Trbovlje, Jugoslevijo. (Izvirno poročilo dne 20. julije 1023.) f- Rudarji, ki ao garali pri Tr-■ veljaki družbi in ji • svoji« tr-delom nO|romadevell boga-jVO, ae nahajajo v selo bednem tužnem položaju. Ta nespoene de je prisilile Zveso rud a rakih delavcev, najmočnejšo delevek^ Otrokovno organizacijo v Slove-glji, de jo v sporezumu s drugi mi delevskimi strokovnimi orge nizacije predložile bogati premo gokopni družbi avoje aehteve dne 19. junija .1923. Vršile ao se tri pogajenje s zaatopniki Trbovelj sko premogokopne družbe, eli se stopnikom bogete premogokopne užbe ni šlo gorje rudarjev do ia. Pogajanje so ostale bresu ker so sestopniki premo-opne družbe trdovratno vstra 11 ne avojem izkoriščevslskem išču. Bogate premogokopne uiba ao je nerevnost norčevala tanoaganik in bednih 'rudarjev, fcadnja pogajanja so se vršila 19. julije 1923. Končele ao t bree uspeha, ker je drušbs rajala na svojem trdoerčnem ilišču. ^ ' ■ arjem je bilo sdsj dosti po-jenj. Razumeli zo, da se ošehn baroni norčujejo is njih njihove bede. In tako so rudar-nepričakovano seetavkeli dne julije v veeh revirjih. Stevke L kompaktne - v frbovljak, aetniku, in Zagorju. Is drugih še niao došla naroČila. Meščansko časopisje bo akuŠa-lo prikazati atavko v drugi luii. Skušalo bo oprati rudniško bero-ue zvrešl krivdo ne ruderje, da tako pridobi almpatije za izkori-šševalee rudarjev. Ampak tleti, ki imajo oči, da vidijo, ušeaa, de elišijo, ae bodo kmalu prepričali, da ao za etavkp odgovorni po ved-no večjem ptofitu hleatajočl rudniški baroni. In če jo v aloveneki javnosti le še iakriea pravlcoljub-lje, ae morajo simpatije javnoetl obrniti na stran izmozganlh in se* stredenih ruderje v in njih otrok VOJAKI BODO LOVILI BANDI-TB V MEHIKI. Ugrabili so neke* Američana. Mehiko, Mehika. Na odredbo vlade so bile mobiliziramo čete v državi Durango, da ulova bandita Juan Uallnda, ki je ugrabil v a-prllu Američana Richard A. New-mana iz Wiaconalna. Prčdaednik Obregon je odredil, de je treba voditi kampanjo proti banditom vao eneržijo, dokler ne bodo u-niče ni. Vojaško četo ao opremljene a vsem potrebnim ae dolgotrajno kampanjo. MKI FRANK PADA. TO JB POVZROČILO ŽIVAHNO DELAVNOST V MINISTRSTVU ZA 8UNANJB ZADEVE Iu nasveti ta rešitev zagonetnega vprašanja se iščejo na vseh konolh in krajih. VSI KABDfBTNI ČllNI DALI OSTAVKO. PO. REZOL0CUA EA TAKOJŠNJE USTOLIČEN JB ZVEZNEGA lUnneepeUs, Minn — Kekor se je zaznalo v pondeljek, bo nO letal konvenciji emerišk* odvetniške zbornice, bi ae vrii dne 20.-31 avgusta, predložena reeelueije. ki ae ogreva ze te, de bi nej bU predsednik Združenih držev ueteUčpn 1 takoj fr izvolitvi Waahington, D. 0. — Ostavke veeh članov llerdlngovega kabineta ao bile predloženo novemu predsedniku Coolidgu, ker zahteva to etara navede / smrtnem slučeju zveznega predsednika. Predaednik Coolidge pa je izjevil, da bo proall vsakega Mana poze-bej, naj osUne le nedelje ne evo-jem dosedanjem meetu. ^ Najnegotovejše je zadava pre-voeodnege tajnika Deughertjje. Njegovi prijetelji pravijo, de bi ae Deughcrtjr zelo red unaeknil iz Jevnege življenje radi avoje'bo* letni. Iu rea je znano, da ae je hotel Iznebitl svoje kobinetae službe že enkret poprej. Ostel je ne svojem meetu le ne izreono le-lje svojege prijatelje prodeedni-ke liardinga. Vsi drugi členi ee šege kabinete bodo bres vseke^s dvome še oeteli vsek ne svojem meetu, če bo to sehtevel novi predsedelk. ITALIJA PODPIRA VBUKO BRITANIJO. Parit, Francija, - Kapitalisti-čen gospodarski sistem je tak, da Udari tudi tlatega kapitalista, ki skuša vreči drugek močne kapitaliste. Francoski kapitalisti so sanjali preji okupaeijo Porurja, da okupacija poječa frauooaki frank ln da kmalu dobi avojo stsro predvojno vrednoet. Z okupaeijo Porurja je pričele podati nemška marka. Okupaolja Porurja pa ni prizanesla franeoakemu franku. Mesto da N šla vrednost frsneoo-kege franka gori. ao je agodilo tako, kot ao govorili tisti, kl so fva-rili fraucosko vlado pred okupe-cijo Porurja. Vrednost franka je pričela padati in idej je priblišno sedemnajst in pol frankov za i* merlškl dolar. sTo pedenje frenkove vrednoati je pričelo učinkovati na franooe* ki vlado. V ffeneoekem ministrstva ze uunanJeznSeveao postali zelo aktivni. Mtniatriaki predaed nik Poiacalre te je vrnil v Periz t dežele, de ze posvetuje t ljudmi, ki ,en beje strokovnjaki v odškodninskem vprašanju. U pomočjo britakege poalanlškega urade je erenžlrel konferenco s lordom Bober Cecllom ze prihodnji den. 1 Poslali no tudi vabilo belgijske-mu ministrskemu predsedniku Theuuisu iu belgijskemu ministru te gunenjs sedeve Jesperju, da prideta v Peri« ne poavetovanje o položaju, Ia Rima ao vrne fran-eoeki poslanik M. Jonert v Vatikanu, da prrdložl papeževe mlali rešit v j položaja. Polouradnl dnevnik ''Tempa" meni, da ae položaj mogoče reši na te način, da bo Britanije zadovoljne. obenem bo pe rešen obrez feencoske vlade, Poluradnl dnevnik izjavlja, da ae bo na konferenci prihodnjega dne govorilo, de bo nemški parlament predlagal, da ae najame poeojilo ae pol ml-ljardc mark v zlatu (1126,000,-000), ta katero poda nemška drševe jemstvo. To jametvo bo predloženo odškodninaki komisiji, de ge sprejme eli tevrže. Poluradni dnevnik dalje augea-tiva, da odlkodninaka komisija natenčno preštudira, koliko lahko pleča Nemčije, šovinistično čaaopiaje udriha pe Veliki Britaniji, češ, da je one te-krivile nesrečo, de je pričele podeli vrednoet freneoekeko franka. Teko dele jo kapitalistični listi drug drugemu očitke, gospoda reki voz prihaja v vadno večje blato, ljudske množice pa trpe v veeh evropskih deželah zarodi keplte liotične gospodarske nezmožnosti in ue«)»o«olmoatl London. Angije. — Ministrski predaednik Htanlejr Beldirio se je poevetovel e svojim kebimtom glede nove podloge ze pogejauj« z Belgijo glede odškodnine. Iz Ilrualja pe priheje veet. de bel gijaki ministrski predsednik Tkeu-nis Želi izravnati diference med Francijo in Velike Britanija Italija podpira Veliko ilHtani je in zeredi tege bo Britenljl Hh ke najti aredetve, de 0 pomočjo lieigij« pritisn« ne Preeeije. Belgije J« pričele občutiti gospodar aki pri t lak la zeredi tege M rede VMlfla. de ae odškodnineko vpra šanjc hitro izravna. V TOREK DIVJALA UA NEVIHTA V CtKASKEM MESTO. Ploha je bila tako velika, da ao' bile mnogo ulioe preplavljene in veliko število kleti napolnjenih g vodo. V *' 'ta* ■ * * STRELA JB UBILA DESET LBTNBGA DBČKA Of ZADELA V POULIČNO KARO. Ohioago, HI. — V torek popol-dno je bilo člkaško mesto bolj proti večeru savito v nočno temo. Težki obiski so ae privlekli nad mosto, podnebne električno silo so beenele, ln bila jo tako hude ploha, (la melo takih, strela je ubila dcsetletaegs deška. Treščilo je v poulično karo. Dve ženski sta bilo teleano poškodovani, ln člkaške tvrdke so bilo dalj čeaa brez telefonskih sves. To jo bll% najhujša nevihta, kar jih je došivelo člkpško mesto v tem letu, čeprav je trajala lo pol ure. Požarna bramba je bila preplavljena a klici na pomagenje. Strela ja zadevala drevje, tele-fenako kole Jn poalopje. Bkode ni poaebne v nobenem poaameanem alučeju, ali v celoti jm je velike. Desetletni doŠek Nila Lindell je pomagal nositi palice četvorlel IJud|, kl se I greli golf. Ko je pri-čelo deževati, so fll vel skanej vedrit v kubovo poelopjo. Čea nekaj minut te je ajaanilo, ln vsi IJrrtlei' in dečki eo so vrnili ne igrišče. Tedaj pe ae je ailno močno .aabllekeio, treščilo ja, ln veeh oaem ljudi ao je agrudllo na tla. Deček Undsll se ni več dvignU. Bil Je le mrtev, ko so njegovi tovariši doap^i «lo njoge. In spel tO je hudo ttbliakalo, in aopet je strelk udarila f telefonsko šleo tam ut hHtu. tu klub ni mogel obvestiti polk i jo več ur o dečkovi m* reči. Na toAomintrideseti eestl je trežčllo v poulično karo. Potniki, od katerih jih Jo bilo nekej o-maral Jeni h, ao bili kakor panani. Naatala je velikenaka zmešnjava, In dve lenakl ata bile teleano poškodovani v t lat I smodi, Ranjenkl no odpeljali v nako bližnjo bolnlš-nleo. Policija nI mogla izvedeti za njuni Inpnl. GRČIJO UOROŽA DEŽAV UANSKA VOJNA. Dunaj, Avstrija. — Hr/.oJa\ka Iz Trala poroča, da Grčijo ugroša državljanska vojna. Boje ae, da konjrniea zeaeže Holue. V Ale neb, fotonu in v drugih mtetlb demonstrirajo delavci prTl ne-tnoani draginji. Deo«* v splošnem jasno r IM»-noleu lahki aeverel vetrovi. *a»rr na temperature Holnčni vzhod ob $t50 a. m., eolečoi zahod ob »01J p. m. LA FOLLETTB MISLI SKLICA-HSVOJB p0?"0čWTi:r. ZA K0NFBBBN00. Madliea, Wlt, - Senator Ro-beti M. La Follette, o čigar kan-didaturl za republikansko predsedniško nominacijo zelo ratprtv-ljejo zlasti po llardingovl smrti mod političnimi krogi v drševi VVisconsiu, osmereva aklleatl kon-fsrenoo svojih političnih pomočnikov-v d ris v i tskoj po svojem (»ovretku Is Kvrope meeeee oklo-bra, kekor ae Je Isresil predsednik narodno skupllllne John h, Dshl. ., Henetor te Follette, kl Je prsv-ksr doepel ns Angleško, js po-slsj k am ril predsednike Ilsrdin-ge neelednjo brzojavko, ''Znameniti, ženijtlni In pri-kugi JI vj mr. Hsrdlng se je nrllju-bil siuorllkrmu narodu, ker je posnel nsjboljše trsdirlje smeri-Ške gostoljubnosti ln aocialne ml-lobc ter oe tudi ravnel po oho-jem. Oeprsv Je spedel li konter-veti v nem u krilu republlkeaako stranka In sve se mldve le redko-kdsj strinjala v vprašsnjlh večje vsžnesti, Je bil vender vedno prisrčen in prijazen do mene." POBO 8B NB BO POGANJAL SA PREDSBDNllTVO Oleen, N. T. -r \Unry Ford ee ne bo poganjal ze pre Csnsds ti per rsat Amtmn »sUvf lisi. frav*. VELIKEGA POVPRAŠEVANJA NI BILO PO JEKLU NA TRGU. 'UR j.mniii iS. N. P. in titateljev ProavoU. J. bradi julija ni bilo valikega povpraševanji po jeklu na trgu. Tako ao stplasila brzojavna poročila iz Ntw Torka. V nekaterih jeklarnah so ustavili delo, v drugih pa omejili obratovanje, da popravijo stroje. In to se Je zgodilo, ko je sodnik Gary jadikoval, da delavci primanjkujejo. Zakaj pa je sodnik Gary stokal, da delavci .primanjkujejo? Delavci v jeklarnah in železarnah delajo po dva-nsjst ur dnevno. Delavci so že zda^nej kazali na to ne* človeško garanje ln povdarjali, da ga je treba odpraviti. Za odpravo dvanajsturnega delavnika so jeklarski in železarski delavci celo zastavkali. Načelnik jeklarskega trusta se takrat ni doeti brigal, kaj ljudje govore o dva-najstumem delavniku v jeklarski Industriji. Bili so delavci, ki so govorili o njem in zahtevali, da se odpravi, frust se je poslužil svoje gospodarske in politične moči, da je pomandral delavsko zahtevo. In prav nič ga ni pekla vest, ko se je to ugodilo. Zdaj so se oglaAle tudi nekatere civične in verske organizacije proti dvanajsturnemu delavniku. Predsednik jeklarskega trusta je občutil potrebo, da nekaj odgovori in tako potolaži duhove. Iskal je izgovore in v hitrid je rekel, da se ne mora odpraviti dvanajstumi delavnik v jeklarski industriji, ker primanjkujejo delavci. Ko je jeklarski snagnat tako govoril, se jI pa zgodilo nekaj, kar govori jalno kot beli dan, da delavci ne primanjkujejo. Povpraševanje po jeklu je na trgu ponehalo in delavci v jeklarnah so pričeli dobivati neprostovoljne počitnice. Naenkrat in nepričakovano se je pokazalo, da je več delavcev, kot jih jeklarski ln železarski trust potrebuje. Ti delavci pa niso bili navadni delavci, ki ae morajo šele učiti dela v jeklarnah in železarnah, ampak so bili delavci, kl so vajeni takemu delu. Bila je smola za predsednika jeklarskega trusta. Jeklarski magnat pa ni zaradi te smole prav nič prišel v zadrego. Obmolknil je. Pojasnjevati ni hotel več, ako ima jeklarski trust preveč ali premalo delaveev. Ljudstvo p« zddj lahko ugiblje, zakaj jeklarski trust ne uvede oeemurnega delavnika v jeklarski industriji. Jeklarski magnat je enkrat povedal, zakaj sa ne uvede osemurni delavnik v jeklarski industriji. In to zadostuje po njegovem mnenju. Ako so razmere v jeklarski industriji pokazale kasneje, da ni tako, kot je pripovedoval jeklarski magnat, nič ne de, kajti pri tem ostane, kar pove kak industrijski ali finančni magnat Tisti, katerim so znane razmere v jeklarski industriji, vedo, da jeklaraki in železarski delavci ne bodb preje delali po oeem ur dnevno, dokler se ne organizirajo in izvo-jujejo osemurni delavnik. Jeklarski magnat je se zavedajo, da jim dvanajstumi delavnik množi profit. Boje se, da se zniža dobiček, ako uvedejo oeemumi delavnik. Ako delavec dela dvanajst ur in ima le od 40 do 45 centov taezde na uro, tedaj več zasluži, kakor če dela osem ur. Domišlja si, da zasluži toliko, da lahko prehrani svojo družino. Pri dvanajsturnem delavniku nima delavec časa sa premišljevanje in čitanje dobrih knjig. Ako delavee misli, postane nezadovoljen. Ako je neza dovoljen, prične razmišljati, kako si bo pomagal. Pri takem razmišljanju prihaja do prepričanja, da se mora organizirati, ako hoče izvojcvati boljše delovne in življenske razmere. Ako delavec dela le oeem ur in prejema le po 40 do 45 mezde na uro, pride kmalu do zaključka, da taka mezda ne tadoetujc za prehranitev njegove dn^ine. Caaa za razmišljanje in čitanje dobrih knjig in delavskih listov ima tudi doeti. In tako pride kmalu do spoznanja, da se mor^ organizirati in zahtevati, kar mu podjetnik noče dati prostovoljno, ako hoče živeti v človeških razmerah in oskrbeti svojim otrokom priifterno izobrazbo. Tako sodijo jeklarski magnatje o osemurnem delav-nlku. In prav nič ae ne motijo. To je varok, zakaj se jek-Izreki magnatje tako trdovratno vpirajo uvedbi oeemurnega delavnika in ae poaluiijo vsakovrstnih izgovorov, da ae ohrani dvanajaturni delavnik v jeklarski industriji. Pripovedka o pomanjkanju delavcev v Ameriki, ki jo je pripovedoval prodeednlk jeklarskega trueta ameriški javnoati, je tak varok, katerega namen je ohraniti dvanajstumi dejavnik v jeklaraki industriji. Do tega prepri-čanja so prišli vsi ljudje, ki ne potrebujejo drugih, da sanje mlalijo, in ki opazujejo vse z bistrimi očmi. kar se godi okoli njih. OUatea, Ind. — Čudno ae mi m dl, da ae dopuššejo take cereaio. eije, kakor ae dogajajo danes Dne 4. avgusta eo od devete do de se te sveder imeli pri naa po mestu pohod kukluksovei. Ne vem dru gega kot, da jih je bilo mnogo, in sieer feOOO do «000. Ps* čudnj morajo biti ijodje pri tej organizaciji, da si zakrinkajo avoje obraze z zakrivali kot ao to nekdaj delal« turške žene. One so se izobrazil« in to grdo nsvedo opustile, zdaj pa so ameriik! kukluksovei pričeli nadevati one maske ter prirejajo pohode po mestih. B* Kaj pravzaprav pomeni njih ar-ganleazija in kaj so T Če so kaka dostojna organizacija, jih zgn-dar ne amelo biti aram, da si zakrivajo obraae. Vae mogoše govorijo o teh ljudeh. Pred Čaeom so imeli ti kuklukeovei blizu Tcrre Ifsuta, Ind., avoj sestanek. Zakaj bi ae ne pokazali %vno, če ao kak napredni element. • , Mislim ,da sa gre največ preti inozemcem, vsej tako iujem. Selim, da bi mi uredniitvo kaj p" jaenlio o tej organizaciji. — A. R (Kukjnkaklen je ime ameriške tejne organizacije, ki js Mla vata novljena med belokožcl na Jugu leta 1865. Organizacija jc Mta.pro-(i odpravi auženjstva. »kozi več desetletij je bilo o prgsnlzsciji manj slišati, zadnje Čaae p* ee jc pričela razvijati po vseh Združenih državah tajno, Kaka ja moč kukiuksklanovccv, ni znano, ker jc organizaeija tajna, e če eodimo po njih bahanju na tajnih ehodih, tvorijo ie močno organizacijo. Organizacija je podobna laškemu fa šizmu in jc naperjena proti organiziranemu delavstvu ter je za "*ieti amerikanizem". — Qp. uredništva.) irauaportarij tretjini ftvice, np 1 ju prebiva tr| četrtine veega nje-uega prebivalstva, pripadate v o krožjg Bene ip »ta tudi navezani na promet m Kevernim morjem preko Rene. Kadi sedanjega francoskega nastopa pa ne kale drugega, če sc bodo Švicarji hoteli po-fhuiti trgovanjema inozemetvom na severu* kot da se bodo poslu-žiti francoskih rek ia ksnalov ter francoskih železnic. Ksdi francoske okupacije Bene ,ki nam je bila prej prsata pot, amo torej nekako vklenjeni v gospodarsko in politično verigo. Ka U način ae naše tr-govinatvo ne more razvijati, Francija pa je a evojim početjem poka zala, da stremi se gospodarskim in političnim nadvladjem. t Simpatija Švicarjev, ki je prej prevladovala do Francije, ae ne ta način ohlaja, šeprpv v zapadnem delu Švice iivi izključno francosko govoreče prebivalstvo. _ _L ' * pital. Letos ao ae zaeluiki povišali sa 12 odstotkov. •• ' e • • , Imetniki U, S. jeklarske korpo racije ao prejeli nad $35,000,000 v dlvidendah in obrestih od začetka tega leta* K temu ao ai vreli od korporaeije $22,000,00 z izgovorom ,de jeza toliko povečala vrednost podjetja. Vsega ao potegnili s svojega podjetja tekom pol leta $82,638,259, ne de bi sc pri tem kai zmanjšal kapital. Umevno je, zakaj se zoperatavljajo dvanajsturnemu delavniku, čeprav ga je pričela ne glas zahtevati že vae ameriška javnost. — Trimesečni proflti te družbe do 30. junija znašajo $47,858,181. To je bila do-»a najbogatejšega, profita od tretjega četrtletja leta 1920 sem. Delavec, pomlluj "siromake"! General Motor* je Morgsnov trust, ksteregs polletni proflti ensšsjo vsotico $60,000,000. Ko so odbili od dohodkov vse stroške, obresti od vlošenega kapitala in vse drugo, ker morejo "utrgati'1, ds lshko pokažejo v javnoati manjši profit, jim je še ostala tolika vsotice in razdelili ao ai u pol leta 18 ln pol odeto ne vsako del nieo. čc bi bili vračunani pri tcm< šo vsi proflti Fisher Bodjr Jtorpo-racijc, ki je del tega trueta, bi bil dobiček ša višji, in sicer bi ae del niče povlfeie na 21 od sto leta. o e e Časopisje v Nemčiji. Berlin, Nemčija. — Brez dvoma je eno najbolj odkritosrčnih zalr. dil, kar jih jc se pimdo kapiuliati-no časopisje bilo napieano po kapitalističnem uredniku lista "Vosftiache Zeitung", ki izhaja v Berlinu ter je eden največjih nemških dnevnikov. Tu je nekoliko ponatisa iz tega4iata: "Ali sc nemško ljudstvo aave-da, da je 90 odatotkov nemškega čaeopisja danes v rokah industrijskih magnetov in manjših podjetnikov ,ki so pe tudi pod kontrolo ■■Hm za pol Francoski imperijalizem na ikodo Švici. Bem, ftvica. — (Louia Loehner te Pod. Press.) — Francoski imperializmu je nagnal temne (Make preko Šviec. Kjerkoli potujem po Švici, povsod najjlem neko ftbr-vosno stanje, kot bi mora trla prebivalec te male drševe, kateri preti, da bo postala gospodarska vezalka Francijo. , ftvlea jc v strahu radi francoske politike in Bone. Ogromne srednje-evTopska vodna pot je važne zveza med Švico in Severnim morjem ter drughnl vodami, zveza med švicarskim^ producenti In odjcmalei oetran morja. Reke Hena, te važna zvezna sa panpe plovbo, pa je "okupirana" od Franeije. Stališče flviee je precej dobro označil pred kratkim narodni sve-tovalee Gelpke v parlamentu a temi besedami: "Zaprtje Bene ss promet slull Francozom v njih politične ellje in jo- velikega gosfpodsfskega ln Neka druge avtomobilska kar poracije "zasluži" ne leto čietege po 84 odatotkov na vae delnice, stiulebackerjeva kompenija je aa-/uanila sa zadnje tri meseee $7, 20Q,022 Čistega dobička ln se sad njega pol leta $13,371,173. Te leto bodo lastniki dividend pri avto-inobilnih družbah dobili več kakor eno tretjino vloženega kapitala. % • • Tvorniška družba "Pacific" je izdala to leto najaijajnejše poročilo o dobičku, kar obetoja. Že lansko )eto ke je ponešele a proflti na prvem meatu, letoe pa je do 30. junija, torej mi pol leto naredile $2,759,485 dolarjev čistega dobi«-, ka. Dhišba "Pacific" ima svoje tvornlcei; za tekstilno (bombažne in volnene) izdelke ne severu ln jugu. Zadnje čase je pričela zapi ratl tovarne na aeveru ,da bodo napravili isto delo delavci po to varnah na jugu, kjer delajo pri prealieah otroci in matere se sU- no nizko in srsmotno mezdo, • • • Če pogledsmo v knjigo Illinoi-ske opekarske družbe, vidimo je-eno sliko, zakaj vzMo povišani ceni opeke prejemajo delavci le vedno ono nizko plačico. "Wsllstreet Journal" piše: Illinoiake opekarska družba je v letu 1922 zaslužila po $13.16 na eno delnico, V delnic pa je 47.000, ki tvorijo družbin ka- NOVA KMIGA1 NOVA KlUlflA! fH »* ' ' j 's', * .'.j j? i "Pater Malaventura tn V kabaretu Spieal Zvonko A. Novak. Ilustracijo narieal Stanko 2ala. ladala in zaloiila Književna metka S.N.PJ. Poveet ia iivljonja ameriških frančiškanov. To ja prva slovenska knjiga v Ameriki, Id ima izvirne elika. Fina trda vezba. Slano Si JO e poštnino vred. Rojški, seiite po loj Imjifi, no bo vam ftal! Naročbo sprejema Književna Malica S. N. P. J. 2657 59 So. Uwndalo Avo^ Ckca«o, IIL prvih T Ali nemško ljudstvo Ve, novice, ki jih Čite po teh liatih, eo največ skovana po časnikarskih agencijah, katere zopet ao last velikih induatrljalcev ali pa vaaj pod njih nadzorstvom? "Ali nemško ljudstvo ve, ds sts imeni dveh čaanikarskih kraljev Btinncs in Hugenberg, katera sts pe tudi v tajni zvezi, da nadzora jeta javno mnenje ter je njuna kontrola nad javnim mnenjem celo zadnjem kotu države. Ne samo, da ta dva magneta lastujeta dnevnike in druge navadne čaaopiae, temveč tudi humoristične liste, revije in aploh vas časnikarsko čtivo, gospodarske, gospodinjske in druge liste. "To je tudi velika nevarnost za neodvisno nemške časopisje in ne-varnost leži v.tem za neodvisnost čeenikarskih profeeijonistov. Javnost na ta način ne more priti do jeenega, kajti odviani časopisi ne povečajo, kako ee v resnici kak predmet rtvljs, kakor bi to storili neodvisni lieti. Namesto da bi časopisje «luŽilo občnim koriatim, pe služi gospodarskim interesom. H&avnoet bi enostavno ne čitala časopisi, ako bi vedela vae, kakim Interesom služijo, sato morajo časopisi o tem mplšati, kaki in-tereei se skrivajo sa njimi." Od 3,348 dnevnikov ▼ Nemčiji jih je samo 212. da pripadajo de-lavstvu. Od teh je 190 aoeialiatič-nih in 82 komunistični« listov. Z ozirom na politično pripadnoat kapitalističnih dnevnikov v Nemčiji, pripadata 402 dnevnika nemškim nacionalcem (rojaliatična atranka), 285 jih je od nemške ljudske stranke (Stinnesovi), centrističnih liatov je 919 (ti ao katoliški), de-mokratskih liatov je 272 (ti sssto-psjo bankirske in terme) in neodvisnih dnevnikov, ki niao glaaila nikako atAka Je 1882. __ jetmšnic, kakor Je UU obljubili tako tudi zahtevam delavstv*' J bi uvedel uiiijski znak na v se' d I žav^e tinkovine, ni ngodil | Fartnarski in delavski voditelj ao videli vpliv in pritkk kornorm eijakih odvetnikov, ki bili tuj kot governerjevi svetniki. Gov«! ner je tU še na strani dcUvesv i J kmetov tedaj, ko j« nastavi i J George Wilaone kot predacdnjJ državnega poljedelskega koh-gnj toda zopet jc apres^nilu njegoJ stališče dejstvo, da se je liva odi Mile kandidirati Oeorge Wi!h0J v sonat sa dve lati. r i Farmarji in delavci se zavedal jo, da jim je v škodo, ker j« J verner odatranil WUsonov j^i-J delskj odbor in jc Wilaon p,J štel biti predsednik poljtdi u, J kolegije, kajti v Oklahomi so zadl nje čaee imeli Klanovci pod na(i| zorstvom vse izobraievslne insti] tueija in isto ae obeta tudi aedaj] Delavaki časopis "vOklshoJ Lceder" je tudi pretrgal zvez« j Waltonom. Nor Waltonov ciJj, da bo J naravnost k ljudstvu", je J der označil kot Waltonovo kompj ni jako unijo. ; . H Oklahomski govemer stopil Iz stranke. Oklahoma City. (Ped. Prem.) — Governer J. C. VValton je pretrgal svoje zveze a kmečko-delavskp re-konstruktivno ligo v Oklahomi, čeprav ga je ta izvolile, in naznanja, da bo zdaj Šel "naravnoet" k ljudstvu, ne oziraje ae na ukrepe izvrševalnega odbora lige. Prvi' dokaz, da mu ni več za stranko, je prišel, ko je odpustil dva etrankina Člana, ki eta bila pri odboru sa poljedelatvo, to je Geo. Wilsons, predsednika Oklahom skega poljedelskega kolegija ln nato Jos. Strelna,.liginega člana, ki je bil imenovan za državnega bančnega komlaarja. Dalje je governer naatanll državnega pravd nika, ki je odkrit protiligaš in novega predaednike odboru za poljedelstvo, ksteri je tudi nasproten liti. Governer Walton je bU kakor med dvema atoloma, med elementi demokratske stranke in večina kmečko-delavske legblaturc ge je obtožila, da ae a temi draži. Farmarji in delavci so sieer imeli precejšen vpliv, vendar je večina zmagala, da je W alt on zasukal svoji atališče. . Številne pnšMee ao letele na Waltona od atrani organizirenegs delavstva, ko vzlie zahtevam de ni prepovedal sletema za eejeesenje kaznjencev ia drše^ibJiooBr«du. NOVICE CJEDSUM Vinski trg. Dalmatinsko belo vino ae plačuje po 50 dinarjev u stopnjo, črno po 55 in sieer po. stavljeno na poetajo Bakar. Hr. vatsko vino je po 3 dinarje liter, banatako pa celo le po 1.50 do 1.73. Štirje duhovniki utonili. Dne Jnlija ae je pripetila na Dravi nc sreča, ki je zahtevala štiri filove ške žrtve. K velepoeestniku Ilir-achmanu v okolici Brezna ns4 Mariborom so bili povsbljeni MU JT Volčič, župnik iz Brezna, Ivan Bss^ik, župnik pri gv. Trojici Halozhh, novomašnik Rudolf Ri. bič is St. Janševega vrha. Ko ho se svečer vračali z namenom, da bodo vsi prepočili pni župnika Volčiču v Breznem, so morali čez Dravo. Poklicali so brodnika M>-zejs, ds jih prepelje. Ko so bili v sredi deroče fDrave, sc je nena dome odtrgala vrv. Deroča voda je z veliko brzino neaia Čoln preti bližnjemu moatu, kjer štiri iz vode precej velika skala. Čoln je zadel v skalo, se prevrnil in vseh pet oseb je padlo v vodo. Brodar, ki je ddber plaveč, se je rciil. oba župnika in oba bogoslovca pa io se borili še nekaj Časa z besnimi valovi. Brodar je še slišsl njihove obupne klice, a pomagati jim nI mogrl in drug sa dragim so izginili v Dravi, ki jih je odncsls a seboj. Trupel še niso dobili. Tragična usoda poneerečenih vzbuja v celi drevaki dolini veliko sot Čutje. Ponesrečeni novomainit Bibič je imel že vse pripravljena ss novo msšo, ki bi jo bil moral brsti prvo nedeljo v svgustu. Polom Balkanske banke. — Ns zegrebški borzi ao pričeli opažsti, da pričenja Balkanaka banka ponujati tuj denar precej nllje kot je kurz. To je bil pojav, da banka rabi denar in is v denarnih težko-čah. Govorili so pozneje, ds im» banka za okoli 100,000 dolarjev obveznic, katerih ne more plačati. Nato je sledil polom, ki ps nima (posebnih gospodarskih posledic. Pankoveev je bilo po zadnjem preračunjenju v prometu za 5,-644,463,380 dinarjev. Število bankovcev ae je torej pomnožilo u W milijonov. Zlata podlaga jek majhna, namreč za 3,562,212 di-narjev. Italijanskih 1000 llrskih ban-koveev kroži vse polno ponareje-1 nih. Denar uvažajo Iz tujine in f» je težko poznati. V Agrarna reforme, o kateri je bilo pri porodu Jngoalavije toliko vpitja, je popolnoma ssspals Vlada šs va kako dela, pri tem p« sklicuje na trpežen rek, ds »* vremena. Minister se agrarno reformo je namreč sam velepo«^* nik in predaednik odbora, ki «» bori proti agrarni reformi- Ds M vlada malo veš prištedila za vojs-■ bo aedaj razpnatila več urs-- za agrarno reformo. taty ds bo izvedbe agrarne reforme sploh nemogoča. Dne S., S. la 7. avgusta m v* kongrea Udruženja jugoelovsnske ga učiteljatva v Ljubljani Za ta kongrea ao ae priglasili učitelj' tirom vae države. Iz Hrvaške, li ane, Srbije in Vojvodine ae je p* glaaila 3,000 učiteljev, is «evsel je pa 2,000 učiteljev. Po kongres imajo v načrtu ialete, kl ae b"* vršili na Bled, Pokljuko. TrigU* in Trbovlje. Polkovnik Janko Takeeevič, ki je bU rojen v VHovinu na Oorj-škem, s Imenom SUMI, je emH Bil je v jugoslovanski armadi ' PROSVETA LITJE Nil FILIPINIH. ZDI SE,DA SE MU PRAV VIČ NS MUDI S UVEDBO OSEM URNEOA DELAVNIKA. {Ampak tadi roškim iraeljenikom M ae nudi iskati dalo Kov Tork, M. Y. (Ped. Prem.— Štabni poročevalec.) Elbcrt H. b mad Mobjmeds^ in ni je bilo petdeset Moroj--£ ubitih in veliko *tevilo ranjenih. roiw»* H2SILJ^anrin »iaum porocevaiec.j . ,0J1 ZA VEEBKO VOJNO. ^ ^^ ^^ u j(j ^ snanil, da uvede oaemurui delav IITEUI PROTI IZREDNEM U KONGRESU. Voditelji republikanakega blojp I se mnenja, da bi ne mogel kongres v tem kipu nuditi kmetom nobene od pomoči giaila, Filipini. - P^eeet KL7 j« bilo ubitih in veliko C^anjenih v vMi bitki bli- iewra Lanao na otoku Minde-tTo poročilo je prejel goVer-\Vood začetkom tega tedna. „o{anib pa ni nobenih podrob- podlagi selo mriavih in Priporočil misli governer Wood, FiTbila bitka posledica ultima-V ksterem so Morojai sahteva. sadnji petek od majorje 8anto. , na, jim izroči poročnika Teje-I» stirideset členov iandareko. - ibora, ki so se, kskor satrju. »jo Morojci, vdeleiili vai boj* Morojci in landarji pred tre. ^ le,i v ultfmstu Ja rečeno, 4a *jo Morojci napadli majorjeve it*, če ne ustrele njih aabtevam. Po mnenju governerja Woods i tadi mogoče, da so, nektferl gorojci, ki so se pred krstkim vr. lili iz svetega mohsmedanskega pet* Meks, organiairall oboroie-■tolp« svojih ljudi, da lzienejo ^ kristjane z otoka. Zadnji pe-lek jc general Wood , prejel od iijorja Santoaa naslednje poro- SENATOR WAT80N IV MNOOI DRUOI POLITIČNI VODITELJI PRI COOLIDGU "Vpliv Morojca s imenom Gua itn nsd verskimi fanatiki silno Jtro narašča. Njegdva tolpa Ste I ie več kakor 100 moi. Shajajo b ss masivnim zidovjem neke korojske cerkve ter prisegajo o. lito pa turško sveto pismo Ko. Sa. Vsepovsod al poetsvljajo u trdbe, in kskor < menimo, imsjo dva ksnona, in sicsr enega svoje gs, enega ps španskega. »Vplivni morojski duhovni so Bi mirit fanatike, aU njih prlza šeranja sc niso obnesla. Fsnstl ki so zagrozili zažgati vsa šolaka poslopja in pretrgati vee telefonske zveze. Po mojem mnenju je sedsj treba poslati nadnja obo roženo silo. Če bomo to odložili aa poznejši^ čss, potem nam jih bo treba pomoriti več kakor p& sedaj. Pod svojim poveljstvom 1 mam «cst časnikov in devetdeset goz." I Fanatični Morojci so delali slasti okoli Lanao velrko preglavic isndsrjem ie več let. L. 1920. je prišlo večkrat do spopadov' med vladnimi četsmi in domačini. obeh straneh so bile precejšnje ikfube. Dne fl. niajs 1920 je oddelek o toških žandarjev pobil devetdeset Morojcev blizu kraja Taglibl na Jolu. Tedaj so si prisegli Morojc na »voje sv. piemo Koran, da se »aieujejo. B Zadnji važnejši spopad je bi p^toi v mesecu maju, ko je žan-|darski oddelek pobil fonetičnega roditelja Akbaro in več kakor I petdeset njegovih pristašev, ko so |ti napadli vladne čete. Akbara je plahtal svoje ljudi ter jim dopo-itednval, da je nebeški poslanec, tsled česar da ga ne more umoriti nobena krogla. nik in odpravi dvanajaturnega, ke bo doati delavcev ne razpolago, in ki upa, da najame izaeijenl-ke v.ta namen, še ni ničeaar storil, ko odhajajo te vrstice v tisk, da odpravi dvsnajaturni delavnik z nameščenjem 462 ruakih iseeljeni-kov, kateri so dospeli v Ameriko skorsj ob času, ko je podal avojo znamenito iajavo o odpravi dvanajaturnega delavnika. Nikakor se ne more pričskovati, de bo vseh 462 pribešnih ruskih isseljenikov delalo in znojilo v jeklarnah po oaem ur na dan, kajti ti imeljeniki niao vajeni dele. Preeej izmed njih ni delelo drugega v pjih šivljenju, kot da so nosili svoje plemake naslove lia oglede. Po še to delo jim je prepovedano, odkar ae je rueko Ijud-atvo naveličalo podpirati njih le. nobo. Mogoče je Garjr čital, kako ao se uprli,' ko ao se peljali na ra-Sun ameriških davkoplačeveleev n armad nem tranaportnem verniku V Ameriko, ker so si ali, da bodo morali pomagati pri delu na parniku. O Oarjju je pa saano, da ni naklonjen vporom ali stav. lum. Oary, ki ae pritožuje, da je dovoljeno prihajati premajhnemu številu tujezemcev v Ameriko, Še ni protestiral, da prihajajo v A-meriko, taki neprodirtcntl kot so ti pribešni ruski izecljenikl. Ljudje, ki sirapstkirsjo a Kol-čakom in carskim r^žin^om, skrbe sa teh 462 ruskih pribešnih isseljenikov. Ti ljudje pa naznanjajo, da so ruski plemenitniki pri-prtfvljeni celo pomivati krolnlke in sklede, dokler Ae dobe boljšega dela. Tako doni, kakor je prera-čunjeno, da se mora slišati. Ampak če bo kateri teh plemenitni* kov res to delal, ksr naznanjajo, tedaj ae bo poročeveleo Federall-ziranega tiska prev red prepri-čel, da bo časti delešen tisti, kateremu gro čast. Nekateri bivši catjevi dvorjani, vojaški pomočniki in ljubljenci ao prinesli denar s sabo. Nekateri nimajo beliča in so brez de-nsrjs. Ampsk vsi so neksj prinesli s sabo. Kajf No, kaj! Lepe pfipovodke o boljševiških grozodejstvih, ki so dosdaj imele r Ameriki skoraj tsko vrednost kot densr. Nekateri ao tolikokrat pobegnili iz boljševiških ječ, dš pameten in preudaren človek zaključuje, da jih niso Rusi msrali še v ječsh. Njih položaj ni mogoče po-poloma brezupen. Tukaj so ljudje, ki sodijo, ds bodo našli Ameriko tako«šepo pod Calvin Cool-idgem in William J. Burnaom, de ne bodo imeli domotožja. Waahington, D. 0. — Stranki ni tovariši ao avetoveli predaed niku Coolidgu, nsj nikar ne skliče kongresa ua izredno zasedanje. Obenem pa so mu zatrdili, da ne bo ravnal pametno, če ae bo potegovat za mednarodno aodišče. Senatorji, poalanoi in drugi po litikarji, ki so prišli nk pogreb MED SOILO IN KARIEDOl KRIZA V BRIT8KEM KABINETU: London, Anglija^ — BriUka kabinetna kriza se hitro razvija, ker niso ministri edini glede od-jftodniiiskega vprašanja. Ako se niuistritk emu predsedniku Stan-*y Itsldivnn ne posreči vpornlke piliti k vntopu v vrsto, tedsj jo ostavke ministrov. •^Jh ministrskega ksbinets, ki * i- imela obdržavati v podel jek, j* bila odlična do četrtka, mo celo do petka. Oaa do ka n. s, j,, bo ministrski pred Nnik porabil »t osebno konferi s člani kabinete. Z drugimi ^ lami to pomeni, de bo skušal Pogovoriti ministre, da izrečejo, 4,4 »"rlaiajo z njim glede odškod-gnskega vprašanje. " Mini»trskega predsednika baj. r>dpirajo tri četrtine kabinetnih v- Tisti, ki gk podpirejo, so 14 Vr*>stsvitev Nemčije. Toriji so r^ls njegovim načrtom neeprot P> 14T- legrsph'' in TlaseO" r «J'ta ministrskemu predsed \ 'la postenrgospodar v svoji F' Ako M neksteri kebinetni kujsje in nočejo sprejeti rr vik nn-.vetov, nej jih odslovi P "a l »imeti a drugimi, m % * Peri z, Francija: — Dva črna princa, sinova dahoinejskega kralja, ao spodili z hotele v Mont-msrtru, ker so tsko zshtevsli a-meriški gostje, ki nočejo bivati pod eno streho z zsmorskimi princi, ker jih smstrsjo aa msnjevred-ne človeške bkje zsrsdi njih ze-morske polti. Prince nists sprs vi. le mirno tegs ponižanje, smpsk star' najela M. Moro Oiaffers, ene-gs nsjboljših frsneoskih advokatov ,da-vloži tožbo zaradi tega ponižanja zamorcev. V Franciji ims vssk človek ens-ke prsviee v hotelu, ps nsj bo zs morske sli bele poltL Tako gotorl poetsva. In če Izpede tošbs v prid zamorskima princema, tedaj bodo morali deportireti ameriške goste, ki protestlrsjo preti ze-morskim gostom pod cnoinisto hotelsko streho. Praneosks vUds je sdsj v škripcih. Ameriški gostje imsjo densr js kot toče. Ns tisoče jih pri-de v F renčijo vssko leto. Ako se vlade izreče, de je previee ns «t rs s i samorskik prince v, tedsj od podi ia svoje dešele petišac goste. Če se izreče, de je šelje A«ne-ričenov uprsvičens. se frsaeosks vlada wmwr\ večini freaeoskOgs Ijudstvsl ki ae pozns razUk< m^l zamorcem ali belopo!,nlin &0** kom. dokler je pošten in ae obae Se po človeško ia dostojno. predsednike llardinga, ao kar drug sa drugim prihajali v aa-časno stsnovanje novega predsed nika Ooolidga. Ali niti eden teh obiskovalcev nI mogel po oblaku zštrditl, da ae je novi predsednik definitivno Iz rekel za to ali ono vprašanje. Vsi tisti, ki so mu svetovsli, nsj ne skliče kongress na lsredno zssedsnje, so se vrnili s vtisom, da bodo kongresne počitnice tre jale do rednega zasedanja v mesecu decembru." IaraJeno je bilo upanje, da ne bo zvezna legialatura poprej akll cana na delo, če ne prineso neprl eakovani dohodki nujnoatl sa is-no zssedsnje s sabo. Nihče pa ni mogel niti od daleč namigniti, kakšno atallšče za vsa mc novi predsednik gledo med narodnegr aodišče. Zasnslo ln razvedelo ps se je, da ja senator Brandegee, ki ga uvržčajo med nespravljive nasprotnike lige na rodov in mednarodnegs sodišča, povedal svojim tovarišem, kako zadovoljiv razgovor je imel z no-vim predsednikom. . Governer Arthur M. Hyde Missouri je bil prvi dršavnl na čelnik, ki je obiskal novega pred laednlka Coolidge. Daei je b' glavni nemen pjegovega obiska pozdraviti in se pokloniti novemu predsedniku, je vendar bres vsakega dvoma opozoril predsednika na pretešno razpoloženje pret e mednarodnemu sodišču^ na sred njem zspedu. Pomožni mornsričnl tsjnlk Teodor Roosevelt je bil drugi ufed. nik, ki jc pozvsl novega predsednike, naj ne stori nobenih kors-kov, ki bi strcmlli za tem, da bi peatalc Združene države članlea lige narodov. Senator Lodge, ki je načelnik odseka sa vnanje zadeve, je tudi govoril o mednarodnem eodišču s predsednikom. Ali nI ps maral ničeaar povedati, ko je bil vprašan, kaj je opravil pri predsedniku, ko je zapustil njegovo atenova-nje. Senator Wateon iz Indiane je omenil, o čem ae je raagovarjal a predaednlkom. VpraUn, kaj me-ni predsednik o pološaju, je odgovorili "Predsednik ni rekel ničessr. In vi veste, kako mislim jaz o tem." Senetor Wateon js posvaril predsednika Hsrdinga in držsv-negs tsjnlks Hughesa. ko je bil predlog sa mednarodno sodišče pivič poslan aenatu v pretrea, ds bi utegnilo to vprešsnje razdvojiti strsnko. In sedsj je šc vedno t^ešnegs mnenjs. Misel, de se bo predsednik Coolidge ogreval zs mednsrodoo sodišče, je zbudilo med politikzrji tudi dejstvo, da je p^vsbil ameriškega veleposlanika Ueo. Hsr-vevjs, ki se sedsj mudi v Uj de želi, ns konferenco. Hsrvejr je namreč zs vstop Združenih drŽsv v medosrodno sodišče. šsleanišarji bodo raz previjali a oentraliaseijt Ottswa, Kanada. Kanadska bratovičina železniških u^lužbcn cov bo obdršavala avojo konfe-rcnco dne 17. septembra, na kateri bo razpravljala, da se šestnajst stalnih ielezniČarekih strokovnih] ofganizsclj združi v eno telo. Tako združeno telo bi zsstepelo od 150,000 do 200,000 organiziranih zniških uslušbeneev. Všteti sa nvjačl, strojevodje, sprevmlnlkl, dela ver v železniških delsvnicab. de.avel na progi ln drugI. A. H. Mosher, predsednik te or ganizacije, izjavlja, da je ta pr* gamzacija vedno zagovarjsla ocn-traliairano organizacijo šclesnl-Čarjev. iUvadorji ao aaaUvkall Sen Fraaeiseo, Cal. — VsMko lanov unije štivadorjev in take-lašnib delavoov je saatavkslo, ne 1.1 bi organisaeljs odredila stav. ho. Veliko podjetnikov ae noče pogajati a organiaačljo, ki je atarokopitna unija a "plavimi karticami", katero ao organlaira-e parobrodne družbe ob času velike stavke v letu 1919. Podjetniki isjavljajo odprto, da ne lodo povišali mezde ae dvajset centov na uro, kot asbtevsjo stav-ksr ji. Krojaški podjatniki sopet iaaiva-jo atavjka. New York, N. Y. - Krojaški podjetniki, v katerih tovarnah izdelujejo žensko obleke ia plašče, ae pripravljajo, da suspendirajo delo v svojih tovarnsh, Prisade-tih bo okoli štlrideaet tisoč delavcev. i posredovalci med tovarnarji ln trgovoi nočejo plačati delaveav pe unij^tl lestvici. Ts odpor po-vtročs ves spor. Slavka kotlarjev ša ai končana. Sen Franclaoo, Cal. — Stavka kotlarjev ae nadaljnje in je 100-odetotna. Stavkarjem ao ss pri-druŠill eelo stsvkoksal is lsts 1923. Kotlsrjl in šslesarskl delav-el aunsj ladjedelnie se še niso pridružili stavki, kajti atavka ja do-sdrj omejena le na ladjedelnie«. Švicarski delavoi so oanovall po letno šolo. Bern, Švice. — sviesrski dslav-ci odprli poletno šolo aa orga> niairaue delsvee, ki traja od 29 julija do 11. avgusts. Poletni kun je k)od vodstvom šviosrskega Izo-irr.tevalncga odbore v Saundlsu-nenu, ki sa nahaja ob jeeeru Thun. Najeli so preprost hoUl in dslav-ei ptejemajo hrano la stanovanje proti dnevnemu plačilu aedem frankov. Neksj stroškov za obw-kovilos kurza ao plačala delavefce strokovne organiaaeije. V ttvici ao zdaj v delavakih stro-kovnih orgsnlsaeijah snsnstvous prodavanjs nekaj navadnega. Velika predavanj aa obdršava o knjigovodatvu, ssdružniUvu ' ln finančni vedi. * Letošnje poletje ae je obdržs vsi drugI podučevalni 1& iaobraše-vslni kurs. p SloTOtski Narodns Podporna Jednota U*Ua««li*n* a. »prila Taoa. UbMa. tv. j«4jn taav « 4rAa«l IUImU. GLAVNI STAN« tOST-SS SO. LAWNDALB AVI., CNICAOO, ILLINOIS. Izvrsevalni odbori UPPRAVNI OOUKi Vlaml CelalfeM. Aa4eew VhMA. R. P. IMT« au at, Ukrna*** Pa- uuik M«IIW* T.rk, Uj»lt We!f*«ts SU. ti. U.|.j»IV J«4. VMri«k «U«il» M* »s^rlalh, POROTNI OOSKK. Joke pr.4w4.tk 40T W. H*f St Im ara, u.run^^k P^d A-V' J*U TuMj Rop aa. Hw»4«rseavttU, Ps^ Me apriaifleld. IU. . N BOLNIŠKI OOaiKi oaaCDNJk OZROSJKi »les Nevek. aesšssšalk, Saa?4s Sa. Levedale M, Msrtlsi MU Ss« VZHODNO OKROŽJE i ZAPADNO OKROŽJI i ----O. Moea, R«W P^ taaai p^seor A^Ck^io^ Mih« 2ug*i, aeaa a. wi.,K..i.r Si.. Mvresr, UuV, i Nndaorni odbori Zdrušitvani odbori Predsedniki Fnmk Al«l, a IM Se. Cr««l*r4 Ave« ChlsM«, M. Joik« Or**, saaa w. aaik si., ckUsmUi. Jo«. Slmk* S404 Orisa Cl., VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. P. J. Ksea, aUS St. CUle Av. CUvalaaš. a rOlOKI KarMpsačsase s «1. •dberaihl. W delsje v |Uv»«m etade, •• vrti lakolei 'I, mfcti C SSUt EŽcZ' VSK ZADKVI/ROLNISKg PODPORI SI NASLOVI. Relallbe Hj. •ui«* s. nTp. j., aasT-as a*. l.w.4mU Ar.., cku^ šn. Prssk aeslev js eaevaš. -jatvatretM Ijena reč, Je povsročlls fašistovsks dikUtura, ki io jeklena in drži italijansko ljudstvo z Šelcano pes- t jo k tlom._ KRALJI 10 DAVKOPLAČEVALCEM V ITRAllfO BREME. ITALUA JB V SRRBRH. prepir med Pranaijo ln Veliko Britanija ji dala pregUvioo. ALAEAMEKI DELAVCU PROTI UNDZB;WOODOVI KANDIDATURI ZA PRED0BDNIKA. — Predaed-niiko kandidaturo eenetorje Oskarja Undertrooda ao sprejeli na seji odseka ^rušenik delsvskik organizacij v tem okrožju s prisrčnim ugovorom in odločno Opozicijo. kekor je posneli iz besedi-lis objavljene resolucije. ittKM svojegs brste /a k oba K nese, ki je bil rojen leta 1*72 v kL Jurju ped K umom, Mlovcaija, Jugoslavije. Neha je s# še dolge čese r Ameriki in bi red izvedel, kje stanuje M dej. Pfssl nej M mi na stev> Jošcf Knez. I^oke št. 377, Trbovlje,* f, moveulja, Evrope. Rim, Itslija.—Fašistovsks vlada je v skrbeh. Hpanec od oči jI odganja diplorastičnl dvoboj med Francijo in Veliko Britanijo. Fa-ftlstovska. vlada se boji, ds ta dvo-boj povaroči razkol med zavezniki. Kaj nsj počne pašistovsks vU-ds, sko pride do rszkola med zavezniki t To je vprašanje, ki muči možgane oberfešistov, diktatorjev v Iteliji. Neketerl fešlsti svetuje jo Mnssoliniju, da nej hodi srednjo pot, drugi pa prevljo, da je taVbjŠnja akcija potrebna, de se prepreči razkol med zavezniki ln ds se reši odškodninsko vprešsnje z ozirom na Nemčijo Fašisti obračajo svoje oči proti Ameriki ze pomoč iu ugibaj«, kaj stori novi smeriškl predsednik Coolidge glede evropskih seplet-I jajc v. Nekateri menijo, de Mue-*<>!ini kmalu konferirs z diplome-tičnim krožkom In ne tej konferenci priporoči, ds Amerika vpo-rs bi ves svoj vpliv, da pomiri Francijo in Veliko Britsnljo. kajti če se to ne zgodi, tedaj pride popolna gospodsrsks kstsstrofs in mogoče eelo soeljslnt polom v Ev ropi Ta fašislovske jeremljede go veri d«mi» jasno, da ao fsšieti ravno teko nesmoini reševali gospodarske probleme, kot so bili drugi ministri, ki a« vladali v Italiji pred nestopod fašlelev. De fa-i »lovska vlade še ni zletele ia se ae nahaja š« v muzeju kot possb Svetovna vojns je odpravila preeej kraljev in krsljičev. Zato ni vseloi prijetno biti krslj, sil bfctl člsn kakšne kraljevske drujl-ne pa ni nikakor preslabo, če ai isbereš pravega kralja sa očeta. V par mesecih bo najmlajši sla angleškega kralja stsr 21 let. Od dneva, ko doaeie polnoletnost, pa dotlej, ko ae poroči, bo vlekel mladi princ Oeorge ekoro po SftO,-000 vssko Isto U šepov angleških dsvkoplačevalosv. Kadsr se ože-ni, bo ta njegova "pleče" več kakor podvojfns. In kaj ja njegovo delof Samo to, da je prlne ln da iagloda lepo. Prlno George je le eden izmed peterilf potomcev angleškega kralja. Princ Albert, ki je znan tudi kot '•Dirke of Vork", in prino Ilenrv imata ravno takšno "plačo" in eeveda tudi ravno tako "delo". Prlne Waleškl ima ne-odvisen dohodek is davkov oorn-waUeke vojvodinje. TI dohodki enaikjo nsd $lft0,000 na lato. Prine ne bo dobival dršavne plače, dokler ne bo zasedel očetovega prestola. • Princ Albert je pred krstkim začel prejemsti svojo letno "plačo" v znesku po $123,000, Prince-sinja Msry ps mors biti zsdovoij-na a lstno "pUšo" po $80,000. Otroci sedanjega vladarja |>a niso edini člsni kraljevsks rodbine, ki vlečejo vlsdno plsčo. Krs Ijics msti, vdova po pokojnem kralju Rdvsrdu, dobiva po S3A0, 000 ns leto. dočim dobivajo nje-govs tri sestre, Helena Avgusts, Louiae in Ilestrics vsaks po $80, 000 aa leto. Tri sestrs sedsnjegs krslja George s houlss, Vistoris in tudi prejemsjo vssks pO $80,000 ns leto. In Če so kraljevi sorodniki tako dobro plačsni, potem se ne morsmo čuditi, da prejems tudi krslj sam mastno plač? ns leto. la as res znaša njegova plače več kekor "plečs" vseh njegovih so-rudnikov skope j. To je "neznet- NAEMANILO. Lorain, Oblo. — Naznanjam vsem delnlčsrjem in drugim rojakom, da aa bo vršila ponovua seja S. N. D. v nedeljo dne 12. av-gu»ta. Ukreniti je treba, ali bo S. N. D. vodil trgovino aam ali oddamo proatore v najem. Pričakujoč od vaša atrani polne udeležbe na imenovani aeji vaa po-sdrsvljsm. Za* Nlovenekl narodni dom - John Brus. U9TOI0A URRDNIlTVA Avella, P^ — Obrnite aa na Foreign Lšnguage Information Bervlce, jugoalavanakl oddelek (Jugoalav Dureatt) v New Toi%u, 119 West 41at Street, N. Y., ali pa na dršatnl kompenaaeijakl urad 1'ennsjrlvanij* v llarrisburgu, Pa. Na Foreign Language Informa-tlon Bervioe, Jugoslav Bureail lshko pišeta' v alovenlšlnl. - Po-zdrav I NASI POTOVAL« EAETOP- v državi Psnnsjrlvanla ao na delu t brat Jernej Kokelj, brat Anton Ocopek in Jerrjr Alaah. V Oleve-lsndu ln. okolici je brat Anton Janko vlek in aedsj prids v dalavo Wlseonsln Louk Zskrajšek, kjer Imde obiskal vas rojake Ui člane z namenom, da aa naroča dk dnevnik Proaveto. Upravništvo priporoča rojakom in ša poaelmo našim členom, da grsdo na roke nešlm zastopnikom in jim po mošnostl pomagajo pri sgitaeiji aa Ust Proaveto. V fillp Oodina, upravitelj. NAPRODAJ UlA Proda ae sedem sobna la opeke sesidana hiša, cementna klet, se-krit porč, florkots na vrošo se pero, Zs ceno oglssite se na t 2786 Ho. Hsmlln avs., Chieago, III — (Adv.) na" vaots v zneeku po $18Š0,00U .M leto. K Um denerjem bi se d s lo plečereti predsednika Združb nlh držav akoro dalj kakor tri-deset let. ZA KUHANJE PIVA DOMA ■takUnts le rssalk leneev. Itd Ml vem desu Ml, tošae v vm Ml va« destsvtss^aareHle ge pe- Ore«arijam, slašlilsrjam ln e are-tnfonnaalj« nai FRANK OGLAR, «401 gspoHar A*mm. Cla«aleeA O, Maesiterttrti 11 .................................. VABILO NA VESELICO katore grlr»«il DRUŠTVO "MIRNI DOM" iT. 44H S M. P. J. dno U. augueta, 1923, na dobro manam iloveiiali«« proetoru v MgrrfUfflh, pri Johnatoim«, Pa. VT'" ffiiailna v»w V »m rrru Hm**if saAmi SruS|V» In in^ ^ roial'^ r^lnje In l^fusj. Al ZSSSl Z Ju i vd«l«ae te nase 7* vaasUen«ko. te^ae M iSUZSlSL inmn%» f«W««« boda *rM V^atUnl ^bor. Igrala ^ rrtfU« m - -kevsH. s IMJedno vaW ODBBm* ooeooeeeeeoeeeeesaoaaaoeeeooeeooooaeeeeee^ »eeooeeooo^ PIOSVETA sanj " si > soiali žunniku za Njeno življenje. Povest — Spisala Zofka KvederDemetrovtč. Kaaiov« kajli^ca-Zsisla "MUic» slov. t (Dalje,) ' "Ob nedeljah se vsa tržaška psksia vzdigne na noge. Kdo M se mešal mod nje J 8ploh sem ti ie rekel ds je vna ts srednješolsks dresurs nekej nensrs vnese, budalost, Svobode hočem/' je odgovarjal trmasto. 1 "Take svobode ni, kakor bi jo hotel ti! Oh, stare skrbi so se vzdignile od veeh strsni z novo močjo! Zopet je trepetala vssk dsn, ko gs je videla odhajati. Kam gret Ali pojde v šolo T (\t štirinajst dni ao jo poklicali k ravnatelju. "Vaš fin izoatajs. Kfeite mu vendar, naj bo pameten. Ae dvs dobra meseca in počitnice bodo. 1* malo naj se i« j Mit rudi. Vss j ta rszred naj do- vrši." \ Koliko ga je prosila doma, zskiinjala! "Jaz ne morem živeti tako na verigi . . . Vse to študirsnje se uii zdi neumnost. In če dorinem do msture, ksj ps potem T In Če še ne visoki šoli študiram, ksj me lake! Hto, dvesto kron pleče na mesce in s tristo bo že konec moje kerijere. Ki) se bom tolili mučili* "Če bi me le količkaj ljubil, ne bi teko govoril!" "Jez te ljubim, eii kar je res, je res. Zs tskc "cilje" se ne izpleče tolik trud!" Zecil je jsko neredno hoditi domov, dve, tri ure kesnejc, lykor \fl bil moral, enkrat je prišel le po noči. Meti ni Imela nobene mirne ure več. ''Nikar mc ne ubijaj!" ga je prosils. "Moraš *c privaditi, de nisem več otrok. Jez sem Človek sase, četudi imsm še le Šestnsjst let. Uts ne odločsjo. Visok sem in raqrit, kekor da mi je oscmnsjst let In le več, e ti le vedno mislil, da nosim krstke hlačice in se učim abecede." "Rade bi šls v nedeljo v Koper) da si ogledam sel Inc. 2c tsko dolgo sem si tega lelele. Hej pojdeš s menoj, kej ne t In tudi Leno vzameve e aeboj. noj ims tudi ons resvedrile," ge je prosila nekoč. ( , Ki bU posebno navdušen, eli končno je vseeno obljubil. "Zsksj si niti oblekel boljše obleke/ mu ie rekle, ko so se pripravljali na odhod "Rh, na peruiku jo stiska, ie zemezal bi se in vss pomečkei." "Le obleci se v parado, le," se je smejsle f/cna. "Olej, ksko se jez nslilpsls. Kskor ne ienitovenjc!" Meti je od&is v spalnico. "Kje pa imaš ključ t V treh minutah se lshko prcobkčeš." "Ksj se bom preoblačil, to je res odveč!" "Ključe tii, niti na omari ge ni," je govorile mati is spalnice. "V vrstili je bil. Ns, ksj se bomo zadrieveli. kasno je le, še zamudili bomo ns parnih." "Caksj, morda ps odpre moj ključ," je me-nils meti, potegnila ključ Is svpje omere In odklenilo sinovo. Omnrs je bil« prazna. Nikjer svetle novo obleke, nikjer fine orne obleke, nikjer površnika. V tistem hipu jo je izpreletelo: "Vse je zastavil, kakor njegov oče , . Drugi teden je dobila poročilo, da so gs Is* ključill iz Šole. Zvedelo se je, ds zshsjs v zlogle-sno krčmo v atsreni mestu ln sabsvs tsm goste s Šslsmi in petjem . . . XX. Naglo je zdaj drfal nizdol. Ter tednov .komaj mesec dni ga je le as ust s v-ljsls materlns slnrb, njene solse, njene pretnjc. "Nej se privstno uči ,ps lshko jeseni, če prej ne, nsredt iapif za peti rszred; škods, ds izgubi leto tsko po nepotrebnem," je svetovi oni slovenski profesor Tildi, "Odpustnics Četrte ali pete reslke, to je pač vseeno,** je menil sin svojeglsvo. "Fotografije me veaeli, tegs se bora izučil." Tilds pm jo poiskala dolier, reuomirsn atelje, obvezsls se je plsčstl, kolikor se jcaahtevslo, ds mu omogoči pot do strokovne nsobrssbe. "Mogoče gs bo praktično delo bolj zanimalo." si jo mislila. "V par letih še lahko nekaj za sluti; samostojnost ga zdrami. Dotika s resni tujin življenjem »a morda privete ns izbrsui poklie. Hols je I »ila ran j nekaj preveč teoretičnega." IVvp tedne je bil zsdovoljem hvslil se je. kako dobra ideja je bila, ds si ie izbrsl ravno fotografsko stroko. (''cA, tu inteflgenten ftlovek a dobrim in sigurnim umetniškim okusom lahko ie ksj dosrle. Ali kmalu je sae« I tuliti, da sa goapodar izrablja aa sama mehanična opravila, ki jih lehko iavriiijf vsak bedak. Tudi obrt ima Ae svoje ameiiir stan* okove. Toliko in toliko let. je predpisano hodi vajenec in če ima* tudi boljšo ideje kakor tvoj mojater, ti si in oataneš vajence, dokler ne poteče določeni ča* Niso minili trlj»- me»*ei, ie je rekel gospodar Tildl, ko ua je priil« vpreiet, kako ja z Raj kom. da je predrzen in len. ds ae prepire s tova risi in pomočniki, da sc »giblje vsakege dolgo-«asnej4rg« tlela, da je domiiljav, da kritizira nje-gova fotografije in ae meia v po«le retuierjave: on rahte\a reApekt v delavnici hi ateljeju ter ne nmrr dopuMeti, de mu tik ssčrlnik in nepraktičen amater kvari iiflcl pred mduthenei, Kmalu nato je pri*< I Kajko nekoč le opoldne domov m kral%o in malo iajsvil. da na misli pod nobeno črno »eč v atelje "Ni«*m Idapee. ki bi jim »amo stregj. in no lian psglevae, ds Id me pitali s p%«vkami " "In ksj misliš poerit t" rs je vprsisls msti rrtigulrano ' Vpiil rae v kak trgmaki tečaj, v enem letu Im,w *.,tov. »V sr količkaj p« trudim." Kla je v |MMoJilnleo prosila -a kredit do ma Ulmaltv, dveh tiaoč kron. so jI jih le dovolili enkrat dokler je Ae živel mol, la ki jih je bila srnile. li vdovcu za gospodinjo. Prej mu ne vržem pred IlOg«' "Potr la trdo, " kuharico s ha, dokler imsm." Pustilaega je, da je delal, kar jg hotel. Vse prošnje, vsi prigovori so bili ramsn. Spoznala je, da nima moči nad njim, a kteg in prepire je Črtila. Ob nedeljah je le sgodej v jutro odhajal in se vračal kesne zvečer. Pripovedovel je, ds ga vabijo znanci na izlete in pišete. "Niti vinarje me to ne stane, vee mi plačajo,H se je hvalil. "Še u železnico, tramvaj, ladjo. Cigaret dobim in vsega, kar hočem." "Mene bi bilo sram, se kratkočaaiti na račun tujih žepov. Rajia jem doma polento nego podarjeno pečenko ne tujih mizah," je rekla ons. "Ksj ti ni mučno, če pomislil, kaj ae pač pogovor jejo o tebi ss tvojim hrbtom t" "Zsksj! Vsi vedo, da ničeear nimam, a moja druibe jim prije, veseli so me." "Jez ne bi mogla prpdajati svojega smeha tujim ljudem v zabavo," je menila Vaničljivo. "Tif Ti se vede ne. V tebi je še preveč trs dieionslattl predsodkov. Moj Bog, tvoja giati jc bila vzgojena kakor kontess in tvoj oče je bil v svoji mlsdosti oficir. To ti je ostelo v krvi," se je smejal sin. "Ne to! In če bi bili moji roditelji preprosti dninerji, jez bi enako čutila, moj ponoe ne bi bil manjši. Mene nikoli ni bilo stid dela, take stvsri pa, ki jih počenjal ti, so mi odurne in zoprne." "Tudi to so zastarale tredicije tvoje {krnili-je," jc pripomnil Rejku ironično. "Ne govori o moji femiliji," je vsldpcls. "Tvoja in moje nesreča je, de nisi ničeear pode-dovsl od te moje femilije, ki je bila vedno delavna, poltena, arietokrataka, ne po krvi nsgo po činih!" In pustils je sins in odšle na vrt za bilo. \ Zagledala se je v daljavo na morje in njen obrez je Ml trd, kakor iz kamna fetessn; trpko so se stisnile ustnice in med obrvmi eta se ssre-zali dve ostri navpični črti v čelo. Včesih je čutila, da eina mrzi. Vedno bolj je čutila v ajem podobo svojgga moža. "Samo meso in kri sem mu dala jaz," je mislils, "duio mu je vdahnil on, Roman." In/ss-sovrsiila je v takih trepotkih svojega mola iz vsega svojega bitjo, kakor nikoli, dokler jrf bil šiv. "Ae se nisem dovolj najedla srsmote, ie nisem dovolj ponilana," so jo bičale neusmiljene misli. "Kakšne skrbi je nldagsl mol na moje rs me, kako sem trpela zaradi njega! In sdaj jo olivelo njegovo slo v mojem lastnem sinu! Ksko sovražim ts soprni lažnivi smeh, ki mu gs je zapustil, to puhlo presno dpšo, ki ns pozna resnobe in ne ponoee!" "Lepe noč je," je rekel Rejko, ki je pflšel za njo. v "PUsti me, glava me boli," je odgov govo prodajalno. Zaalulek ni bil velik, no >cn-dsr je ssslulils psr goldinsrjev ne teden. NI se upele odreči Rajku vsakega denarja, da si gs ne bi preekrliel ns drug, nepošten nsčin. Dsla mn je, ksr je zshtevsl sa elgsrete in sa kavsrno, četudi je obaojals kajenja v njegovih letih. ^ a poznala je ie zdavnaj, da je njen sin človek, ki uc prizna nobene evtoritete nad seboj, ne zsto, ker M imel v sebi lostuo silo obvladanje samega sebe. nego zsto, ker je slep sušenj vseh svojih instinktov Mislila si je, da js bolje, popustiti vajeti, de jih kome j čuti, ln jih vender obdržati v rokah. Morda g| ipek očuve največje nevar-noati Ob nedeljeh ge ni bilo nikoli dome ia tudi ,med tednom aa je vračal selo neredno Is mesta. Ni vedele, kako Živi. e kom se druii. ksm sshsja. Če ga je vprašala, ji je povedel le toliko, kolikor mu je šlo v rečun. Slutile je v njem lei in pre-tvero. Vedno bolj se ji je tujll. Včesih jI je bil nje-gov ameh naravnost fizično neprijeten Njegov način pripovedovanje, ki je v njem čutila lal in ■tekanje. ja mučil njene livee. kekor neekladnl glasovi, ki grdo in aarovo kvarijo peaem In harmonijo. mučijo uho. NI ga karala, ker ae je ara navala, de so vae njene beaede kekor prah, vriva v veter, brez vpliv, in t*ys koristi. Ni se ge upsls pogledati ob tehih trenotkih. ker ae je bela, da ae M sa pazil temne mrlnje v njenih očeh. Lev Tolstoj: Rodbinska PEUOI PEL. . (Delje.) "Tudi meni je dobro", rekla iem g letno, "pa tere me ialoat riti ssrsdi tega, ker vidim, da vse tsko lepo okoli mene. Meni je nekako pusto in presno, vodno težim za nečem, in vendar jt tukaj vse tsko aurno in lepo. Jeli mogoče, da ti pri pomlajenju prj-rode ne čutil nobene tngef Mar res ne hrepeni! po nečem, ksr je minulo f", Vael je roko mojo glavo in krstek čas mol£el. "Da, poprej je bilo tudi z menoj teko, poeebno pomladi", rekel je, kekor bi nečeee ee spominjal. "In presedel sem eele aoč i ter vtapljel se v ielje in nade. To so bile lepe noči I ... Ali takret bilo je le vse pred menoj, kar je m-daj ie za menoj. Bedej sem ze-dovoljen z onim, kar je in to mi /edostuje popolnoms", skončal je tako malomarno, mirno in prepričujoče, ds sem morala verjeti njegove j trditvi če me je tudi bolelo. "Torej ne želiš ničesar več?" povprašala sem gs. "Ničesar, kar je nemogoče", odvrnil je ugenivii moje čustvo. — "Močil si glavo", dodal je, boža je me kakor stroka ie enkrat po laseh; —' "ti savidal listje in travo, listje in del. Jas pa se tega (vsega) le veselim, kskor se veselim vsega na svetu, ksr je kresno, mlado in srečno." "Ne obželujei U čese, kar je minulo f" povprslale sem ga zopet in pri srcu bilo mi je vejlno teije in težje. Zemislil se je in zopet molčsl. Videla sem, da hoče odgovoriti čisto odkritosrčno. "Ne!" odrekel je krstko. "To ni res! Ni res!" vzkliknila sem obrnivši^ se k njemu ter mu zrla v oči. "Res ne obžaluje! ničesar, ksr je minilo f" V V Ne!" ponovil je še enkrat; "blagoslavljam minulost in ni mi je lal." ■♦•Ali bi msr ne hotel, ds se vrne, kar je minulo?" vpralala sem dalje. Obrnil ez»llv® baaede. In ge pote J V o propadem, bos mi ie to ■ ter te veselil moje nesreče'"] "\>yj, nehej!" velel je go in hladno "To ni dobro 1 «»edaj praviš; s tem ssmo dol ješ, da si v tem hipa proti slabe volje, ds me ne ..| "Da te ne ljubimi— Reci saj le reci!" prestrigla sem mu bi do in solze so se mi vlile po l| V sedla sem ns klop ter zaknj liee z robcem. "Tako me torej rszumevj mislila sem trudeče se zadr ihtenje, ki me je hotelo zadd ♦i.— "Proč je z nejino popr3 njo ljubeznijo!" previl mi J nek notranji glas. On ni pristopil k meni in nj| tolažil. Bli je razžaljen s tem, sem mu po vedela. Glas njegov] je hladen in miren! \ I " Ne vem, česer me dolitf",! čel je zopet; "morebiti tega, moja ljubezen, ni več taktna, korfins je bils poprej ..." "Ne čisla me Več tsko, ki) poprej —" rekla Sfem sama sebi in gorke solze so mi ie on nejše tekle iz oci. "Tega jc Juriv čas in midva Hsdsljeval je on; "vsaka ima svoj nsčin ljubezni." Umolknil je mslo, potem pa pet izpregovoril ? 1 "Povedati ti hočem vso r« eo, ker el jo želiš, kskor tudi] sem ti odkritosrčen. One lets, sem te spoznsl, nisem po eele nj spal, temveč mislil sem nate tako Živel svojo ljubezen, katj je reala v mojem srcu. tudi nisem spal v Pet r ograd a inozemstvu cele noči ter hotel sebi zstretl to ljubezen, ki me I mučile. Pa nisem je uničil, m« več uničil samo to, ksr me jf I čilo . . . pomiril sem ae in vendi te še ljubim aedaj, če tudi drugi kor si hotel ti. zakaj si mi pustil prosto voljo, katere nisem snsla ribiti, zakaj «ai me nehal učiti! Ko bi me bU vodil še nadalje, pe bi se niČesas ne zgodilo," hitela aem z glaeom, ki je izražal odločno očitanje in otožnost, ali nobene iskre poprejšnje stsre ljubezni. , 44 Kej bi se ne bilo dogodilo f" povprsšsl je zsčujeno, obrnivši se k meni; "eej se itak ni pripetilo ničeear. Vae je dobro — jako dobro," dodal je z nasmehom. " Je li mogoče, de me res ne razume, eli kar bi bilo še hujše, da me noče .rasumetif" pomislila sem si in solze so mi stopile v oči. "Ne bila bi, ničesar kriva, kaznovane s tvojo malomarnostjo, ds celo preziranjem", povzela iem; "oe bilo bi se zgodilo, da bi mi bres krivde naenkrat odtegnil vse, kar mi je bilo drego." "Kaj pravil, duša moje!" ostr-mel je zsvzeto, kskor bi ne razumel mojega govora. "Ne, daj mi izgoKoriti , , prosila ssm, segli mu v besedo. "Odtegnil si mi svojo zaupljivost, ljubezen svojo, da ia ie več, eelo svoje spoštovanje; kajti ne verjamem po tem, ker je minilo, de bi me le sedaj ljnbil . . , Ne, moram ti vendar že enkrat reči, ksr mi že davno teži sroe!" nadaljevala aem naglo, ko ml je hotel seči v besedo. "Sem 11 jsz bila kriva, ds nisem poznala življenja, ker mi ga niei Odkril; sem li jez krive, da,me zmiraj odvračal in odganjal, če tndi konečno razumem, kar je v življenju potrebno ln se že leto dni trudim, de bi se vrnils k 4ebf, ti pa se delal kakor bi ne razumel, kaj hočem in ved- AVGUSTA, i J — kar bi pa obema bilo n» čo!" T . . ,, "I* česa moreš to soditi?' vprašal me je oaupeL "Nlei U trdil ie včeraj ia uc prsvis unirej, ds tukaj 1 bomo mogli prebiti, da morevl *imo v Petrograd — v Pet rog! katerega sovražim!" nadaljJ sem pikro. "Namesto, da hi m J lažil v mojej tugi, lzogibljoi aj le in ne rečeš mi več nobene! .no tako; da ti ne morem sičesef očitati in le samo jaz ostsjsm.kri-va in nesrečni!.-r Ds, hočeš mel!«'' VVf zopet treščiti v prejšnjo življenje,] (goneč prihodnjič). £ ŠESTMESEČNA PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVETl POZORI! ČITAJTEff PRIDRUŽITE SE TEKMI! Glavni upravni odbor S. N. P. J. je sklenfl, da ae priredi iestmeseci tekma za pridobivanje naročnikov na Prosveto. Tekma traji seat mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t Vaak Slan ali članica S. N.P. J. in druitva v celoti aa lahko pridružijo ti Dolečene ao naaladnja nagrada, katar« aa to$no izplačajo vaam tekmovalcem, ki ao do njih upravičeni t Za 38 novih celoletnih ali aa 70 polletnih ročnim—5 knjig Knjii. Matica in krasni ni gramofon in 12 iabranik plošč. Za 40 novih celoletnih ali ma SO polletnih ročnim—8 knjig Knjii. Matico in velik donvood Typewritor, pisalni troj. Za SO norih celoletnih ali sa 100 naročnin—8 knjig Knjii. Matico in alata ura ha verižica. Za 78 norih celoletnih aH sa 180 poli Za *0 norih celoletnih ali aa 40 polletnih ročnin—8 knjig Knjii. Matico in krasni "Rogars Silver" namizni sestar in "Foun- (Delje prihoda ji!.) Za 2 nora celoletna ali sa 4 polletno naroČnt« nino—3 knjigo Knjiiema Matico. Za 3 nore celoletno ali sa 6 polletnih naročnin—4 knjigo Knjii. Matico in polletna naročnina na Proeroto. . Za 8 norih celoletnih ali sa 10 polletnih naročnin—8 knjig Knjii. Matico in celoletna naročnina na Proeroto. Za 10 norih celoletnih ali sa 20 polletnih na-knjig Knjii. Matico in lopa Izra-poslačona ura. i Za 18 norih cololotziih ali sa 30 polletnih f _. . « - i_ naročnin—8 knjig Knjii. Matico in krasna Matka ,B pozlačena ura in verižica. P Za 100 norih celoletnih ali sa 200 polletaft naročnin—8 knjig Knjii. Matica tn zlata| ura in pratan s diamantom. Za 180 norih celoletnih dll sa 300 polletnih Za 28 norih celoletnih ali sa 80 polletnih na- naročnia*-« knjig Knjii. Matice in Fi ročnin—»5 knjig Knjii. Matico in Carona Tonrh^ Automobil, avtomobil Fordovefsf Tjrpewritcr, pisalna stroj mafc rrsto. sistoma. Za 30 norih coloUtnih ali sa 60 pollotnih na- Za 200 norih celoletnih ali sa 400 pollataik ročnin—8 knjig Knjii. Matico in Roming- narodnin—8 knjig Knjii. Malice ia avte- ton Typewritcr, mala rrete piaalnt stroj. roobll Chevroletovega Vaak tekmovalec ima pravico, da .lshko spremeni gornje nagrade v zehtevo sa dobitek v gotovem denarja po dogovoru. Za vsak slučaj enakosti v tekmi sa bodo dale enake nagrada dvema ali več tekmovsi* cem. ZELO VA2NO JE. DA SI ZAPOMNIJO VSI, KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKMO. DA SK PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVA LEC MORA UPOSLATI CELO 8VOTO UPRAVNIfiTVU. To se je odredilo vsled tegs, ker eo nafrade tako visoke v kolikor jih dovoljuje zakon ta svrh«. , Člani, članice ali druitva, ki se žela udeležiti te tekme naj takoj piiejo po potrebne listi-ne in knjliice za nabiranje novih naročnikov upravi Proevete aa naslov: PROSVETA, 2657 So. Larrndale Ava., Chieago, 111., eaako j« nasloviti vsa pisma in denarne poiiljatve. Proeveta je laatnina Sloveneke narodna podporne jednote, ki ja Izdaja v ladbraievaln« namene. Člani Sloveneke narodna podporne jednota so veliko žrtvovali za raalirjenje Čita-teljskfa kroga Proevete. Večina ngitstoričnega dela jo bila