PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 239 (7433) TRST, torek, 14. oktobra 1969 SEDEM SOVJETSKIH KOZMONAVTOV V VESOLJU Od včeraj leti okrog Zemlje sovjetska «veso!jska trojka» . V soboto so v Bajkonuru izstrelili «Sojuz 6», v nedeljo «Sojuz 7», včeraj pa «Sojui 8» - V Moskvi govorijo, da bo SZ s tem vesoljskim podvigom sestavila prvo vesoljsko postajo na tiru okrog Zemlje Somi n in Valerij Kubaasov se pripravljata na polet s «Sojuzom 6» toli ^®^KVA, 13. — Danes ob 13.29 po moskovskem času so z ve-Zan *9a 0Porišča v Bajkonuru izstrelili tretjo vesoljsko ladjo v treh V^nlh dneh, ki je bila postavljena na tir okrog Zemlje. Ladji polij,11^8 »junak Sovjetske zvezen Ščatalov, z njim je še vesoljec Je-je prav tako odlikovan z naslovom «junaka Sovjetske zve-|s.’’’ si ga je kot Ščatalov pridobil z vesoljskim poletom januarja lili, »Sojuz 8n, ki so jo danes izstre- 18 ja pridružila vesoljskima lad- ij "J* <<^0iuzu 6», ki je bila postavili *c 1a *'r °kr°9 Zemlje v soboto rt, *Soi«*u 7n, ki so jo, izstrelili vče-l0|| s fem je bil uresničen že v iin °'° naP°vedan program o tako s6n°vani »vesoljski trojkin. lje edaj teti v vesolju okrog Zem-tr., sedem sovjetskih vesoljcev v o n ladjah, kar predstavlja rekord PodP'lefia mn°žičnega vesoljskega soliu a' Doslej so bili hkrati v ve-krat nai.več štirje astronavti, en- V Jo ®°vjetski in enkrat ameriški, sta SojUzu 6», kot smo že poročali, .9®sr«ij šomin.- p°- V ln Valerij Kubasov, inženir, deli Uzu ki so ga izstrelili v ne- J° ob 13.45 p0 moskovskem ča-«Soi|Se Prav* 24 ur po izstrelitvi JUza 6», so trije astronavti: pod-veit".ynik Anatolij Filipčenko, po-telin-i *nženir Vladislav Volkov, batv ’n Podpolkovnik Viktor Gor-So av:. raziskovalni inženir. Ti trije so ^ Vl zabiti, da ste bili vsi vi, dragi občani, v letih narodnoosvobodilne borbe med tvorci velike epopeje bratstva in junaštva tukajšnjega ljudstva in vsega slovenskega naroda, kakršnih svet malo pozna iz tistih časov.* Ob zaključku svojega govora je povabil otroke padlih partizanov Julka Lakoviča iz Doberdoba, Marijama Lavrenčiča s Poljan, Mili- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PO ČETRTKOVEM REFERATU FRANCA POPITA Obširna razprava o nalogah komunistov na osmi seji centralnega komiteja ZKS V razpravo so med drugimi posegli Boris Majer, Mitja Ribiiič, Sergej Kraigher in Edvard Kardelj (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 13. — V Ljubljani se je danes nadaljevala 8. seja CK ZKS. Ta plenarna seja se je začela v četrtek, ko je uvodni referat o aktualnih idejno - političnih in družbeno . gospodarskih problemih prebral predsednik centralnega komiteja Franc Popit. Pozneje so sejo preložili na današnji dan. 2e v četrtek je v razpravi sodelovalo precej članov centralnega komiteja, ki so govorili o mnogih vprašanjih družbene in gospodarske reforme, o zastopanosti Slovencev v federaciji, o političnem in družbenem delu komunistov in podobno. V današnji razpravi pa so sodelovali med drugimi Vinko Hafner, Ivan Žagar, Boris Majer, Mitja Ribičič, Sergej Kraigher, Edvard Kardelj in drugi. Boris Majer Je govoril o razvoju marksistične misli v slovenskem kulturnem prostoru. V uvodu je ugotovil, da jugoslovanski delavski razred doživlja globoke razvojne spremembe in da polagoma izgublja označbe, kakršne je prinesel iz dobe kapitalizma in administrativnega socializma v klasičnem smi. slu delavski razred v Jugoslaviji polagoma sam sebe ukinja, Je ugotovil Boris Majer. Dolžnost Zveze komunistov v teh razmerah je o-predeliti novo vlogo delavskega raz- reda. Ob tem mora upoštevati predvsem tri sedanje strukturne plasti: plast, ki je ohranila domala vse klasične družbene in ekonomske značilnosti, plast, ki je dedoma že zavzela samoupravno obliko in vse. bino in končno plast, ki se na novo formira zlasti iz kmečkega prebivalstva. Govoreč o idejni situacija v ožji slovenski kulturi je Boris Majer ocenil kot ugodni pojav, da se je marksizem umaknil poziciji državne ideologije, čeprav je začasno zato nastal nekakšen idejni vakuum, Id Je omogočil vdor raznih ideologij. S tem, da se je marksizem umaknil s položaja državne ideologije, se seveda ni u-maiknil s slovenskega kulturnega prostora. Prav nasprotno, komunisti se po besedah Majerja borijo in se bodo morali boriti, da se bo marksizem uveljavil z lastno močjo in privlačnostjo. Mitja Ribičič Je ocenil sedanjo sejo centralnega komiteja in razprave na njej kot osnovo za nadaljnjo politično akcijo in kot pripravo na bližnjo konferenco ZKS. Ko je ocenjeval stališče uvodnega referata Franca Popita in gradivo za današnjo sejo, je Ribičič zlasti podprl tista poglavja, ki se dotikajo področja gospodarstva. Menil je, da je med njimi veliko takih pogledov in stališč, ki se dobro vključujejo v zasnovo Jutrišnje seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo posvečena pretežno gospodarskim vprašanjem. Glede nadaljnje usmeritve Zveze komunistov je Ribičič dejal, da pri začrtovanju nadaljnjega razvoja postaja v temelju vseh dogajanj kot ključna usmeritev enotno spoznanje o vodilni vlogi delavskega razreda ter Zveze komunistov in to ne v smislu politične parole, temveč kot globoke in resnične karakteristike vsakodnevnega praa-tičnega delovanja komunistov. Zveza komunistov je trdno zasidrana v njeni stvarnosti, iz katere črpa svojo politično usmeritev. Nekateri dogodki v Sloveniji bi v zadnjem času sicer dopustili oceno, Je dejal Ribičič, da je prišlo na trenutke do krize političnega vodenja, do organizacijskih nesoglasij in do o-mahljivosti v odnosih v repubHš kem vodstvu. Današnji plenum naj bi postal, po besedah Mitje Ribičiča, mejnik v tem pogledu. Na koncu je Ribičič ocenil tako ime novane politične pritiske. Rekel je, da pri tem v bistvu ne gre toliko za proklamirano zavzetost za reformo, marveč da so to po navadi umetno formirani spori, ki po ne- (Nadaljevanje na 2. strani) D. K. co Pahor iz Dola in Milico Pahor iz Jameij, naj odkrijejo spomenik. Po enominutnem molku so položili vence predstavniki občine Doberdob, bivših borcev iz Doberdoba, pokrajinske partizanske zveze ANPI iz Gorice, občine Sovod-nje, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze, prosvetnega društva Briški grič iz Števerjana, goriške mladine, pokrajinskega odbora APL pokrajinske federaci je KPI ter predstavniki Zveze borcev Slovenije, Nove Gorice, Sela na Krasu, Kostanjevice na Krasu, Sežane in številni drugi. Posebno ganljiv je hi! prizor, ko so osnovnošolski otroci iz Doberdoba ponesli k spomenik u vsak svoj cvet in na takšen način izkazali svojo hvaležnost padlim, katerih zasluga je, če' danes lahko svobodno govorijo svoj jezik in se v njem tudi učijo. O pomembnem prispevku, ki so ga DoberdObci in vsi Kraševci dali v borbi proti naedfašizmu za svobodo, je govori! poslanec Mario lizzero, član vsedržavnega vodstva ANPI ter odlikovanec s srebrno medaljo za zasluge v odporniškem gibanju. Poudaril je, kako so se v teh krajih utrjevali v skupni borbi bratski odnosi med slovenskim in itaidjainsltiim delovnim ljudstvom ter pri tem omenil borbe in akcije že v letih 1925-1926 in 1934, in še prav posebej aretacije in borbe v drugi vojni, med katere sodi aretacija 22 domačinov v oktobru 1942. Zlasti je govori! o gorniški fronto septembra 1943, v kateri je prišlo do množičnega odpora vsega tukajšnjega ljudstva. Govoreč o zadržanju kraškega prebivalstva v narodnoosvobodilni borbi je še posebej o-menil takratnega župnika v Doberdobu, ki je večkrat dejansko pokazal svojo simpatijo in privrženost stvari narodne osvoboditve in borbe proti nacifašiznui. Nato je spregovoril predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze Gorazd Vesel, ki je dejal, da je 25 let in tudi več minilo od žrtvovanja tovarišev, ki so kot partizani, talci in politični preganjanci dali svoje življenje za narodno svobodo in družbeni napredek, vendar spomin na dogodke iz tistih časov ni obledel, zakaj preveč je bilo žalosti zavoljo trpljenja in tudi radosti je bilo veliko, ko smo slavili zmagoslavje naše osvobodilne misli in boja nad okupatorji in drugimi zatiralci slovenskega naroda. Vi Doberdobci, niste pozabili, da so prav na današnji dan, pred petindvajsetimi leti prišli v vas Nemci, aretirali 83 vaščanov in jih odpeljali v zapore, odkoder se nekateri niso več vrnili. Spominjate se ustreljenih sedmih talcev, spominjate se še drugih žrtev kot je v vašem spominu še vedno živo terensko delo, kurirsko delo, boji, pohodi itd. Doberdob je bil v narodnoosvobodilni vojni čvrsta partizanska postojanka, ki je bila osvobodilnemu pokre-tu v veliko oporo. V vasi ste že zelo hitro, takoj v letu 1941 pričeli z organiziranim odporniškim delovanjem ter ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v kateri so sodelovali vsi pošteni Slovenci, ki so hoteli osvoboditev slovenskega ozemlja ne glede na njihovo idejno pripadnost V tej enotnosti vseh zdravih sil našega naroda moramo iskati odgovor, zakaj je bila borba tako uspešna in na koncu tudi zmagovita. V plemeniti borbi smo ravno na teh kraških tleh na temelju narodne enakopravnosti in vere v boljšo prihodnost človeštva v krvi utrdili, s krvjo zapisali bratstvo s slovenskimi in italijanskimi protifašisti. To bratstvo je bilo eden izmed temeljev uspehov partizanskega gibanja v teh krajih — in tudi danes je razumevanje italiianskih demokratičnih in naprednih sil velikega pomena za narodne notrebe Slovencev, ki živimo v Italiji. Letošnje leto je nadvse pomembno za naš narod in še Dosebej za (Nadaljevanje na S. strani) KOŠARKA V PRIJATELJSKEM SREČANJU Borovci uspešni tudi v N. Gorici Najboljša med našimi košarkarji Starc (19 točk) in Zavadlal Prva Borova peterka nadaljuje igam polčasu) kapetan Adrijan Za »voje uspešno predprvenstveno do-1 vadlal. bo. naši košarkarji so tudi včeraj | — Ib— dosegli pomembno zmago, tokrat na račun moštva Mebla iz Nove Gorice. Zmaga je tem važnejša, ker so si jo plavi priborili prav na no vogoriškem igrišču. Bor — Meblo 69:59 (30:24) MEBLO: Catalani (k) 12, Koršič 7, Skok 8, Podgornik 9, Zorn 9, Stres 12, Hen 2, Tomulič, Školaris, Kosmač. (Trener Taso). BOR: Zavadlal (k) 14, Sancin 8, Fabjan 4, Tavčar 2, Pertot, Starc M, Skit 8, Ambrožič 14, Kralj, Škerlj. (Trener Mari). SODNIK: Prinčič. Prosti meti: Bor 7-12, Meblo 5-14. Borovci so začeli tekmo brez svojega standardnega pivota Ambrožiča, da bi dali igri silovit tempo in bi tako že v uvodnih potezah spravili domačine v težave. Ta taktika je tudi dala sadove, saj je peterka Zavadlal, Sancin, Fabjan, Starc in Sirk v 6' dosegla kar 16 točk, medtem ko so domačim zbrali komaj 2 točki. Nato se je v vrstah Bora nekaj zataknilo, igralci Mebla so se zbrali in so predvsem z meti iz razdalje zmanjšali razliko v koših. Vseeno pa je uspelo tržaškim košarkarjem ohraniti vodstvo in zaključiti prvi polčas s 30:24. Drugi del igre je bil izenačen in včasih razburljiv. Domačini so dosegli koše z med iz razdalje in se v 13' nevarno približali borovcem (48:51). Tedaj pa je Borov trener Mari izvedel uspešno menjavo, ponovno je vstopil Peter Starc, ki si' je v trii kočljivih minutah priboril dva prosta meta in oba uspešno za-ključil. Dal je novega dana borovcem, ki so nato osvojili zmago z 69:59. Med plavimi se je posebno izkazal omenjeni Peter Starc, ki je bil najuspešnejši Borov strelec (19 točk), poleg tega je lovil odbite žoga v obrambi in napadu. Vzorno pa je vodil igro (in to predvsem v dru- V NOVI GORICI Bivši nogometaši proti sedanjim... Igranja prosto nedeljo 19. okito. bra, bodo v Novi Gorici Izkoristili talko, da bodo nogometaši 1. ekipe SNL imeli dober trening v tekmi proti nekdanjim zelo znanim 1-gralcem, ki so zastopali Novo Gorico celo v slov.-hrvateSd 2. aveenl ligi. Nekateri od teh še sodelujejo obdobno po podjetjih v delavsko, športnih igrah. Za to srečanje, ki naj bi bilo v bodoče propagandno in tradicionalno, vlada na Goriškem veliko zanimanje že sedaj, ko še ni u. rarino Objavljeno. Za resnično do. ber nogometni užitek zagotavljajo sledeči Igralci: Biča, Tanča, Jovič, Gulfa, Mar. ko, Brezavšček, Emil Vito, Oveto, Kamilo, Igor, Virgillo, Franko, Lut. man, Pentot, Padavan, Sušmelj, Tinunin, Blažina, Brajnik. Leban, Rijavec, Medeot, Tomažič, Markič, Rus tja, Arnič, Besednjak, Vogrič, Ušaj, Žibernik in še kakšen... Torej kar za dve ekipi. Tudi sodniki na tej tekmi bodo bivši 1. gralcl Marušič, Pavlin in Bizjak, šlo se bo zares, vendar bo tempo igre bolj počasen zaradi neeadost. ne kondicije, tako, da bo športno občinstvo lahko 'sledilo akcijam, ki so pred 15 leti pritegovale zelo veliko število gledalcev na igrišče v Šempetru. NAMIZNI TENIS Ta mesec začetek prvenstva C lige Italijanska namiznoteniška zveza je določila začetka državnega prvenstva moške C lige. V tej ligi bo nastopal letos tudi nabrežinski Sokol. Prvenstvo se bo začelo 26. t. m. V SEVERNI IRSKI ŠE VEDNO NAPETO VZDUŠJE Po sobotnem streljanju v Belfastu angleški vojaki podirajo barikate 3 mrtvi in nad 60 runjonib ■ Vojaški oddelki Igralcev rugby-ja za aretacijo skrajnežev - Več obsodb na zaporne kazni V PREPPRVENSTVENI TEKMI V SKEDNJU Borovi naraščajniki premagali Servolano V nedeljo, 19. oktobra bodo plavi odigrali 1. kolo nara-ščajniškega prvenstva - Kapic najboljši strelec borovcev Slovensko planinsko društvo priredi tečaj predsmučarske telovadbe sa mladince (vključno letnik IMS) in odrasle. Vpisnina za eolotni tečaj, ki bo trajal od oktobra do decembra 2-krat tedensko, snaša 1.000 Ur. Za mladince bo prvi trening DANES, M. okt. od IS. do 19. ure v telovadnici v Ulici Montecchi. Ob Isti priliki se bodo spre-Jesnals vpisovanja in poravnava vpisnine. Odločalo se bo tudi o najprimernejših urnikih in ostalih podrobnostih. Telovadno opremo s seboj! Za odrasle se tečaj prične teden pozneje. Datum in kraj bosta objavljena v dnev-tlsku. Borovi naraščajnika so v nedeljo v predprvenstveni tekmi v Skednju premagali moštvo Servolane. Plavi se pripravljajo na prvenstvo, ki sp bo začelo v nedeljo, 19. oktobra. V Borovih vrstah sta prvič nastopila Leonardo Koren in Branko Jazbec, najboljši športnik 11. SŠI. Bor — Servolana 26:22 (14:16) BOR: Pavel Barazzutti (k) 2, Mauro Francia 2, Adam Kapič 12, Aleš Žetlco 6, Mauro Kos mina, Leonardo Koren, Branko Jazbec, Milo-rad Vukotič 4. Uvodne poteze so bile v korist domačinov, ki so takoj povedli s 4;0. Naši naraščajniki pa so se kmalu opomogli, zbrali so se v obrambi, si zagotovili odbite žoge pod svojim košem (predvsem po zaslugi A-dama Kapiča) in nato izenačili stanje ter takoj povedli (8:4) Obe moštvi sta v obrambi igrali cono 2-1-2, v drugem polčasu pa so naši prejeli nasprotnike na moža in jih spravili v težave ter so si tako praktično zagotovili zmago. Ta zmaga bo seveda koristno vplivala na igralce, ki bodo morali v nedeljo začeti s prvenstvom. Borova ekipa ima naslednje pozitivne strani: moštvo igra disciplini- fNiMmuiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuuiii Nogomet* V soboto je padel nad letošnjimi 11. slovenskimi Športnimi Igrami zastor. S tem pa seveda nikakor ni prenehalo vse delovanje naSih društev. To se pravzaprav Sele pričenja, saj je pred vrati vrsta prvenstev, tekmovanj, nastopov. O vsem tem je nai dnevnik doslej vedno obširno poročal, saj se je zavedal, da je tudi sam del slovenske narodne skupnosti v Italiji in je torej dol-ion beležiti zlasti vse, kar je v zvezi z našim delom, napori in prizadevanji na vseh področjih na-Sega udejstvovanja. In tako je seveda nemalo svojega, sioer tesno odmerjenega prostora, posvečal tudi domačemu Športu in telesni kulturi saj ve, da mora s posebno pozornostjo spremljati vse, kar je natega, kar prihaja od nas in je v zvezi z nami. Pa ne le to: njegova dolinost je da od časa do časa, ko se pokaže potreba, pokate tudi rut določene nepravilnosti, če pride do njih, da se ne strinja s pojmovanji, ki niso v skladu z na pori za ohranitev na naši zemlji, skratka, da ni vedno le registrator dogodkov, ampak da skuia tudi aktivno posegati med nje na način ki se mu zdi pravilen ali pa vsar — pravilnejši. Do takih dogodkov, ki (do določene mere) terjajo tudi poseg nate Športne redakcije, je vsekakor priilo. V zadnjih letih so pričela nota druttva, ki se ukvarjajo z nogometom, vedno bolj zapostavita-ti eno svojih osnovnih dolžnosti, namreč da skrbe za svoj domači naraščaj, za domačo mladino, za tiste svoje člane, ki bi se želeli ukvarjati s Športom, pa jih druga društva iz raznih vzrokov ne vključujejo v svoje vrste. Namesto tega so začele skoraj vse nate nogometne enajsterice vključevati v svoie vrste igralce druge narodnosti fin mnogi od teh ne prihajajo na igrišče zastonj!), domačini pa so postali v najboljšem primeru le gledalci. Druttva so v pretirani vnemi za dosego določenega uspeha pozabila na svoje poslanstvo, na zdrutevanje domače mladine. Posledice so zdaj že vidne. In reči morimo, da niso prav nič razveseljive. Na igriščih se sim le poredko naša beseda. Marsikje sploh nimamo več občutka, da smo v sloven-tki mit, ko poslušamo klice in| komentarje navijačev. Vse to jr privedlo celo do ekstrema, da so bili nekateri občni zbori msih društev v tujem jeziku, da se na nekaterih turnirjih, ki so jih prirejala slovenska druttva, sploh ni slišala slovenska beseda: ne na prvem, ne na drugem mestu. Ni je bilo! Odločno smo proti vsakemu na-ciomlizmu v iportu. Nasprotno: menimo, da je šport eno najpri memejilh sredstev za ustvarjanje prijateljskih stikov med narodi in narodnostmi. Toda pri tem mora vendarle vsakdo vedeti kdo je t n kam se prišteva. Le kako naj zahtevam, da me spoštuje tujec, če se niti sam ne spoštujem; kako naj zahtevam od tujca spoštovanje mojega materinega jezika, če ga sam ne cenim in upoštevam? Prav zato menimo, da so ta naša društva, ki se ukvarjajo z nogometom, prestopila okvire v katerih so nas obvezovala, da beležimo njihovo delovanje, uspehe in neuspehe. Prav zato menimo, da bo treba odslej posvečati delovanju teh nogometnih ekip toliko pozornosti, kolikor pač same efektivno doprina-šajo k skupnosti, h kateri se prištevajo. rano (to se pravi, da se v glavnem skuša držati trenerjevih navodil — Čermeljevih); igralci so požrtvovalni; moštvo ni tudi prav nizko: Francia, Kapič, Kosmina, Koren bi se lahko dobro uveljavili na odbitih žogah. Negativne strani: pomanjkanje »foundamentals* (tehničnih prvin): igralci slabo vodijo žogo ter neokretno podajajo, izgubljajo ravnotežje pri izvedbi enostavnih košarkarskih gibov. Torej, predvsem na osnovne prvine bo moral Edi Čermelj 'osredotočiti svoje delo, toliko bolj, ker so sikoraj vsi naši »mulci* atletsko še kar dobri. —bi—, • • • V nedeljo sta bili v naši deželi dve pomembni predpr-veostveni košarkarski tekmi. Goriški «Splligen Brau» je na domačih tleh premagal Spartaika iz Brna z 80:78. Na turnirju za pokal Lovari je videmski Snaidero premagal beneški Noailex v zelo razburljivem srečanju z 88:86. Najboljši mož na Igrišču Je bdi ponovno Allen, ki je sam Zbira) 32 točk. Snaidero je s to zmago osvojil pokal. BELFAST, 13. — Protestantski skrajneži so v sdboto spremenim Belfast v pravcato bojno polje. Mod njimi in angleškimi vojaki je prišlo do streljanja, ki je trajalo do dveh zjutraj. Ob koncu spopada so našteli tri mrtve in 60 ranjenih. Med mrtvimi je policaj, ostala dva pa sta civilista. Protestanti so hoteli trumama navaliti na katoličane, ikar so jim preprečili angleški vojaki, na katere so skrajneži streljali tudi s streh. Tudi v noči med nedeljo in ponedeljkom je prišlo do spopada med množico protestantov In agleškiml varnostnimi silami. Tudi ta spopad je bil na ShanfcLU Road, kjer so se angleški vojaki poslužili sol-zilcev. Do spopadov je prišlo, ko so protestanti postavili na tej ulici barikade s tovornjaki In avtomobili, M so jih pripeljali te bite nje tovarne. Na srečo tokirat ni bilo smrtnih žrtev. Sinoči je v okraju Shankill prišlo ojačanje: četam, ki so že v Severni Irski (več kot 8000 mož), so prišli na pomoč pa daled, Jd so Jih nujno poslali te Velike Britanije. Britanske čete so danes porušile barikade, ki so dosegle višino treh metrov. Voditelj protestantskih skrajnežev duhovnik Jan Paisley je Izjavil, da je alkohol kriv sobotnih Izgredov In da bt se morali protestanti, če so tl kirtvl poMcajeve smrti, pogrezniti v zemljo. «Z želodcem polnim alikohola« je rekel Paiišley, «se ne more predstavljati ničesar in ničesar braniti. V soboto je preveč alkohola steklo v Shankill Roadu». ’ Med rušenjem barikad so angleški vojaki našli na področju Shan-kllla zažigalme bombe, razno orožje In munietjo. Nocoj je v Belfastu mimo. V Londonderrjrju je britanska vojaško policija po sporazumu o ukinitvi katoliških obrambnih organizacij, prevzela varstvo katoliškega okraja BorsMa. Angleški policaji so razoroženi. Sodišča v Belfastu, ki so bila danes močno zastražena, so obsodila 16 oseb, ld so se udeležile sobotnih izgredov, na zaporne kazni od 4 mesecev do enega leta. 7,a aretacijo najbolj razgretih skrajnežev se angleška vojska poslužuje posebnih ekip močnih in odlično izveš,banih vojakov, v glavnem igralcev rugbyja. Ti, ki lmalo na sebi posebne opreme, se poženo sredi množice In’ aretirajo skrajneže, ki jih nato izroči .jo polici ji. Zaradi pomanjkanja učilnic Prvi dan zasedanja angleško-jugoslovanskega trgovinskega sveta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — V Beogradu se Je danes pričelo skupno zasedanje angleško - jugoslovanskega trgovinskega sveta, na katerem bodo pre-učdld trgovinsko izmenjavo, gospodarsko sodelovanje, industrijsko in tehnično kooperacijo In vprašanje specializacije jugoslovanskih strokovnjakov v Veliki Britaniji. Britansko delegacijo vodi lord Ebbis-ham, jugoslovansko pa zvezni poslanec Rista Bajam&kd. Na današnji prvi seji sta obe strani prikazali svoje poglede na jugoslovansko - angleško blagovno izmenjavo dn gospodarsko sodelovanje. Pri tem sta ooe strani po- g g ■llllllillinnii.i.......................................imiiiil,iil,iliM IZJAVA BAVARSKEGA PRAVOSODNEGA MINISTRA udarili zadovoljstvo zaradi ugodnega poteka blagovne Izmenjave v tekočem letu, ki bo verjetno rekordno dn zaradi dejstva, da se postopoma zmanjšuje Jugoslovanski deficit. Člani jugoslovanske delegacije so v današnjih razgovorih izrazili mišljenje, da bd se Jugoslovanski Izvoz v Anglijo lahko občutno povečal, če bi jugoslovanski izvozniki itedvald iste ugodnosti kot britanski partnerji te držav EFTA. Poleg tega jugoslovanski izvoz v Veliko Bri tanijo ovirajo tudi razne omejitve, ki jih je Velika Britanija uvedla za zaščito svoje valute. Člani britanske delegacije bodo po današnjem zasedanju obiskali vsa republiška središča ter Split in Novi Sad, kjer bodo imeli konkretne raz. govore z gospodarstveniki. Po vrnitvi v Beograd bo jugoslovansko -britanski trgovski svet ocenil njihove razgovore v republiških središčih in se pomenil o nadaljnjem delovanju. Nova sodna preiskava proti škofu Defreggerju Samo 12 let zapora nacističnemu morilcu - *lllllllllltlflllllll9t9lllllllll9liail||lllll9lllllllllllllll9l*IU NEDOLŽNE LJUDI SO 0BT0ŽEVAU ROPOV IN VLOMOV Pripadniki karabinjerskih sil prijavljeni sodišču Z grožnjami in nasiljem so izsiljevali priznanja zaradi Obtožbe sodelovanja pri 5 umorih 65-letnega bivšega haup-sturmfuehrerja SS oddelkov in sedanjega trgovskega potnika Fritza Woehma na 12 let zapora. Sodišče pa je Woehma oprostilo obtožbe, da je kot poročevalec Elchmanno-vega urada sodeloval med 1941. in 1945. letom pri pokolu več tisočev Židov, za kar je tožilec zahteval dosmrtno ječo. Množica, ki je do zadnjega kotička napolnila sodno dvorano se je med čdtanjem razsodbe glasno zgražala ln sodnikom kričala «nacdisti» in Kvojni zločinci;). Sodnik je dal takoj izprazniti dvorano. V obtožnici je med drugim rečeno, da Je Woehm odgovoren za pripor 22-letne Židinje v koncentracijsko taborišče smrti Au-sdhvviitz, ker Jo Je zasačil brez pred. pisane «rumene» zvezde. RIM. 13. — Namestnik državnega pravdnlka dr. Gammine Cecere je ob zaključku pet let trajajoče preiskave predlagal preiskovalnemu sodniku dr. An/tonlju Allbrandlju prijavo sodišču 11 pripadnikov karabinjerskih oddelkov in sicer treh častnikov, štirih podčastnikov in štirih agentov. Vse te obtožujejo zlorabe njihovih funkcij, nasilja ln povzročitve telesnih poškodb med zasliševanjem 26 oseb, ki so bile prisiljene priznati kazniva dejanja, ki Jih niso tevršile. Od Januarja 1963. do januarja 1964. leta so neznanci Izvedli v Lombardiji ln Piemontu vrsto drznih ropov in vlomov v bančne u-stanove. Vodstvo preiskave je pre. vzel karabinjerski oddelek v Bergamu pod vodstvom majorja Sla-ni ja, ki Je 30. januarja 1964. leta odredil v Romanengu, Offanengu, Comu in Codogrm are-tacdjo do tedaj nekaznovanih in predvsem spoštovanih oseb. Ko je sodišče oprostilo po krivem obtožene osebe, so te preko odv. Vittorla Bettl-nlja vložili tožbe proti karabinjerjem. S tožbo so sprožili sodno preiskavo, ki so Jo poverili rimskemu sodišču. Državni tožilec ln preiskovalni sodnik sta ugotovila resničnost Izjav to-žlteljev, da so jim priznanja IzsL lili z grožnjami ln nasiljem, kar so potrdile številne priče ln tudi Izsledki sodnomedicinskih izvedencev. PARIZ, 13. — Francoski državni tajnik za mladino ln šport Joseph Comlti je danes predlagal naj bi država ponovno uvedla smrtno kar zen za tihotapce mamil. IZPOD PERESA SREČKA VILHARJA IN ALBERTA KLUNA Jugoslovanska vojaška delegacija na Sardiniji Odlomek iz knjige ^Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in južni Franciji* Libijci so zahtevali vrnitev Kdo in kaj je skrivnostni potnik na «Sardiniji»? NEAPELJ, 13. — Danes je prispela s sedemurno zamudo v Neapelj potniška ladja «Sardegna», ki je Imela na krovu skrivnostnega potnika. Ta, baje se piše Aleksander Stefanov, se je ilegalno vkrcal v Tripoliju ln se s prošnjo za politično zatočišče prijavil poveljniku. Nedaleč od Malte sta dva patruljna čolna libijske mornarice dohitela italijansko ladjo ln zah tevala Stefanova, čemur se Je kapitan uprl. V Neaplju so neznanca zasltšalt organi pol-ltlčne policije, vendar o njegovi točni lnden. ti teti ni nič znanega. Ve se samo, da Stefanov govori korektno več jezikov ln sicer angleško, francosko, rusko, nemško, arabsko ln malo Italijanščine. Baje je skrivnost, ni potnik zaprosil, da ga ne bi poslali ne v Libijo, ne v Sovjetsko (zvezo. Objavljamo odlomek iz knjige rNarodtioosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji. Korziki in v južni Franciji» avtorjev Srečka Vilharja in Alberta Kluna, ki je izšla v založbi nSoča» v Novi Gorici. Knjiga obravnava usodo 15 tisoč naših ljudi, ki so jih italijanske fašistične oblasti med drugo svetovno vojno koncentrirale na Sardiniji. Po kapitulaciji Italije so 6.000 teh naših rSardincev» Američani odpeljali na Korziko in Južno Francijo ter vključili v VII. ameriško armado. Konec leta 1943 je prišla na Sardinijo, kjer so bili izolirani naši ljudje, vojaška delegacija NOVJ, da bi uredila repatriacijo jugoslovanskih političnih zapornikov in vojnih ujetnikov ter tamkaj odkrila množico Primorcev in Istranov. V poglavju, ki ga objavi jamo, avtorja pripovedujeta, kaj se je dogodilo na otoku ob prihodu delegacije NOVJ. Stiki naših Sardincev s svojci so že proti koncu leta 1942 močno u-sahnili. Nekogar ni bilo več, ki bi prišel s Sardinije na dopust zaradi smrti v družini. Po kapitulaciji Italije pa so se ti stiki, ki so viseli le še na nitki stroge vojaške cenzure, popolnoma pretrgali. Zdaj ni bila več vmes samo vojaška cenzura ali prepoved dopustov, marveč nova fronta, ki je Italijo presekala na dva dela. Nov položaj pa je zdaj našim pregnancem na Sardiniji odpiral možnost povezave v smeri Barija, kamor se je zgrinja la množica prekomorcev. Nemara so prav vesti iz tega za Jugoslavijo tako pomembnega območja vplivale nanje, da so začeli pri zaveznikih in italijanskih vojaških poveljstvih zahtevati, naj jim omogočijo odhod v Jugoslavijo. V dnevniku pregnanca Sava Slokarja beremo: «18. oktobra 1943. Danes smo poslali ameriški in italijanski voja ski komandi v Olbio vlogo z zahte-naj nas puste v Jugoslavijo.* Slokar jeva 321. četa nanjo ni prejela odgovora. Po prihodu na Sardinijo so se Američani vsidrali predvsem na letališčih. Da bi jih oimprej usposobili, so pritegnili k delu tudi večje skupine pripadnikov posebnih delavskih čet. Tu so imeli tedaj priložnost, da so lahko na ameriški vojaški komandi zahtevali svoje pravice. 'Ib pa je toliko bolj razumljivo, kajti naši ljudje se niso radi obračali na italijansko poveljstvo, zakaj tam so sedeli še vedno isti ljudje kot pred kapitulacijo Italije in padcem fašizma. Američani so našim ljudem redno postavljali vprašanje, od kod so doma in kateri državi pripada njihova ožja domovina. Ko so pogledali še na zemljevid, kje leži Gorica, je bilo razgovora takoj konec. In take izmenjave misli so se zatem pooavijale v dolgih mesecih vse tja do konca januarja 1944. Še eno je prihajalo prt takih razgovorih na dan: ameriški oficirji se niso veliko vmešavali v italijanske vojaške zadeve na otoku. Zanje je bilo pomembno, da so naše ljudi lahko uporab jald na svojih letališčih. Ta pomoč pa je prišla preko italijanske vojaške komande. Čeprav se je našim pregnancem zdelo, da so skoraj v brezizhodnem položaju, so vendarle dan na dan pričakovali, da se bodo zanje zavzeli predstavniki narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Toda, malo ali nič niso tedaj vedeli o težavah Jugoslavije in o spletkah begunske vlade. Prva partizanska misija je prišla iz Jugoslavije v južno Italijo (Bari) 3, oktobra 1943, vendar je kot zastopstvo štaba obalne komande v Dalmaciji, ki je delovala po navodilih IV. operativne cone. To so tedaj narekovale predvsem težavne razmere na otokih Brač, Hvar, Vis itd. Zaradi nemškega pritiska so se morala partizani ^ maikniti iz Splita na otoke in * njimi je odšlo tudi precej civilne# prebivalstva. Partizani so odpel)8* s seboj tudi vse ladjevje, kolik8* ga je bilo v splitski luki. Partizanska misija je odšla * Bari predvsem zaradi tega, da ** si pri zaveznikih izvoljevala pori8* v gorivu za partizanske ladje, vri dar pa je imela tudi pooblastilo, <** napravi v Italiji prve korake ** repatriacijo jugoslovanskih vojb1 ujetnikov in političnih obsojene«1: Misija je imela najprej svoj sed8* kar na partizanski ladji «BakaP Vest o prihodu jugoslovanske rori je v Bari se je bliskovito razširi* po vsej južni Italiji in množica J8' goslovanov je začela zdaj prihaja8 v Bari z namenom, da bi ji misij* omogočila vrnitev v Jugoslavijo.* Bari pa so se začeli zgrinjati tu» tisoči Primorcev in Istranov z ljo, da se prebijejo v Jugoslavijo vključijo v NOVJ. Zaradi vse vri jih nalog je ta misija že čez K* sec dni prerasla v pravo zasdV stvo vrhovnega štaba NOVJ. Po®*1 jeseni 1943 pa je začelo v NeaplJ® delovati tudi predstavništvo Ju|8’ slovanskega rdečega križa (JRK1 Njegova naloga, vsaj v začetku, ® bila v tem, da zbira pomoč za P«£ tizanske bolnišnice, marveč piri vsem, da zbira podatke o jugo«*8' vanskih vojnih ujetnikih, politični® zapornikih ter internirancih. Prri stavništvo JRK in pa jugoslovans*1* misija v Bariju sta seveda ugoto®' la, da je precej jugoslovanski* ujetnikov in političnih zapornik8'1 tudi na Sardiniji. Zaradi tega J* misija v Bariju sklenila, da pošli* tja posebno delegacijo, ki naj 1,1 uredila vrnitev Jugoslovanov v f*8 movino. Delegacijo so sestavi)8’ Jovo Vukmanovič (Črnogorec), IJ8! bo Osterc (Slovenec) in Zoran Kr«** (Slovenec, doma iz Trebč pri ‘r stu). Ta sestava delegacije je P8 polnoma ustrezala svojim nalog«111 Na Sardiniji so bili tudi vojni uj«fj niki—Črnogorci in tam je bilo tu® precej političnih zapornikov, akti*1' stov OF, večinoma doma iz LjU8' ljane. Zoran Kralj, ki je dobro k8 voril italijansko, je lahko vodil f«*’ govore z oblastmi na otoku. Oster® pa je bil vešč angleščine. Ko J® decembra 1943 delegacija odhaja*® iz Barija, so tam dobro vedeli, ***; je bila vsa južna Italija posej«8* s posebnimi delavskimi bataljoni j" zato je Zoran Kralj nosil navodil* zanje tudi na Sardinijo. Skoraj ’ istem času je šla podobna deleg8' cija tudi na Sicilijo in tamkaj 0* jala pripadnikom posebnih dela® skih. bataljonov navodila, kako «?* se prebijejo v Gravino. Delegacij* pa je lahko odšla na Sardinijo tu1*1 zaradi tega, ker se je s teheransk8 konferenco (28.11,—1.12.1943) polož" za novo Jugoslavijo izboljšal. tega časa so namreč bili bolj zašd' teni četniki oziroma Drivrženci b® gunske kraljevske vlade v Kaif1*' kot pa privrženci jugoslovanske*** narodnoosvobodilnega gibanja. Tudi na Sardiniji (Asinara in dr1*' god) se je dogajalo, da so skuša*® lokalne oblasti zaveznikom jugos*8" vanske politične zapornike e n os ta® no prikrivati. Po hudih bojih 1,1 gladovnih stavkav se je končno fl®’ šim zapornikom na otoku Asinaf* le posrečilo priti v stik z zavez«!' ki, ki so zatem zanje posredoval*' Toda šele decembra 1943 so jih j pustili iz zaporov. Vseh je hi*8 okrog 200. Nastanili so se v nek’ vijašnici v mestu Sassari. Prav'1* vojnih ujetnikov je bilo med nji*1” le malo in nemara so bili to * tisti, ki zaradi bolezni poleti l**’1 niso mogli na pot, ko so jugos*'1' vanske vojne ujetnike s Sardini1* premeščali v njihovo matično ta*1'1' rišče «Bergamo». Jugoslovanska d® legacija je svojo nalogo v zvezi * | renatriacijo Jugoslovanov hitro 8 pravila. (Nadaljevanje jutri) .............."""""""""""i..................................................................................................................................................................................................................l■■lllllllll•ullllllll|||■HlM■lul■lllllll■<>,,l( Uari — Vicenza (0-0) X Florentlna — Cagliart (0-1) 2 Inter — Brescia (3-1) 1 Juventus — Torino (1-2) 2 Lazio — Sampdoria (1-0) 1 Napol! — Roma (04)) X Palermo — Milan (0-0) X Verona — Bologna (0-0) X Genoa — Coma (1-0) 1 Modena — Varese (0-1) 2 Reggina — Mantova (0-0) X Padova — Legnano (0-2) 2 Samben. — D.D. Ascoli a-o) 1 KVOTE 13 — 99.263.400 lir 12 — 1.171.200 » Osma seja CK-ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) Ob prilild zaključka letošnjih 11. slovenskih športnih iger je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu sprejem za športnike in predstavnike našega *nwK» življenj# potrebnem zapletajo politično situacijo. «Dopustna Je neposredna kritičnost v družbeni oceni dela posameznih organov, pritiski, kakršnim smo bili priča, je poudaril Ribičič, pa taifcšiii kot so bili nimajo prostora v jugoslovanski družbi in niso v ničemer koristili uspešnosti boja za gospodarsko reformo«. Sergej Kraigher je dejail v razpravi, da se mora pozornost komunistov pred konferenco povečata predvsem v dveh smereh. Skrbeti morajo, da se bodo stališča konkretizirala in se začela tudi praktično izvajati in pariti, da se ta stališča ne bodo razvodenila. Sergej Kraigher je zlasti poudaril vprašanje položaja Slovenije v Jugoslovanski skupnosti. «Ne gre pretira-vati, je dejal, ko je beseda o pojavih nacionalizma in separatizma. Velikanska večina Slovencev je za takšno družbena) ureditev, sot Jo imamo, Je deial Kradgher, to Je za sedanjo federativno skupnost«. Edvard Kardelj je predvsem govoril o pojmu in teoriji razrednega boja in delavskega razreda. «V naših dosedanjih razpravah in razmišljanjih, predvsem teoretičnih, je dejal, smo lahko našli pogosto več politike kot teorije, kar je nedvomno dokaz, da gre predvsem za družbene konflikte. Branilci bi rokratsko - tehnografskega monopola so takorekoč še do včeraj bra. ndill državno - lastniške odnose v proizvodnji in v družbenem delu s tem, da so si prisvajali pravico 'govoriti v imenu delavskega razreda in upravljati s presežkom dela delavskega razreda monopolistično na birokratsko . tehnografski na čin. Zato so identificirali razredni boj » nočjo državnega aparate, Zveza komunistov s« Je po besedah Kardelja distancirala od te teorije in se zavzela za samoupravljanje kot obliko samoupravnih odnosov in to kot dejanski nosilec za o-svobajanje dela In delovnega človeka. «Pri nas«, Je nadaljeval Edvard Kardelj, (dima posebno vlogo sklicevanje na reformo. Nišam za pretvarjanje pojma v nejasen mit, ki ga lahko vsakdo po svoje razlaga«, je dejal Edvard Kardelj, «temveč za jasno opredelitev. Reforma ima prvič gospodarsko in drugič družbeno - ekonomsko plat. Gospodar-ska reforma pomeni zbir ukrepov, ki jih mora imeti vsaka družba za intenzivnost gospodarjenja, produktivnost, spodobnost, konvertibilnost itd. To Je težak posel, ki pa ga moramo pojmovati brez fetišev ln ga tudi dosledno uresničiti. Družbeno • ekonomska plat pa mo. ra ded delavskemu razredu močneje v roke materialna in družbena sredstva za njegov boj. To Je usmeritev h krepitvi samoupravljanja na vseh področjih družbene integracije in za vključevanje znan. stveno - tehničnega napredka za krepitev vloge delavskega razreda, nikakor pa ne tehnokratsko . birokratskega monopola. Tudi na gospodarsko reformo smo prišli zato, je poudaril Kardelj, ker smo spoznala, da je brez nje nemogoče naprej. Edvard Kardelj je na koncu tudi dejal, da Je dejstvo, da se )e delavski razred spremenil in da :se je spremenila tudi oblika razrednega boja. Vendar pa ta boj ln delavski razred ostaneta vedno baza za delovanje komunistične partije. C e bo Zveza komunistov izgubila to svojo bazo, se lahko kaj hitro spremeni v melomeščansko skupino, ki ni b» koala slog«. , PO VaRAJSNJI IISTRCUTVI tSOJUZA 8» «VESOLJSKA TROJKA« OKOLI ZEMLJE (Nadaljevanje s 1. strani) ki sedaj letijo okrog Zemlje, pustila na tiru okrog Zemlje in se vrnila na Zemljo v «Sojuzu 6». Prav tako te Moskve poročajo, da življenje na krovu treh vesoljskih ladij poteka v najboljšem redu. Polkovnik Sčatalov, ki poveljuje vesoljski skupini, je tudi »posebni dopisnik* agencije Tass, Volkov pa, ki leti s tSojuzom 7», je •posebni dopisnik* glasila Rdeče armade «Rdeča zvezda*. Ime kodeksu »Sojuza 6» je «Anteo», »Sojuza 7» «Uragan» in «Sojuza 8» »Granit*. Iz Moskve tudi poročajo, da je Jelišjejev pred odhodom v intervjuju posredno potrdil domnevo, da bodo v vesolju sestavili vesoljsko postajo, ko je dejal: «0-pravili bomo poskuse za izključno tehnične rešitve, ki bodo omogočile sestavo še močnejših postaj na tiru okrog Zemlje.* Hkrati pa je Jelišjejev izključil, da bi se vesoljci med poletom preselili iz ene v drugo vesoljsko ladjo. Dejal je: »Vsaka ladja ima svoje specifične znanstvene naprave in nima nobenega smisla, da bi se sprehajali iz ene v drugo ladjo.* V Moskvi ugotavljajo, da bodo velikega pomena geografske in geo loške raziskave, o katerih je govoril po televiziji akademik Konstantinov, ki je dejal: »Sojuz 6» in »So-juz 7» sta že srečno opravili prve poizkuse in važne raziskave geološke in geografske narave, ki so bile opravljene v sodelovanju z raziskavami na Zemlji, pozneje bo vat to delo služilo za izpopolnitev geo-fizičnih zemljevidov, kar bo prispevalo k izpopolnitvi študijev in raziskav v zemeljski in morski globini. Tass je sporočila, da se je »Sojuz 6» med 32. krogom okrog Zemlje, kot je bilo to že po programu določeno, postavila na različen tir od ostalih dveh vesoljskih ladij. Poveljnik šonin, piše Tass, je za spre-menitev tira postavil v pogon kozmični motor in ladja je spremenila smer ter se postavila na nov tir. Med tem časom je »Sajuz 7» slikala nekatera področja zemeljske površine, meje zasneženih področij, izmerila sončno svetlobo do Zemlje in svetlobo zvezd, opravila mnoga opazovanja dnevnega in večernega obzorja na Zemlji in slikala oblake. Poveljnik Filipčenko je za ta opazovanja primerno usmeril ladjo z ročnimi napravami. V istem času pa sta vesoljca v »Sojuzu 8» večerjala. Plenum CK KPF določil datum kongresa PARIZ, 13. — Plenum centralnega komiteja francoske partije Je sklenil, da bo XIX. kongres KPF od 4. do 8. februarja prihodnjega leta tn da bosta osnovni poročili podala tajnik KPF Waldeok Ro-chet ln Georges Marachals. Na- VValdeck Rochet Je «Boj protd P8*' moči monopolov ln za združi*^ oporicljsklh sil za napredno in & cialtetlčno demokracijo« ln se d*” Janško izogiba osnovnemu vpraš«' nju mednarodne vloge francoski*1 komunistov, ki bi pa moralo pr**J do Izraza Se danes, ko bo CK K?8 z vprašanjem o položaju nekMe; rlh članov CK KPF, kot Je zn*®1 filozof Roger Garaudy ln pa zn®' ni pesnik ln pisatelj Luls Arago®' nujno moral razpravljati o svoj«®1 stališču do najnovejših dogodko* na češkoslovaškem ln v medu«* rodnem komunističnem gibanju, 0 odnosih med SZ ln Kitajsko ^ podobno. K temu sili KPF tudi socialistična stranka, ki pogojuje svoje z®-veznlšbvo v bodočih socialnih *** političnih spopadih sprejemu d®-slednega načelnega stališča # ((normalizacije« v CSSR. Luls Ar* gon Je na to opozoril že v uvod®*' ku revije »Lettres francalses«, **« Je zapisal, da KPF ne sme spr«-meniti svojega stališča, niti zam®*‘ čatl sedanje krize v vrhovih čSSl* ln KPCS sklicujoč se pri tem ®® neko ((suverenost« in nevmefiav*' nje v notranje zadeve češkoslof* Ske. NOVI DELHI, 13. - Danes #* prispel na uradni obisk v 1n<0 predsednik Romunije Nicolae Cr ausescu, ki se bo z Indiro Ga®" , _____^ dhi pogovarjal o najpomembn,» Horc nalij* U ti a PC6bnllil6ib avgtovnit) (uijcašaujiib* O ŠVEDSKO-AMERIŠKIH ODNOSIH V 4 Opozorilo Stockholma na grožnje Washingtona Zakaj Bela hiša še ni imenovala svojega veleposlanika na Švedskem - Nevarnost, da bi ZDA zaostrile svoje odnose z dvema svojima zaveznicama, Norveško in Dansko Stališče Olafa Palmeja, predsednika socialdemokratske stranke in švedske vlade Sklep švedske vlade, da bo v ^Mtednijih treti letih omogočila DR Vietnamu kredite v višini 200 Habjanov švedskih kron, brez dvo-ne bo poboljšal švedsito-ameri-odnosov. Ameriško zunanje H^ndsitrstvo je obvestilo švedsko yel*P09laništvo v VVashingtomi, da J* IzvoKno-uivosaia banka načela Pfeistsaivo o švedskih namenih za Pptooč DR Vietnamu, in sicer v ™9U. da ba ugotovila, aM morda h* nasprotujejo njenim pravilom * sodelovanju v finančnih načrtih. Po razpoložljivih informacijah, bi Ht^rebdtm izostanek ameriških po-Švedski najprej prizadel skan-“naivsko letalsko družbo SAS in Pa neki švedski ladjedelski ton- Švedska časnikarska agencija poroča, da se »ameriška po buda v Washingtonu ocenjuje kot kamenje pristnih zvez ameriških ■vladnih krogov z vojno industrijo*. * pred nedavnim imenovani rav-P*Mj družbe SAS, Knut Hagrup, )e izjavil, da se njegova letalska oružba pogaja z ameriško banko o posojilu 300 milijonov dolarjev. V* Pa naprej tega komentiral in ja pristavil, da bo zadevo naitanč-“efe proučil. Ali lahko Izvozno-uvozna banka Prelomi svojo obljubo v zvezi s posojilom SAS? Gre za skandinavsko družbo, kjer ima Švedska tri Jfdroine delnic. Ostale pripadajo Danski in Norveški, ki sta članici atlantskega pakta in vojaški za-v®znici ZDA. Morebitne ameriške sankcije bi, potemtakem, prizadele tudi obe zaveznici, kar bi utegnilo PMvestd do še mnogo obsežnejših sapletljajev. . Posojilo, Id je o njem govora, ^ bilo potisnjeno v nevarnost sa-JOo nekaj ur potem, ko so ameri-®ke radijske postaje prenesle govor švedskega zunanjega ministra "prstena NiLssona na kongresu So-®»ldemokratske stranke, v kate-je pozdravil sklep o pomoči DR Vietnamu. Amoriško-švedski odnosi so se Poslabšali že pod Johnsonovo u-Pravo. švedska je namreč še pred vzpostavitvijo diplomatskih odno-Sov dobro sodelovala s Hanojem, 8 vrhu tega je tudii nekaj stotinam fnjeriških dezerterjev nudila za-^^čišče, da bi ne moral iti na vojno. Javno mnenje pa je zelo 9stoo obsodilo ameriško udeležbo v Vietnamu. To se tudii smatra za »lavni razlog, da vlada Richarda Nixana še ni Imenovala novega planika V Stockholmu, potem ko prejšnji, VVilliam Health, šved- i>,,Miiiiiiii um, „M|n, m, n iliOilimllilml Umetnikov protest Nemški slikar Michael Ostwald * Poskrbel za svojstven protest Pfoti revščini in lakoti na svetu: nf»slikal je 73 dolgo in 12 metrov visoko sliko, na kateri je upodob jlcn mož, ki umira za lakoto, pri ™h pa dviga roke nad glavo. *a nenavadna slika je izobešena na pročelju največje poslovne hi-80 v zahodnem Berlinu ter velja ?® največjo sliko na svetu Podo .a Je naslikana v rdeči, zeleni in cjhi barvi. Slikar pravi, da jo je •■'kal leto dni, z njo pa je hotel Pretresti gledalce, razbiti njihov ^očuok samozadovoljstva in jih Posiliti, da bodo razmišljali o rev-in lakoti na svetu. sko prestolnico zapustil pred osmimi meseci. Skandinavske agencije so prinesle vest, po kateri je predstavnik zunanjega ministrstva ZDA, Carl Barch, odkloni, da bi povedal, kdaj bo ameriška vlada imenovala novega veleposlanika v Stockholmu. «To borno objavili, ko bo novi veleposlanik imenovan*, je dejal. Na svoji prvi tiskovni konferenci v svojsibvu predsednika Socialdemokratske stranke je Olaf Palme, ki bo 14. oktobra začel opravljati tudi dolžnost predsednika vlade, dejal: «Smatrarao za zelo važno, da so naši diplomatski odnosa v rediu. Ne bi hotel tu posegati v praktične težkoee, zaradi katerih še nimamo v Stockholmu ameriškega veleposlanika. Verujemo, da se_ bo predsednik N5xon kmalu od-ločal. Vendar je, na srečo, izključeno vsako nezadovoljstvo ameriške vlade s švedsko vlado in tega ne smatram za razlog, da še ni imenovala novega veleposlanika.. To je malo verjetno, ker bi pomenilo, da Zedinjene države o-dobravajo režime v deželah, kakrš- ne so Grčija, Portugalska, Južnoafriška republika, Španija in druge, kjer vladajo diktature in kjer Združene države imajo svoja veleposlaništva.* Imenovanje Olafa Palmeja za predsednika švedske vlade, Wa-shingtona gotovo ni navdušilo. Tam je na slabem glasu zaradi svojih levičarskih nazorov in pa zaradi tega, ker je sodeloval v demonstracijah proti vietnamski vojni. Poteza Izvozno-uvozne banke najverjetneje ne bo imela nobenih praktičnih posledic, lahko pa se jo smatra za opomin Stockholmu. Nedavno je neki švedski komentator zabeležil: »Cilj zadnje ameriške poteze je povsem jasen. Spričo tega obstajajo razlogi, da se Zdrutene države opozore, naj z demokratično Švedsko ne ravnajo kot a kako srednjeameriško republiko. Potrebno je, da bi Združene držav# čimprej razumele, kako je imeli drugačne zunanjepolitične naizore od onih, ki se oblikujejo v Beli hiši ali Pentagonu, demokratična pravica, ki je nd moč ospo-ravati nikomur. V. HRIBAR Catherine Dameuve, znana francoska filmska Igralka, in Frangols Truffaut, nič manj znani francoski režiser, se vse pogosteje vidita skupaj. Ona Ima sina z Rogerjem Vadimom, poročena pa je bila s fotografom Bailevem, ki se je od njega ločila. Truffaut ima dva otroka z Madeleine Morgenstem. UIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIil||||i|||||||||||||||t|||||||||if|l||||l,||„||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||||||||)||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||ulIU||||||||)||||||)||||||||H|||)||U|||||||||||||||H||||n|uu||M||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||u|||||||)||||||||||||||t| MLADA INDIJKA, KI PRESENEČA MATEMATIČNE STROKOVNJAKE Njeni izredni možgani hitrejši od vseh elektronskih naprav Otroštvo v revni družini - Neuspehi in razočaranja na univerzi - Njeni prvi nastopi v spopadih z elektronskimi računalniki - Kako se je o njej izrazil Einstein - S čim se še ukvarja v Indiji Živimo v času e ektrortskm mož-gamov, računalnikov, čudežnih instrumentov, ki v sekundi rešijo nezapletenejše matematične naloge. Brez teh bi bili povsem nemogoči sodobni dosežki, polet na Luno itd. Kar na stotine matematikov dela po nekaj mesecev, rešujejo ti instrumenti, lahko rečemo, v hipu. In vendar živi žena, IcT' lahko z njJtrti" tekmuje. Po narodnosti je Indijka in se imenuje Šaikuntala Devi. Ni j znana samo v Indiji, ampak tudi v Evropi in Ameriki. Pred nedavnim je ponovno obiskala Evropo in v več deželah nastopila ter prikazala svoje izjemne sposobnosti. Nekateri ji to zamerijo, zdi pa se, da ima ona za to svoje razloge. Najvažnejši je — zaslužek. Rodila se je 1. 1930 v neki vasi blizu Bangaloreja, na jugu Indije. Njena družina je zelo revna. Ime Ša kun tal a pa pomeni »dek et-ce, ki so ga vzgojile ptice*. Njena mladost je bila težka, že v petem letu starosti je vse presenečala s svojim smislom za številke, za računanje. Končala je osnovno in srednjo šolo, nakar se je vpisala na univerzo. Zdi pa se, da tu ni imela sreče. Čeprav je bila matematični fenomen, ni dosegla tega, za čimer je stremela, da bi namreč postala učenjak, da, celo vseučilišne diplome ni dosegla. Ko jo danes povprašajo po njenih šolah, običajno odgovarja, da šo, sploh nima. Razpolaga z velikim strokovnim znanjem in kaže neverjeten smisel za matematiko kot znanost. Pozna imena in uspehe največ jih indijskih in svetovnih matematikov, saj se je j, mnogimi od njih psebno seznanila. Leta 1953 je bila v Ameriki , pri Einsteinu, ki so ga silno presenetile njene izredne sposobnosti. Kaj je v njenih možganih, kako ji uspeva reževati naloge, ki jih danes rešujejo le s pomočjo elektronskih možganov, tega še sama ne ve. O tem pravi: »Zame je vse enostavno, celo preveč enostavno. Brž ko je število na tabli ali na papirju napisano in označena potenca oziroma, brž ko se zahteva, da to pomnožim z drugo številko. da ga delim, oziroma da potegnem kvadratni ali kubični koren itd., moji možgani to sprejmejo in v hipu že vidim rezultat operacije. Moje ustnice samo povedo rezultat, ki je vedno točen. V moji glavi se nahaja naravni elektronski računafnik, ki je popolnejši od vsakega drugega. In — kar je najvažnejše — tudi hitrejši. Moji možgani ne o-pravljajo nobene operacije, v tem TOREK, 14. OKTOBRA 1969 TRST A 7-15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Potočila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 hlov. narodne; 12.00 riednarikova ‘Pratika»; 12.15 Za vsakogar ne *ai; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel ttusso; i7.žo rrogram “iiad.no; 18.15 Umetnost in pri redRve; 18.30 Komorni koncerti jjj-Rl Slov. balade in romance; t“-45 Otroški zbor iz Maribora; ‘U.oo šport; 20.35 Domzetti: »Lu fjre/ia Borgia*; 21,20 Pogled za Kulise; 23.00 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; i'l5 Juke box; 13.40 A. Timeus: mia gente*; 14.10 Simfonični Koncert. KOPER p7-30. 8.30, 12 30, 15.30, 17.00, 20.15 orooila; 7 40 Glasba za dobro ju ■t°: 8.0(1 Otroški kotiček; 8.30 Po Rfcvke; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.45 ‘jttoni pevci; 11.00 Orkester Garry Ula*te; 11,15 Poje Tihm; 11.30 Da J^šnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba ?° željah; 13.50 Jugoslavija v sve ai 14.00 Mladim poslušalcem; 4.00 Prenos RL; 15.30 Od popev 6 do popevke; 18.‘i0 Pevci; 17.00 t°tja stran; 17.15 Ansambli; 17.30 “Očital: M. Pahor — flavta in D iQarna - klavičembalo; 18.00 in a:30 Prenos RL; 19 00 Stare pes P, • 22.10 Motivi za vse, 22.35 'asba za lahko noč. Nacionalni program 7-90, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ocila; 8 30 Jutranje pesmi; 9.06 ,.v?čm trak, 10.05 Ura glasbe; ,»“9 Baritonist Caric Tagliabue; ■“,95 Kontrapunkt; 13.15 Radijska Pftredba, 14.45 Italijanske popev-17’ l®’00 Program za najmlajše; .05 program za mladino; 19 13 adijska priredba; 20.15 G. Verdi: «Un ballo in maschera*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Vpra sanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovo ..1 . 11 AA PlnnLzkrmeru\no>H ' ri; 13.00 Glasbeno govorni spored; 13.35 Little Tony Story; 14.05 Juke box; 14.45 Znane plošče; 15.18 C M. von Weber; 16.00 Popoldan skl program; 13 00 Mala ljudska enciklopedija; 19-00 Ping pong; 20.01 Glasbeni program; 20.40 Or kester C. Esposita: 21.10 Radij ska priredba; 22.40 Un certo ritmo..,; 23.00 Kronike Juga. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za pihala; 11.40 Haendlo ve kantate; 12.20 »Lopera buffa delTottocemto*; 13.00 Schumann, Chopin; ‘.4.00 Sodobna ital. glas ba; 15.30 Simf. koncert; 17.10 An gleščina; 17 40 Jazz; 18.15 Gospo darstvo; 18.45 Kmetijska oddaja; 19.15 Koncert; 20.30 »I virtuosi di Roma*; 21.00 Glasba izven pro grama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 F. Liszt: Simf. pesmi; 9.05 Polifoni ja; 10.05 Na sporedu F. Danzi; 10.20 Vzporedna glasba; 10.55 Dvo rak in Poulenc; 11.45 Pianist Ru dolf Serkin; 12.30 D Cimarosa: «J due baroni di Rocca Azzurra*; 13.30 Portret avtorja; J. Turina; 14.30 Ital. sodobna glasba SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.30 Poročila; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Danes za vas; 7.00 Dobro jutro, otroci!; 1.45 Informa tivna oddaja; 8.08 Operna mati neja; 9.05 Radijska šola Ansambel Jiirgen Ingman Slov. narodne in umetne pesmi; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Turistični napotki; 12.10 Glasbena za bava pri Mozartu; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12 40 Od vasi do va si; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbe no udejstvovanje mladih; 14.25 Aranžmaje Milana Miheliča igra plesni orkester; 14.40 Mladinska reportaža: Na poti s kitaro; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.40 Odlomki iz Verdijeve Aido; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert simf. orkestra; 18.15 V torek na svide nje; 18.45 Družba ir čas; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Slov. in štrumentalni kvintet; 20.00 Procii jailna melodij; 20.30 Vitomil Zu pan: Upor črvov; 21.30 Koncert lahke glasbe; 22 15 Jug. glasba; 23.05 Janko Lavrin: 30 let pozne je; 23.15 Pojeta: Fred Bongusto In Connie Francis; 23.40 Plesna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 Slikani ce; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Antolo gija znanosti; 19.15 Nabožna od daja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 H. Becque: La Parigina; 22.25 Srečanje z M. Lusinijem; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »I sette ma ri»; 2210 De Balzac: Izgubljene iluzije. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.05 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina; 16.40 Oddaja za prosvetne de lavce; 17 55 Risanka, 18.00 Lut kovna igra; 18.20 Obrežje; 18.40 S starimi godci; 19.05 Na sedmi 9-35 stezi — športna oddaja; 19.50 Cik-9-45 cak: O. Premminger: Anatomija umora — film. je bistvo. Oziroma, morda jo opravljajo, vendair jaz tega ne občutim, ne opažam. Jaz samo močno mislim, napnem svojo voljo, intenzivno hočem priti do rezul tata in ga še v istem hipu imam. Ni možnosti za napake, tudi najmanjše, kar še posebej poudarjam. Nikoli še nisem v življenju napravila nobene napake, a računalnik, ki ga imam v glavi, deluje že od mojega petega leta starosti Želela bi odkrita, kaj se dogaja v mojih možganih, pa tega ne morem in, verjetno, mi to nikdar tudi ne bo uspelo. Pregledali so me, podvrgli neštetim poizkusom, vendar pa ni nihče nikoli ničesar ugotovil ali razumel. Samo sebe psihološko dobro poznam, toda delovanje mojega računalnika je zame zagone c.ca. Vem pa, da se moram pred kako težjo nalogo prej odpočiti, da moram vsaj eno uro prej Intelektualno in fizično mirovati. Vsak eksperiment me izredno utrudi. In bolj kot postajam znana, težje in zapletenejše naioge mi postavljajo.* Šaikuntala Devi ima več bra-tovan sestra ki so v otroški do-te takisto bala nekakšna fenomeni. Nekateri indijski učenjaki so se ukvarjali tudi z njimi, vendar pa so se njihove sposobnosti, kot so doraščak, izgubljate in točno po-vsem izgubile. V njej pa so sei nasprotno, razvijale in je postajala cedaije večji fenomen. Ko je prvič hotela iz Indije v svet, ni imela sredstev, odpravila pa se je na turnejo po indij-skih vseučiliščih In tekmovala z elektronskimi računalniki. Inii ska hsk je tedaj o njej prvič poročal. Sprejel jo je tudd vladni predsednik Nehru in se id je silno ^■„K° je 1. 1950 prvič prišla v Velko Britanijo, so jo preizkusih najvidnejši strokovnjaki a je preizkušnjo odlično prestala! O njej so poročali vsi časopisi, a londonski BBC je pniipraviJ o njej posebno oddajo. Kasneje se je odpravila v Ameriko, kjer ji je u-spetlo, da se je srečala z Einsteinom. Sama pravi, da je to zanjo bilo največje doživetje v iiv-ljenjU; Einstein je spočetka kazal dokajšnjo nezaupljivost do njenih sposobnosti, vendar je potem to jo je preizkusil, dejal: «Ti’ si pravcati človeški elektronski računalnik*. Sama pripoveduje, ka-ko jo je Einstein tolažili, ko se nnu je potožila v zvezi s svojimi bridkimi Izkušnjami na vseučilišču. Rekel ja je, da je na vseučilišču tudi on slabo izhajal in da so ga na izpitih precej mrcvarili. ‘Moji uspehi,* pravi šakuntala Devi, »so dovolj zgovorni sami po sebi. Izzivala sem že najhi-trejše elektronske računalnike, tiste najdražje, ki jih premagala. Leta 1961 sem v Bejrutu porazila dva elektronska računalnika, ki sta se istočasno pomerila z mano, a leta 1962 sem v Durbanu (Južna Afrika) za šest sekund prej rešila nalogo od elektronskega računalnika, ki je »tal mdlijort dolarjev. V Sydneyu sem porazila vse elektronske računalnike, s pomočjo katerih so me hoteli spraviti na kolena. Tedaj je profesor Barry Thomton, sloviti avstralski matematik, dejal, da si ni mogel predstavljati, da bi lahko v človeških možganih bile skrite take sposobnosti.* V Indiji šakuntala Devi opravlja tudi druge naloge, pregleduje razne proračune, statistične podatke itd. Nanjo se obračajo razna industrijska in finančna podjetja, celo ona, ki razpolagajo z elektronskimi računalniku ODKRITJE ŠE ENE NARAVNE SKRIVNOSTI Ali bo otrok ženskega ali moškega spola? Bo otrok moškega ali ženskega spola? To vprašanje pogosto muči one, ki ga pričakujejo. V preteklosti je bilo precej poizkusiv, da bi se našla metoda, s pomočjo katere bi bilo moč to napovedati še pred porodom. Vendar je resna znanost vse do danes bila v tem pogledu nemočna. Tisti, ki so zatrjevali, da lahko to na osnovi enega ali drugega elementa ugo-tove, so bili v zmoti, če ni šlo za šarlatane. Profesor Jean Reisman pa ne sodi v to kategorijo, je resen znanstvenik, biolog, romunskega porekla, dela v Parizu. Kar je on zdaj s tem v zvezi odkril, pomeni pravo revolucijo v ginekologiji, je nekaj, kar je moč primerjati s presajevanjem srca. Neki časnikar mu je v njegovem odkritju postavil vprašanje, za kakšne metode in rezultate gre, nakar je prejel naslednji odgovor; «Vse je zelo enostavno. Ženska, ki je noseča, mora biti tešča, to je zelo važno, nakar na mojo pastilo spusti nekaj svoje sline. Pastilo zatem zavije v čisto platno in jo spravi nekam, kjer ni prahu, na primer v omaro, pa jo tu pusti, dokler se ne posuši. Ko je to opravljeno, jo bo dala v poslano ji kuverto ter jo odposlala na naš naslov. V treh dneh bo prejela odgovor, ali bo pričakovani otrok ženskega ali moškega spola.* Ali gre le za ugibanja ali za gotovo napoved brez pomote? Reisman pravi, da pomote ne more biti. Vendar se pa spol bodočega človeka lahko ugotovi med četrtim in sedmim mesecem nosečnosti. Zakaj ne tudi po sedmem mesecu? Ker v tem primeru gre za metabolite, ki jih kasneje ni več. Kaj pa pred četrtim mesecem, ali jih tudi nd? Profesor Reisman je na to vprašanje takole odgovoril: »Lahko vam rečem, da je spol otroka moč ugotoviti že konec drugega meseca nosečnosti, vendar pa to namenoma storim šele po četrtem, ker se bojim, da bi ugotovitev nezaželenega spola lahko povečala število abortusov. Po četrtem mesecu pa odprava plodu pomeni zločin, pa tudi nevarnost za žensko.* Tajna je v naslednjem. Med pla-centarnimi hormoni so oni ženskega in moškega spola. Žleze slinavke lahko prenašajo ali ne prenašajo hormone, pa je po tem moč ugotoviti razliko. Pred kakimi petnajstimi leti sta ameriška učenjaka Richardson in Rapp ugo toval, da žleze slinavke, kot tudi solzne žleze, izločajo androgene hormone: moške, to je otrok v ženskem telesu moškega spola, ne izločajo pa ženskih hormonov, če je otrok ženskega spola. Profesor Reisman je slučajno uiiiiitimiiliiiiiMHtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiniiiH prišel do svojega odkritja. Njega je zanimal neki drug problem. Imel je proučiti, zakaj zlato, ki ga uporabljajo pri popravilu zob, dasiravno 22-karatno, po določenem času v ustih počrni. Potemtakem se je moral ijkvarjati z vprašanjem učinkovanja sline v vseh mogočih oblikah. Tako je prišel tudi do razprave o slini, ki sta jo napisala Richardson in Rapp. On pa je njuno odkritje izpopolnil. Test za analizo sline, ki sta ga predpisovala oba Ameri-kanca, je bil zelo nespreten. Po njem bi morala ženska žvečiti parafin pol ure, potem ga izpljuniti, nato spet žvečiti, da bi se nabralo okrog 30 gramov sline. Ženska bi, potemtakem, morala priti v laboratorij že zgodaj zjutraj in tu ostati do celo predpoldne. Profesor Reisman je dolgo delal na tem, da bi namesto parafina odkril kako drugo sredstvo za jemanje sline ter njeno analizo. Osnova je protein, vendar profesor Reisman noče objaviti oelotne formule. Sicer pa to ni važno, marveč je bolj važno, da s svo.iimi pastilami dosežene želene rezultate. On zatrjuje, da je metoda stoodstotno gotova, ker da so jo potrdili tisoči analiz. Pastila stane okrog 3 tisoč petsto lir, toda v lekarnah je še ne prodajajo. Njihova proizvodnja bo kmalu industrializirana. Ženske pa, ki bi rade vedele, kaj bodo rodile, se bodo morale pravočasno obrniti na laboratorij profesorja Reismana. Ta jim bo dal vse potrebne nasvete. Ženske morajo predvsem bati tešče, slino morajo izločiti na pastilo še preden so si oprale zobe, ustnice ne smejo biti namazane z rdečilom. Nekaj časa prej ne sme jemati nobenega hormonskega zdravila. Tobleto ni smet dati v usta. marveč je treba samo nekaj sline nanjo izločiti. Pastila, torej, v nobenem primeru ne more delovati na ženski organizem. Za to odkritje profesorja Reismana se zanimajo v številnih deželah, vendar ga on tujim inštitutom in laboratorijem se ni posredoval. Toda iz inozemstva se nanj obrača že mnogo žensk. Sam je prepričan, da si bo njegovo odkritje naglo utrlo pot in da se bodo čez kako leto milijoni žensk in moških obračali na inštitute ali ginekološke klinike z vprašanjem, ali bo otrok ženskega ali moškega spola, ter nanje prejeli zadovoljiv odgovor. Samo vprašanje nikakor ni tako nesmiselno, kot se zdi na prvi pogled. Lahko večkrat ima izreden psihološki učinek na zakonske pare, a v mnogih primerih je lahko obenem tudi velikega praktičnega pomena. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Nekatere okoliščine vam bodo omogočile zanimivo srečanje. Nič novega na čustvenem področju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes qo-ste zelo dobro pripravljeni na neki spopad. Napeto vzdušje v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Močno se boste uveljavili spričo nekega odlično opravljenega posla. Pozabite na stare spore. RAK (od 21.6. do 22.7.) Ne izgubite poguma samo zaradi tega, ker vas drugi po krivici kritizirajo. Ne dovolite, da bi vaša čustva prevladala nad razumom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekaterih težkoč se boste morali lotiti z največjim pogumom. Ne dovolite, da bi malenkosten nesporazum razdrl staro prijateljstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Naleteli boste na nekatere zapreke, pa spričo tega neko svoje vprašanje odložite na jutri. Danes ni primeren dan, da bi šli na pot. TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) Danes se posvetite proučevanju no- vih poslovnih možnosti. V čustvenem pogledu boste sprejeli važno odločitev. ŠKORPIJON (od 21.10. do 21.11.) Pred odločilnim trenutkom se bo vaša borbenost razblinila v nič. Skušajte biti bolj ljubeznivi do drage osebe. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skušajte si pridobiti nekoga, ki bi podprl vaš načrt. Danes boste skupaj z drago osebo doživeli veliko srečo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo s pomočjo zares dobre organizacije se lahko spoprimete s svojim najnevarnejšim tekmecem. U-godne perspektive kar zadeva ljubezen. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zaupajte preveč nekemu svojemu sodelavcu. Še pred večerom rešite, če morete, neki nevaren spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste več dobrih idej, vendar vam jih ne bo mogoče uspešno uresničiti. Svoje skrivnosti ne izdajajte dru gim. Ob smrti profesorja dr. Frana Mišiča V Mariboru je umrl ugledni publicist prof. dr. Fran Mišič. Pokojnik se je rodil leta 1881 v Borovljah na Koroškem. Njegov oče je hail puškarski mojster. Po maturi na celovški gimnaziji se je mladi Mišič vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral klasič ne jezike. Že v prvih leih visokošolskega študija je pričel pisati članke o dvojnih merilih za Slovence in Nemce na Koroškem. Svoje kulturno in narodnostno delovanje je kmalu razširil še na druga torišča. Deset let njegovega narodnobuditeljskega delovanja se je močno zrcali.o v rezultatih koroškega plebiscita, to se je za Jugoslavijo izreklo 27 odst. prebivalcev Borovelj, kar je bilo za 11 odst. več kot ob štetju leta 1911. Izmed društev, ki jih je mladi Mišič usianovil v Borovljah, je bilk) najbolj delavno društvo »Korotan*. Sourejeival je pa tudi liberalno napredni politični časnik »Korošec*. Doktoriral je na univerzi v Gradcu iz filozofije. Zaradi svojega narocbiostnega delovanja ni dobil profesorskega mesta na Koroškem. Svojo prvo službo je nastopil v Kranju. Tu je učil od leta 1910 do prve svetovne vojne. Politični nasprotniki so ga prisilili, da se je 1914. leta preselil v Gorico. Ko je bila Gorica 1. 1915 zaradi vstopa Italije v vojno izpraznjena, se je vrnil domov v Borovlje. Nato je moral k vojakom. Po sedmih mesecih je slekel vojaško suknjo in postal profesor na I. gimnaziji v Ljubljani. Koroški pkbiscit je razgibal V njem nove pobude. Postal je ravnatelj meščanske sole v Borovljah. kjer je opravljal tudi pomembne politične naloge. Po plebiscitu ni pobegnil. Kljub vsem težavam je vztrajal dve leti. Po dveh letih preganjanj,a so ga aretirali in izgnali v Jugoslavijo. Izgnanca je sprejel Maribor, ki ja postal zanj nova domovina. Razen poklicnega dela na gimnaziji je dr. Miš.č opravil v Mariboru mnogo publicističnega in turistično propagandnega dela. Bil je tudi lovec in športnik. V časnikih in knjigah je seznanjal bralce z lepotami zelenega Pohorja in prednostmi naših zdravilišč in letovišč. Bil je med us^jnovitelji in urednik ilustrirane revije »Jugoslovanski biseri*, ki je izhajala do druge svetovne vojne, a nekaj let tudi po vojni. Izdal je pa tudi več literarno propagandnih del kot na primer: »V žaru in čari| šumoviitega Pohorja*. »Lik in mlifc zelenega Pohorja*, «V porečju bistre Savinje* itd. Razen tega j® zbral in uredil pesmi paho.vkeg« ljudskega pesnika Jurija Vodovnika ter .jih izdal v knjižni obliki. Od 1. 1963, pa je bil tudi prizadeven član uredniškega odbora »Pa Jugoslaviji*. Med nairodnoosvoliodilno vojno je ostal zvest svojemu narodu. Partizani na Pohorju so pisali dopise in letake tudi na njegovem stroju. V veliko pomoč jim j« bila tudi njegova soproga Milica. Zaslužnemu prof. dr. Franu Mišiču bomo ohranili trajen spomin. F. N. Nekaj prizorov s koncerta godb na pihala Godba na pihala »Parma* la Trebč P J Jr i £ ' St H Mt ji . f. £.T J 1* t* jr*af Godba na pihala iz Nabrežine Godba na pihala s Proseka Kapelnik godbe na pihala s Proseka prejema Gallusovo odličje Godba na pihala iz Doberdoba Vreme vteraj: majvlšja temperatura 22.9, najmdžja 15J3, oto 18. uri 1 stopim je, zračnu tlak 1017.5 n veter vzhodnik 4 km na uro, i 74 odst., nebo jasno, morje s,. jJ mimo, temperatura morja 19.8 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 14. oktobra NEDELJKO Sonce vzide ob 6.20 im zatone 01 17,22. Dolžina dneva 11.02. Luna v» de ob 10.07 im zatone ob 18.35. Jutri, SREDA, 15. oktobra TEREZIJA SINDIKALNA KRONIKA VČERAJŠNJEGA DNE Danes stavkajo uradniki velikih tržaških podjetij Celodnevna stavka kamnarjev uspela ■ Delavci «ltalcementi» zaključijo danes večdnevno stavko Poldnevna stavka delavcev v velikih tržaških kovinarskih tovarnah in pa celodnevna sitavkia kamnarjev sita najvažnejša sindikalna dogodka včerajšnjega dne. Za danes pa je predvidena celodnevna stavka uradnikov v upravnih u-radah istih tržaških kovinarskih podjetij, medtem ko se, po sklepu včerajšnje splošne skupščine delavcev cementarske stroke, zaključi nekajdnevno stavkovno gibanje v podjetju «Ital cementi*. Kovinarji velikih tržaških tovarniških obratov — ladjedelnice «Sv. Marka*, tovarne strojev «Sv. Andreja*, Tržaškega arzenala in podjetja CMI — so, po sporazumnem sklepu tovarniških odborov in tajništev sindikalnih zvez, za/pustili svoja delovna mesta opoldne in se vrnejo na delo danes zjutraj, ko bi morala nastopiti prva delovna izmena. Poldnevna stavka, ki v njej sodeluje približno 3500 delavcev, spada v okvir splošnega načrta pritiska na državne delodajalce, »Intersind* in «Fincan-tieri*. glede katerih se bodo prav te dni obnovila pogajanja za kolektivno delovno pogodbo. Prva predhodna srečanja bodo v sredo in ni izključeno, da bodo tokrat, spričo občutnih uspehov prvega obdobja stavkovnega gibanja kovinarjev v Italiji, bolj konstruktivna. Pogajanja so se namreč že bila začela in bi morda tudi rodila vsaj delne, omejene uspehe, ako bi ne prišlo do organiziranega pritiska organizacij zasebnih detodajacev, v prvi vrsti Confin-dustrie, ki so medtem že prekinile pogajanja z delavskimi predstavništvi in obsodile «divja» stavkovna gibanja, kot še sedaj imenujejo razčlenjeno obliko stavk, ki terja od posameznih delavcev mnogo manjših žrtev, povzroča pa gospodarski dejavnosti delodajalca in njegovega podrtja občutno šikodo. Zaradi teh pritiskov so nekaj dni pozneje prekinili pogajanja tudi predstavniki tlrrtersinda*. Sedaj pa vse kaže. da jim je do tega, da do pogajanj pride, vendar pa sindikalne organizacije vztrajno poudarjajo, da bodo šle na pogajanja, ne bodo pa prekinile stavkovnih akcij in vseh drugih oblik pritiska, ki bi v tem pogledu prišle v poštev. Kot rečeno so stavkali v velikih tržaških delovnih podjetjih samo delavci. Uradniki so namreč zaprosili sindikalne zveze, naj o-kličejo ločeno stavkovno akci.jo u-radništva in do tega je tudi prišlo. Tako bodo uradniki teh kovinarskih podjetij začeli s stavko danes zjutraj, na delo pa se bodo vrnili jutri. V zvezi s to stavko je prišlo do določene napetosti, kolikor se širijo glasovi, da utegne uprava nekaterih tovarn oklicati, čeprav ne očitno, dejansko «zaporo* teh pod- jefaj. iEzgovarjajo se namreč, dal morala v njihovi odsotnosti preka- ta delo ob odsotnosti upravnega o-sefoja ne moglo steči in da bi prisotnost delavcev v obratih bila torej odveč. Tovarne ba se zato zaprle, medtem ko bi delavcem priznali socialno integralivno doklado. Sindikalne organizacije menijo, da gre za posreden pritisk na uradnike, ki so s svojo prvo stavko vidno okrepili sindikalno gibanje kovinarjev. Opozorile so uprave podjetij, da takib pogojev ne sprejemajo in bi utegnila taka zapora izzvati še ostrejši spopad. Pristale so, naj se v nekaterih izjemnih primerih (na pr. uradniki, ki skrbe za prijiavo nesreč na delu) nekateri uradniki oproste stavke, toda teh primerov ,je največ pet. Za 06tale pa sodijo, da ne pogojujejo na tako neposreden način proizvodnje, da bi se ta niti. Stavkovno gibanje kamnarjev je popolnoma uspelo. Poročila zadevnih sinddkalndii zvez (FILCA, FE-NEAL, FILLEA) govore o stoodstotni udeležbi z zelo redkimi izjemami stavkokaštva. Stavka v kamnolomih je spadala v okvir splošnega stavkovnega gibanja zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Prihodnja celodnevna vsedržavna stavka kamnarjev bo 23. oktobra. Medtem bodo na Tržaškem organizirali še nekaj drugih stavk v kamnolomih, in to po dogovoru z neposredno prizadetimi. Delavci iz cementarne cltalce-menti* se vrnejo na delo danes ob 14. uri. Zadeven sklep so sprejela uslužbenci podjetja na skupščini, V galeriji «Kraške hiše* v Repnu je od sobote odprta razstava Hlavatyjevlh kraških akvarelov. Razstava bo odprta do 26. t. m., ob delavnikih od 17. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure in od 16. do 21. ure. Na sliki podpredsednik zadruge «Naš Kras* Dušan Kodrič med otvarjanjem razstave v soboto zvečer ....................................................................................................................m...............■iimniiiiiiiiiiiiiiiii.im.i V NEDELJO POPOLDAN V KULTURNEM DOMU P0 REFERENDUMU MED TRŽAŠKIMI KRONISTI Nastop godb na pihala iz Trebč s Proseka, iz Nabrežine in Doberdoba Skupno je nastopilo nad 100 godbenikov, ki so prejeli 68 zlatih, 10 srebrnih in 6 bronastih Gallusovih odličij Na odru Kulturnega doma je bil v nedeljo popoldne koncert zamejskih godb na pihala, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza. Ob tej priložnosti so tudi podelili Gallusove značke posameznim god-banditom za njihovo dolgoletno delovanje v godbah. Nastopale so godbe iz Nabrežine, s Proseka, iz Trebč in dz Doberdoba, vsega nad 100 godbenikov, ki so skupno prejeli 03 zlatih, 10 srebrnih in 6 bronastih Gallusovih značk. Prva se je predstavila godba tz Nabrežine pod vodstvom kapelnika Stanka Misleja in zaigrala Brum-movo ((Gorenjsko koračnico«, Jak-iov podpuri ((Kratke jugoslovanske notice« in Lorbekovo koračnico ((Slovenci«. Sledila je godba s Proseka, ki jo vodi Zdravko Kante Zaigrala je ((Koračndoo cvetlic« in ((Operni podpuri«, obe v Lavrenčičev! priredbi, ter znano Hajdrihovo «Morje». Po odmoru so prišli na oder godci godbe «Parma» iz m- Trebč mčihe in pod vodstvom Franca Benčine zaigrali Lebarjevo koračnico «Wien Wden», Bemčinovo ((Kraško panora mo« to Bachovo v Benčinov! priredbi ((Pomladno prebujanje«. Sledila je godba iz Doberdoba, ki jo vod! kapelnik Gdovannd Mamiš, in zaigrala Videlejevo vojaško koračnico«, «Autocentro», Bortoluccijevi fantazijo «Primaivera Umbra» to •iiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiMiiiiiHmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim SEJA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA Sklicanje deželne konference o vprašanjih izseljevanja Na konferenci bodo podali štiri poročila in nakazali pot za omejitev izseljevanja Včeraj se je v Trstu v prostorih | re, s čimer bodo nakazali mož-■jninooa nrfiviTO eocta.i nrii-irnifi-iMii- mosti za reševanje izseljenskih vpra- deželnega odbora sestal pripravljalni odbor za deželno konferenco o izseljevanju, ki bo v Vidmu 13. to 14. decembra. Konferenca spada v vrsto pobud, ki .jih je napovedal deželni predsednik Berzanti v svoji programski izjavi v deželnem svetu februarja letos. Namen konference je načeti emigracijska vprar Sanja z raznih plati, da se ugotovi vzrok izseljevanja .njegove posledice in predvsem s kakšnimi sredstvi bodo odpomogli temu negativnemu pojavu. Dežela se bo namreč lahko napotila k resničnemu gospodarskemu in družbenemu napredku, le če bodo lahko vsi njeni prebivalci uporabili svoje sposobnosti v domačih krajih. V začetku seje se je predsednik Berzanti zahvalil udeležencem in je orisal nekatere črte deželne e-mlgracjske politike. Rekel je, da bodo sklicali omenjeno konferenco, predvsem da bodo lahko izseljenci povedali na njej, kaj vse jih ta- Mphr. dr. Antonio Naglos Včeraj popoldne je bil v Škocjanu pri Matavunu pogreb popularnega 70-letnega tržaškega magi: sura ph. dr. Antonia Naglasa, ki je prejšnjo soboto podlegel v tržaški ootaišnici zavratni in neozdravljivi bolezni. Pokojnik je bil dougo let ravnatelj znane lekarne na Trgu Oberdan, dokler ni bil pred leti upokojen. Priljubljen je b«l zlasti med tržaškim delovnim ljoidsivam, predvsem med tržaškimi Slovenci kot napreden človek in socialist v pravem pomenu besede — kot neizmerno dober človek in velik dobrotnik vseh potrebnih in ubogih. Še prav posebno so ga imeli radi naši ljudje v Škocjanu, kjer je tudi želel biti pokopan in kjer je bil v vsej okolic znan kot «šjar Antonio*. Kot lekarnar je med vojno sodeloval s partizani na Krasu in v Brkinih ter neštetokrat izpostavljal svoje življenje smrtni nevarnosti. Pogreoa — skromnega, kakršnega si je pokojnik izrecno želel se je udeležilo rrmogo domačinov, iz Trsta pa so prišli tudi številni njegovi prijatelji in znanca. Vsem •vojcem, zcasti pa vdovi (iz znane komenske Štrekljeve družine) ter hčerki izražamo globoko sožalje. Sami. Berzanti je tudi napovedal, aa pripravljajo zakonski ukrep o ustanovitvi deželne izseljenske kom-zulte. Ta bo operativni organ, ki bo podpiral pobude v prid izseljencem to njihovim družinam. S pomočjo raznih ukrepov bo skušala dežela odpomoči žalostnemu pojavu Izseljevani a In ga skrčiti v meje, ki bodo družbeno to gospodarsko znosne. Zatem je odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper orisal program konference, katerega je pripravljalni odbor odobril. Konferenca bo, kot smo že omenili, trajala dva dni in na nlej bodo prebrali to orisali štiri poročila. Profesor nunske univerze dr. Maurizio di Palma bo podal poročilo z naslovom ((Izseljensko gibanje to njegovi vplivi na zaposlitev to brezposelnost v Furlaniji-Julijski krajini«. Profesor Katoliške univerze v Milanu Luiigi Frey bo poročal o ((Pojavu izseljevanja v odnosu do Industrializacije v Purianiji-Julijski krajini«. Prof. Franco De Marchi s tržaške univerze bo podal poročilo ((Človeška in gospodarska vprašanja izseljencev to njihovih družin«. Profesorica tržaške univerze Cedila Assanti pa bo podala poročilo o ((Državnih in deželnih zakonskih ukrepih v prid izseljencem«. Zadnji dan konference bo predsedoval predsednik Berzanti in bodo razpravljali o poročilih ter orisali predložena sporočila. Ber zanti bo tudi povzel zaključke o raznih problemih, ld jih bo konferenca načela. Kot je poudaril odbornik Stopper, bodo na konferenco povabili zelo široko zastopstvo združenj izseljencev. V pripravljalnem odboru so poleg Berzantija podtajnik za zunanje zadeve sen. Coppo, podtajnik za delo Toros, predsednik deželnega sveta Ribezzi, podpredsednik deželnega odbora Moro. deželni odborniki Stopper, Dulci ta Giiust, deželni svetovalec Rarnani. ki je predsednik stalne komisije za delo to socialno skrbstvo, predsednika videmske to gorištoe pokrajine Turello to Chientaroli, prefek-tumd komisar na tržaški pokrajini Molinari, predsednik zveze trgovinskih zbornic v deželi Marangone, ravnatelj deželnega urada za delo Sorremtino, predsednik Karnijske skupnosti Talotti, predsednik ustanove Etate Friuli nel Mondo Vale-rio, predsednik Združenja Izseljenih delavoev Franchi, deželni tajnik CGIL Zuldani, deželni usklajevalec CISL Marinello to deželni usklajevalec UIL Marchesan. ((Simfonično koračnico« ter še Vi-dalejevo «Na mostu«. Za zaključek so nastopile združene godbe iz Nabrežine, Prosek;! to Doberdoba in pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zaigrale ((Kraško koračnico« v priredbi Vinka Štrucla. Pred skupnim nastopom je godbenike pozdravil podpredsednik SPZ prof. Svetko Grgič, se jim zahvalil za prizadevno udejstvovanje v god-beništvu to jih pozval naj s še večjo vnemo nadaljujejo našo staro tradicijo godibeništva obenem pa naj stremijo tudi k dvigu kvalitete. Godce je v imenu Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije pozdravil še znani primorski dirigent Klavdij Koloini iz Ajdovščine, nato pa sta prof. Grgič in referent za godbe pri SPZ Josip Cibic podelila Gallusova odličja, ki so jih prejeli: Godbeno društvo «Nabrežina» zlate — Stanislav Mdslej, Milan Pernarčič, Ignac Pertot, Ladi Peterlin, Virgilij Mora. Ivo Kralj, Herman Pertot, Cesare Pasco, Peter Grassi, Josip Pipan, Ernest Pertot, Vladimir Jurca, Jordan Mora, Pavel Pertot, Milan Pertot; srebrne — Josip Pipan, Herman Svetlič, Bruno Kralj, Klement Pertot; bronasti — Alojz Šinigoj to Emil Penco. Godbeno društvo «'Doberdob»: zla te — Stanislav Gergolet, Marjan Ferfolja, Štefan Uhan, Pio Vescovl, Jožef Ferfolja, Bruno Lavrenčič, Jožef Gergolet, Erman Gergolet, Jožef Ferletič, Andrej Lakovič, Jožef Ferletič, Andrej Gergolet, Gdustn Neri, Giovamm Mama, Oldviero Scar-pa, Giorgio Zanolla, Vittorio Zotti, Roberto Buttugnon, Giuseppe Er-macora, Remigio Furlan, Narciso Dejust, Paolo Visintta, Giovanni Ma-dežtn, Pietro Bridarold, Aldo Mtaiius si, Rivelio Puissa, Pio Navali; srebrno — Enzo Vistatin; bronasti — Oriamo Visintta ta Roberto Vistatin. Godbeno društvo «Parma» iz Trebč: zlate — Adrijan Balbd, Franc Benčina, Bruno Cuk, Ivan Maria Cuk, Viktor Corda, Andrej Kralj, Lovrenc Kralj, Marcel Kralj, Romano Kralj, Viktor Kralj, Viktor Kralj, Romano Milkovič, Avguštin Možina, Sergio Sivditz, Bruno Tognoli, Vincenc Cuk, Gaetamo Corda; srebrne — Gluho Baruzza, Alcdde Goat to Albin Kleva. Godbeno društvo «Prosek»: zlate — Zdravko Rante, Jožef Cuk, Karto Ukmar, Dominik Ukmar, Ivan Ukmar, Franc Kapun, Floriamo Ukmar, Leopold Terčič, Slavko Kalc; srebrni — Alojz Husu, Bernard Daneu; bronasto — Stanko Prašelj. Nastop je pokazal, da je pri nas še vedno precejšnje zanimanje za godbe. Skupno je nastopilo čez 100 godbenikov, ki pa nditd niso vsi, saj vemo, da obstaja tudi godba v Bregu to pa mladinska godba v Križu to da se nekaj pripravlja tudi v Ricmamjih. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je v nekaterih godbah, zlasti v trebemskd, tudi lepo število mladih ta celo najmlajših. Samo s pomlajevanjem se bodo namreč lahko godbe obdržale, kajti stari godbeniki polagoma odhajajo in če ne bo mladih, bodo nujno shirale. Lepo bi zato bilo, da bi zgledu Trebencev sledile še ostale godbe. V svojem pozdravnem nagovoru je podpredsednik SPZ prof. Grgič dejal, da je treba stremeti k dvigu kvalitete v naših godbah. Koncert je namreč pokazal, da godbe še niso dosegle tiste kvalitetne ravni, kot bi jo lahko s pogostejšim vež-banjem in tudi z izbiranjem primernih skladb, odgovarjajočih izvajalskim zmogljivostim. Seveda vpliva na kvaliteto izvajanja tudi sam sestav posameznih godb in nekaterim se pozna, da s pomlajevanjem še niso dosegle zaželjene homogenosti. Kot najbolj izemače na in ubrana se je morda prav zato predstavila godba iz Nabrežine, ki je vse tri skladbe dobro naštudirala. Proseška godba je najboljše zaigrala Hajdrihovo ((Morje Adrijansko«, trebenska pa ((Pomlad, no prebujanje«. Pri dofoerdobski godbi, ki jo odlikuje podjetnost, je motilo le to, da je izvajala samo skladbe italijanskih avtorjev Zelo učinkovit pa je bil zaključni nastop s Kraško koračnico pod vodstvom prof. Grgiča. Glede na to, da so nastopili godci iz treh različnih godib, ki so tudi ločeno vadili, je presenečala ubranost to zanesljivost izvajanja. Koračnico so morali godci ponoviti. Celotni spored je simpatično napovedovala Živa Grudnova. Občinstvo je vse godce nagradilo z za siužemdm aplavzom. Novi vodstveni svet industrijskega področja Po preobrazbi ustanove industrijskega pristanišča v Trstu v ustanovo industrijskega področja v Trstu je vladni komisar dr. Cappellini poskrbel za obnovo vodstvenega sveta na podlagi zakona št. 163 z dne 21. aprila 1969. Na osnovi 1. člena so imenovali za predsednika odv. Giacoma Sacerdotija. Na podlagi člena 2 pa so imenovali člane vodstvenega sveta, ki so: dr. Carla Pino, zastopnik vladnega komisariata za Furlanijo - Julijsko krajino; kap. Pietro Duva, Fulvio Cemigoi in dr. Arturo Pascbi za deželo; odv. Manilo Ceoovtni za prefekturo; dr. Giovanni Barbera za finančno in-tendanco; inž. Gianni Pellegrineschi za tehnični urad; inž. Franco Finzi za pomorski tehnični urad; inž. Fe-lice Fait za ravnateljstvo železnic; inž. Saivatore Benedettini za ANAS; odv. Mario Schivi za pokrajino; Ennio Antoni za tržaško občino; Ga-stone Millo za miljsko občino; Dušan Lovriha za dolinsko občino; inž. Plinio Stuparich za trgovinsko zbornico; dr. Mario Franzil za pristaniško ustanovo; dr. Alfredo Grip-po Belfi za združenje industrijcev: inž. Bruno Umani za malo in srednjo industrijo: dr. Silvio Alesani za združenje obrtnikov; dr. Arduino Colombo in Giuseppe Gosdan za CISL; Albino Gerli in Mario Cri-scenti 7.a CGIL; dr. Carlo Fabricci za CCdL. Danes konferenca o onesnaževanju morja V dvorani tržaškega umetnostnega krožka bo nocoj ob 18.30 napovedana konferenca o problemih niesnaženja morske vode z oghko-vodfiki. Govorili bodo prof. E. Ghi-rardetLli to prof. L. Majord s tržaške univerze ter kap. A. Allievi z ravnateljstva aa pomorski promet pri družbi Es so Standard Italiana, ki organizira konferenco. SLIKARKI LEONOR FINI «SAN GIUSTO D’ORO» Slikarka živi in dela v Parizu in je po materi Trza-tanka - Dan podelitve Albertijevega kipca še ni določen Med njenimi deli velja omeniti predvsem ilustracijo k posebni izdaji Baudelairovih «Fleurs du mal», Shakespearjevega «Otella» in sceno Wagnerjevega «Tannhauserja», Hu-gojeve «Lucrezie Borgia* in drugih nepozabnih scen za predstave Pi-randellovih, Genetovih in drugih del v Comedie Francais. Založništvo Clairefontaine iz Lau-sanne pa je pripravilo izdajo njenih del, kar se sodobnim in živečim slikarjem res redkokdaj posreči. V Trstu je krožek za kulturo in umetnost priredil Finijevi v čast poseben večer, na katerem so predvajali filmski posnetek prve barvne oddaje francoske televizije, ki je tržaški slikarki posvetila svojo prvo oddajo. Letošnjo tretjo izdajo nagrade «San Giusto d'oro» so, po referendumu med tržaškimi, kronisti, prisodili mednarodno priznani slikarki Leonor Fini, ’ ki že dolgo ,let živi in dela v Parizu, se pa kljub temu v svojih delih in navdihih sklicuje na tržaški kulturni in umetniški milje iz katerega je izšla in ki je vtisnil v njeno umetniško čutenje neizbrisen pečat. Nagrado »zlatega Sv. Justa*, kipec kiparja Tristana Albertija, je ustanovila skupina tržaških kronistov, da z njim nagradi vidne Tržačane, ki so s svojim delom proslavili naše mesto v svetu. Pred dvema letoma so nagrado prisodili kirurgu prof. Valdoniju, lani pa arheologu prof. Doru Leviju. Umetnica Leonor Fini, ki ji bo zlati kipec izročen v Trstu med posebno svečanostjo, katere datum iz tehničnih razlogov še ni bil določen, se je rodila v Buenos Airesu po golem naključju, v materino rojstno mesto pa je prispela kot desetletno dekletce, a ni ostala dolgo v njem. Preživela je v Trstu, med Krasom in morjem, leta svoje najlepše mladosti in se kot 23-letno dekle preselila najprej v Milan, od tod pa v Paraiz, kjer živi in ustvarja še danes kot ena izmed mednarodno priznanih slikark. Pri tem pa ni prekinila svojih čustvenih in umetniških vezi s Trstom, ki ga stalno omenja v svojih avtobiagrafskih spisih, v katerih se sklicuje na u-metniško sredino, ki je poleg Itala Sveva in Umberta Sabe, navdihnila tudi Jamesa Joycea. ............. VČERAJ ZVEČER V UL. CIULIA Požar na tramvaju št. 9 pred pivovarno Dreher Potniki so se pravočasno rešili in nihče ni bil ranjen razen sprevodnika, ki se je opekel po roki - Kratek stik je nastal v motorju Požair je skoraij popolnoma uniči! tramvaj, ki vozi na progi štev. 9 te rdelno poškodoval tri avtomobile, ki so bili v bližini. To se je pripetilo včeraj zvečer na postajališču pred pivovarno «Dreher» v Ulici Gtulia, lao je na tramvaju nastal kratek stik. Bilo Je nekaj pred 21. uro. Po Ulici Gluha navzgor je tedaj prihajal tramvaj označen s št. 2 ln z registracijo 432, ki vozi na .progi št. 9. V njem je bilo precej ljudi. Pred omenjenim postajališčem se Je kot običajno ustavil In tedaj je nepričakovano prišlo do požara. V motorju je nastal kratek stik in v hipu je bil motor v plamenih. V vozilu je tedaj zavladal splošen preplah. Voznik, 20-let-nd Guido Trani iz Ulice Gluha št. 25, ta sprevodnik, 47-ietni Felice Lulsa iz Ulice alle Cave št. 6, sta nemudoma odprla vrata ln ljud. je, ki so se peljali v tramvaju so v naglici zapustili vozilo, ki so ga zajemali vedno večji plameni. Nekdo je medtem takoj telefoniral gasilcem ta agentom letečega oddelka ta v nekaj minutah sta bila na kraju gasilska brizgalna ta policijski avtomobil. Gasilci so se morali truditi približno pol ure, da so lahko ukrotili plamene, agenti javne varnosti pa so medtem zasliševali iju. di, ki so srečno zbežali ognju. Nihče se ni poškodoval, le sprevodnik je bil lažje opečen po desni roki. Opekel se je, ko je vključeval ročno zavoro, da bi se tramvaj ne premaknil. Zaradi tega 6e je pozneje zatekel tudi v splošno bol. nišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili opekline prve stopnje, kljub temu pa so ga kmalu odslovili. Doma se bo moral zdraviti nekaj dni. Zaradi požara je bil tudi promet precej časa ustavljen in so ga morah preusmeriti na bližnje ulice. Ker pa je bilo delo gasilcev sorazmerno kratko ta so tudi požgani tramvaj kmalu odstranili se je tudi promet po Ulici Gluha kmalu vzpostavil. Agenti so pozneje ugotovili, da Je ogenj lažje poškodoval tudi tri avtomobile, ki so bili parkirani na desni strani cestišča, nekaj me-trav od 'postajališča. Gre za avtomobile «simca 1000» z registracijo TS 100223, «fiat 110-R« z registra, cijo TS 62711 ter «fdat 750». Pri vseh treh avtomobilih se je zaradi prevelike toplote, ki jo Je povzročil požar, delno raztopila barva Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizira v nedeljo, 19. oktobra ob 40-letnid usmrtitve Vladimira Gortana oelodnevnl izlet v Pazin. Vpisovanje prt SPZ, Ulica Geppa 9, tel. 31119. Sestanek deželnih tajništev leve sredine V Vidmu so se sestala tajništva strank levosredinske koalicije, da preverijo obstojnost trenutne koa. licije, ki vodi deželno upravo. Sestanka so se udeležili za KD deželni tajnik Tonutti ta Del Gobbo, za PSU Lanaa ln Del Mas, za PSI Giacometti, Davetag, Pittond ta Del Lago in za republikance Di Re. Na koncu daljše razprave so tajniki strank levosredinske koalicije ugotovili, dia je skupna volja o. menjeniih strank nadailijevati začeto sodelovanje. Sklepe sestanka tajništev levosredinskih strank morajo potrditi še pokrajinska vodstva, ki se bodo sestala, po vsej verjetnosti, še prihodnji teden. Danes seja deželnega sveta Deželni svet, ki se sestne danes ob 9.30, bo nadaljeval razpravo o zakonskem osnu.ku o pravni ureditvi obrti. O zakonskem osnutku je poročal za večino demokristjan Metus, za manjšino pa sita poročala komunist Pascolat ta liberalec TVauner. Kauvor po navadi bodo prvi del seje posvetili vprašanjem in interpelacijam. O omenjenem zakonskem osnutku se je pričela splošna razprava pretekli petek. Doslej je spregovorilo v njej pet svetovalcev. O-brtništvo je zelo važna panoga deželnega gospodarstva, saj šteje 25.000 podjetij, v katerih je zaposlenih 64.000 ljudi. Josephine Baker v gledališču Rossetti V gledališču Politeama Rossetti se od danes nadaljujejo predstave komedije «1 nobili raguseh (Dun-do Maroje) Marina Držiča v italijanski verziji Carpinterija in Fa-ragune. Po zaključku tega prvega ciklusa ponovitev, ki bo trajal do 19. t.m., bo v gledališču Rossetti 20. in 21. t.m. gost slama Josephine Baker s svojim «showom», ki je v milanskem gledališču dosegel izreden uspeh. Nastop Bakerjeve je izven a-bonmaja. toda abonenti na sezono 1969-70 bodo imeli velik popust. Današnja predstava «1 nobili raguseh se začne ob 20.30. Ljudska prosveta Društvo v Skednju obvešča člane ln prijatelje društva, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969-70. Interesenti jih dobijo pri odboru društva. Prosvetno društvo »Tabor* na Op člnah obvešča Mane in prijatelje društva, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti jih dobijo pri odboru društva. Prosvetno društvo (France Preše ren* v Boljuncu obvešča člane, pri-jatelje društva ln ljubitelje gledališča, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti naj se zglasijo pri odboru društva. Prosvetno društvo (Ivan Cankari obvešča člane in prijatelje, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za letošnjo sezono. V prostorih p.d. algo Gruden* v Nabrežini Je razstava slik Iz nemških taborišč od ponedeljka naprejp do petka od 19. do 21. ure. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU _________ KULTURNI DOM ________ OTVORITVENA KRSTNA PREDSTAVA SEZONE 1969 — 70 LEVSTIK — MAHNIČ MARTIN KRPAN igra v dveh delih Kostumograf: Scenograf: Glasba: Režiser: ALENKA BARTLOVA ing. VIKTOR MOLKA MARJAN VODOPIVEC MIRKO MAHNIČ V soboto, 18. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V vlogi Krpana bo nastopil DANILO TURK . JOCO. ki bo slavil petintridesetletnico gledališkega dela ne- V nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri (ABONMA RED B deljski popold.) V sredo, 22. oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) V četrtek, 23. oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od četrtka, 16. t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. lep uspeh violinista Žarka Hrvatiča v Carpiju Prt državnem tekmovanju študentov violine srednje in visoke stopnje v Carpiju pri Modeni, je dosegel tretje mesto in nagrado naš violinist, gojenec visoke šole violinskega oddelka Glasbene matice (razred prof. Oskarja Kjudra). V kategoriji obligatne skladbe (predkla-sična sonata) pa je dosegel drugo mesto. Hrvatič je izvajal med drugim tudi «Sonatino» slovenskega primorskega skladatelja Alojza Srebotnjaka, ki je bila toplo sprejeta. Violinista je spremljala pri klavirju naša znana pianistka prof. Neva Merlak ■ Corrado. Tekmovalni komisiji je predsedoval prof. Riccardo Nielsen, direk tor glasbenega liceja v Ferrari. žarko Hrvatič se bo predstavil tudi pri letošnjem jubilejnem koncertu Glasbene matice z Bruchovim violinskim koncertom 13. decembra t. I. v Kulturnem domu. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni Tech-niscope film: I CONTRABBANDIERI DEL CIELO Igrajo: C. Candtaale, R. Tay-tar. H. Guardtao. KINO »IRIS* PROSEK danes ob 19.30 barvni film po romanu Paula Fevala: CAVALIERE Dl LAGARDER Igrajo: J. Plot, N. Alari, J. Steiner. Oglejte sl jo! V dvorani p. d. «Igo Gruden* v Nabrežini je do petka, 17. t. m., odprta RAZSTAVA O NACISTIČNIH TABORIŠČIH Razstava je odprta vsak dan od lik do 21. ure. SPD priredi 2., 3. ln 4. novembra Izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem ali s parnikom na otok Hvar. SPDT priredi zaključni Izlet poletne sezone na Nanos, 19. t. m. Ob tej priliki bodo člani AO seznanili mlade planince z osnovami plezanja. Izletniki, ki želijo z avtobusom do cerkvice sv. Jeronima, se morajo vpisati v Ul. Geppa do 12. t. m. Za udeležence z lastnim prevoznim sredstvom le zbirališče na Razdrtem pri gostilni ob 8.30. Prosvetno društvo (Slavko Skam- perlea priredi 9. novembra enodnev-ni izlet v Brda na Dobrovo z ogledom vinske kleti, skozi Novo Gorico in Kromberk, kosilo v Dobrovem. Vpisovanje od 9. do 13. in od 16. do 20. ure na telefon 70-834 ln 51-497. S.D. Olimpija - Gabrovec priredi v nedeljo, 19. tjn. Izlet v Longaro-ne in okolico. Vpisovanje vsak večer od 20. do 21. ure v Društveni gostilni v Gabrovcu. SPD Tabor priredi v nedeljo, 19. t.m. izlet v Beneško Slovenjo z ogledom Čedada, Landarske Jame ter Trčmuna. Vpis vsak dan od 20. do 21. ure v prosvetnem društvu na'Op činah. Včeraj -danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. In 13. oktobra 1969 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 15 oseb. UMRLI SO: 65-letna Mercede Humar, 56-1 etn a Anna Bizjak, 78-letn' Mondo Arcangeli, 77-letna Vltallna Gottardis por. Orlando, 73-letna Maria Grzetič vd. Lorenzi, 7Metni Giovanni Valussi, 824etna Maria Bassa-nese por. Pocecco, 64-letnl Oskar Al-lermann, 75Jetna Carolina Baldinl vd. Cuschie, 84-letoi Antonino Cocco, 65. letna Ir'a Princivalll, 79-letna Giu-sepplna Benoich vd. Kovacich, 77-let-nl Antonio Opassl, 71-letmi Lorenzo Pavlic, 67-detni Rodolfo Serdi, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Giulia 1. Manzo-nt, Largo Sonnino 4. 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrost, Ul. Zo-ruttl 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.30) Ali'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchlo, Ul. Ginnast ra 44. Mianl, Drevored Mi ramare 117 (Barkovije). KASTA sklicuje za četrtek, 16. t. m. ’ izredni občni zbor Na dnevnem redu Je sprememba statuta. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo ob 21. uri. Odibor prosi člane za polnoštevilno udeležbo. m VERDI Pr- blagajni gledališča Verdi 91 nadaljuje prodaja vstopnic za druJ* jesenski simfonični koncert ,kii 6* danes, 14. t.m. ob 21. uri Orkester gledališča Verdi bo dirl' giral Alfredo Gorzanelll, kot soli*1 pa bo nastopil pianist Luciano GWr' beli a. Na sporedu so skladbe: Prokof«! — Klasična simfonija; Liszt — Pri' koncert za klavir in orkester; ChalUJ — Tritematlčna sonata št. 4; Str*' vinsky — žar ptica, suita. Za člane Agimusa so tudi za 11 koncert predvideni posebni popust Nazionale 14.00 «Ben Hunt. Charlto' Heston, Jack Havvkins, Haya H* rareet, Stephen Botd. MGM. f* chnlcolor. Fenlce 15.30 «111 ponte d* Remagec’ George Segal, Robert Vaughn, B*" Gazzara. Pari a Vision - TechnicoWr; Grattacielo 16.00 «11 cervello«. Dav“ Niven, Jean Paul Belmondo. T* chnlcolor. Eden 15j00 «Uma sulPaltra«. Jean & reJ, Mamisa MeM, Blsa Martine**; Technlcolor. Prepovedano mlačiP pod 18. letom. Excelslor 15.30 «11 commissarlo P9, pe». Ugo Tognazzl, Silvia Dioni»l° Technicolor - Techniscope. Ritz 15.00 «11 Grlnta«, John VVavF' Glen Campbel, Kirn Darby. TectH1'1 color. Fitodrammatico 16.30 ((Inghilterra da«. Technicolor. Prepovedano m1* din! pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Le dieoi meravig--' deiramore«. B. Skay, B. de Vri«9; Technicolor. Prepovedano mlad*1’ pod 18. letom. Aurora 16,30 «Sexy baby». Tech nit?’ lor. Prepovedano mladimi pod letom. Cristallo 16.00 «Vedo nudo». N'11 Manfredi. Technicolor - CinemaSC*' Pe. Capltol 16.30 «Funny Girl«. Barth Stretsand, Omar Stiarlf. Techni«* lor. Impero 16j00 »Metli una sera a & na«. J. L. Trintignant. TechnlcoWr Prepovedano mladini pod 18. letod1. Zadnji dan. Vittorio Veneto 16.30 «Serafino». ^ Celentano. Technicolor. Prepoved1' no mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Indovina chl viene * cena«. S. Tnacy, K. Hepburn, 6' Poit-er. Technicolor. Abbazia 16.00 «Kozara, 1'ultimo & mando«, Bert Sotlar. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. & Zine Grgič vdove Saiino darujejo S1?! deče družine za š.d. ((Gaja« s Padte, Grgič (Padriče 62) 1000 lir, GriJJ (Padriče 66) 1000 idr, R-smondo lir, Silvan Grgič 2000 lir, Racman (rt] driče 11) 1000 lir, Grgič Anton in J. miilija 2000 lir, Žagar (Padriče H 2000 Mr, Bak 1000 lir in Zupanom 4000 Ur. + 12. t. m. je preminil Franc Feri jančič Feriani Pogreb dragega pokojnika & danes, 14. t. m. ob 10. urd ^ mrtvašnice glavne bolnišnice. Ulažoščeni: žena Marija, S”1 Franc, snaha Germana, seS^j Marija in Amelija, svak, vhd*“ in drugi sorodniki I.T.F. - Ul. Zonta 3, tel, 38006 Sporočamo žalostno vest, da nff je za vedno zapustila naša dr»P Rozina Grgič vd. Saino Pogreb nepozabne pokojnice ^ Jutri, v sredo, iz hiše žalosti & domače pokopališče v Bazovici. Žalujoče hčere Olga, Joland9 in Angela, sinova Pino Italo z družinami ter drUK sorodstvo Padriče - Turin, 14. oktobra 1 # -------- ^ VESTI Z ONSTRAN MEJE Sončna nedelja je zahtevala tudi dve smrtni žrtvi prometa Beograjčanko je povozil jamski vlak v Postojnski jami in je takoj umrla Položaj italijanskih šol na koprski obali - Srečanja «Sardincev» v Kopru Tudi predvčerajšnja sončna nede-0^ je privabila v Slovensko in Hr-vatsao Istro številne izletnike, pred-iz zamejstva In iz notranjo-"■ Slovenije. Obisk je bil sicer man id kot prejšnjo nedeljo, ven-I ’r ® na škofijskem bloku zabe-* V razmeroma gost promet. Čez m?Jo je prišlo v Jugoslavijo samo Y nedeljo nad 43 tisoč gostov z nad « t, soč vozili. Na zatišnih legah oj morju smo opazili še zmeraj "-aaj številne kopaloe, kd so se »'veda predvsem sončili, najbolj , rieni pa so se tudi podali v vo-. Morje je imelo včeraj 20 sto-P:?'. torej stopinjo manj kot pred mimom dni. N nedeljo pa smo na Primor-žal zabeležili vrsto promet-nh jn dnig-jh nesreč, od katerih »ta se dve končali s smrtnima žrtvama Na cesti med Markovščimo m Gradiščem je postal žrtev neprevidnega prehitevanja Fazlija pttrta. Le-ta je bil sopotnik v avtomobilu puljske registracije, ki ga J* opravljal Džvevat Havič iz La-nna. Mavlčev ovtomobil ie pravil-l10, yoz'l po desni strani, ko ga je »ačel n® ravni cesti prehitevati av-tomob’l re5ke registracije, ki ga opravljal Stanko Marget.ič iz "'rneličev pri Rek1. Pri orihtteva-, ® J® oplazil Havičev avtomobil, J®-ta pa je izgubil oblast nad kr-Jnriom, zavozil na desno in se za-{5., v obcestno drevo. Havič ie hu je poškodovan, njegov sopot-j* k Kurta pa je umrl za posledicami poškodb v izolski bolnišnici. vrEt osebnega avtomobila RI "'60 Margetič ie pobegnil s kraja nesreče in so ga prijeli pozneje n® mejnem prehodu Krvavi Dotok, K ' i® hotel odpotovati v Italijo. nesreča s smrtnim izidom J? ie pripetila v Postojnski jami. Jt-ietna Beograjčanka Katarina Bi-rt’ rtč je s svo jim možem Fran lom vstopala na predzadnji vagon iam-»keea vlaga v Postojnski jami v uvnutku ko je vlak odpelial na-P®'- Pri tem je izgubila ravnotežje 'n tako nesrečno padla, da io j® zadnji vagon rinil pred seboj n®*1®! metrov Mož ti ie sicer »kura a pomagati in .jo ie nekat časa ar;,al za roko. Ko pa 1o ie spustil ra paeia pQtj vagon jamske"® vla-” K'hib t°koi*nii zdravniški do-, 1 1® umrla na krniti nesreče. '®»a $ki«rvi) so zabeležili čez so-^dto in nedeiio ne koprskih ceste h krog 25 prornetnih nesreč, vendar it’ s;e vse končale, razen zgoraj o-1h 1® z gmotno škodo in z ,®“htšimi poškodbami. Vsekakor _^n® indikacija, dia so vozniki ob ti?®n|šanem prometu in oh lepem, ■ nem vremenu mani pazlliv! na w'tah in bržkone tudi! v gostiščih, .komisija za vprašanja narodnosti :j_stike s tujino pri oblani konfe-SZDL je obravnavala položal “to.janskrh šol na koprski obali čila ZMet'cu šolskega leta. Iz porti-n ‘® pedagoškega svetovalca Debetr-- T?'® i® bilo razvidno, da ie vpi-mh 651 učencev, od tega 459 ‘ Aft J?0™® šolah. Vpisanih " ib' nekaj turit ^0t l®11'. Izboljšala pa se je a®* strokovno pripravi ienost učne-K\hsebia in kvaliteta učbenikov, dstv ni!i so n® Prihodniem zase-jrrh.1 Podrobno obravnavati polo-^1 Italijanake etnične skupine na oHa- ert? območju zaradi revizije črnskih statutov. Predvsem gre in ki obravnavalo pravice r(Xj^žnosti občanov italijanske na- le dni bo izšla v založbi Soča v. "Ovi Gorici knjiga Srečka Vil-os,,v in Alberta Kluna «Nardno-vobodini boi Primorcev in Istra-v na Sardiniji. Korziki in v juž-Franciji«. Kniiga govori, kako e)i n®ši ljudje preživljali konfina-p; cLn® Sardiniji, Korziki in v iuž-fa«»vlanc'ii' kako so se borili proti “t kakšne peripetije so dn-klhiAii. bralen hm ie uspelo pri-2 *1W Partizanom. .te t slednjo soboto ln nedeljo n HJu® Predvideno srečanie neikda-n “Sardincev« v Kopru Natezaj za tri mesta pri hijenskem laboratoriju Jržaška pokrajinska upirava je Mižala natečaj za mesta dodat-preparatorja, preparatoirja III. zdro, "j r®zreda pri pokrajinskem toriii Slco mikrografskem labora. Pvr!* za higieno in profilakso. ku ri^hje je treba predložiti v ro letos opoldne 15. decembra 3q i' eTosilci morajo imeti največ 9. ujiL (izpolnjenih najkasneje 3 Aolo«o ’ z izJPtPO primerov, ki jih Prvo hzakon: nato vsaj diplomo Za atopn-1e srednje šole. pfoL.bPdrobnejše informacije naj se Aelkii 0?lasii° v personalnem od vi vu Pri tržaški pokrajinski upra-deidriyi- Geppa 21, in to v pone-dn in ®r“dah in petkih od 10 ure tov. Tajništvo šole, ki je odprto za občinstvo vsak dan od 9. do 11, ure, daje vsa potrebna pojasnila. POPRAVEK V članku «Novo šolsko leto«, ki smo ga objaviti v nedeljski številki na I. strani, se je vrinil tiskarski škrat in povzročil dve neljubi pomoti. 2e v prvem odstavku (3. vrsta) je napačno napisano, da se je šolsko leto začelo v sredo, 5. oktobra, namesto 1. oktobra. V drugem odstavku pa je v 6. in 7. vrsti napačno napisano, da so letos na osnovni šoli v Mačkovi,iah vpisani v I. razred 3 otroci, namesto 8. žele in iz Slovenije se je v nedeljo zjutraj zbralo v dolini Tamarja ob stezi proti Slemenu, kjer so odkrili spominsko ploščo dr. Lojzetu Dolharju, priljubljenemu zdravniku - planincu iz Trbiža, ki se je tam smrtno ponesrečil 23. marca letos. Na kratki svečanosti so s toplimi besedami obudili spomin na pokojnika predstavniki planinskih društev Martuljek, Mojstrana in Javornik, zastopnik trbiškega CAI, tov. Tine Orel za Planinsko zvezo Slovenije ter predednica SPD Trst dr. Sonja Mašera. Med svečanostjo, je zadonela slovenska planinska pesem, na zaključku pa je tržaška planinka Alenka Kravos občuteno recitirala «Paradiž pod Triglavom». Sončen oktobrski dan je nato privabil številne planince na bližnje prelepe vrhove, ki jih je pokojni dr. Dolhar z vsem srcem ljubil m v objemu katerih je na tako tragičen način izgubil življenje. V DOLINI TAMARJA Odkritje plošče dr. Lojzetu Dolharju Nekaj sto planincev iz naše de- iiiminimimiiiiminiiiiiiumiiiimiuiiiHiHimniHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii NESREČA NA LOVU PRI ŠKOFIJAH Ustrelil je v prijatelja ker je mislil, da je fazan v Sibre so se nesrečnemu gonjaču zarile v stegno in v prsi . Okreval bo v 10 dneh Lovska sezona se tudi letos ni mogla začeti brez... človeških žrtev. Po vsej državi je bilo že prvi dan lova nekaj mrtvih in precej ranjenih, v nedeljo pa .ie do podobnega lovskega incidenta prišlo tudi na našem področju. Lovca, ki le v grmu čakal na divjačino ie drug lovec zamenjal za žival in obstrelil. Dogodek se .ie pripetil v zgodniih jutranjih urah v bližini mejnega prehoda pri Škofijah. Skupina znancev in strastnih lovcev se je navsezgodaj odpravila na lov. Med njimi sta bila tudi 47-letni zidar Giiovanm Bartolich iz Ulice Flavia Stramare št. 21 in 33-letni Giulia-no Viola iz iste ulice št. 63. Pred odhodom je bil najprej kratek posvet, kam naj se odpravijo na lov in kako naj lov izvedelo. Soglasno so za lovišče izbrali področje okrog mejnega prehoda, kjer .je po navadi precej divjačine, Bartolich pa se je ponudil, da bo ostalim lovcem za pogan.jača Koj nato se ie skupina odpravila proti Škofijam in se po prihodu razšla. Najbolj se je od skupine oddaljil Bartolich, ker si je pač zadal nalogo, da bo divjačino prignal, pred puškine cevi svojih tovaMšev. Pred’ dvocevko pa .je nehote postavil samega sebe. nalivali, se " in ča-prišel mimo Viola, ki ie pogledal v grm In nenadoma se mu ie zazdelo, da se .je v njem nekaj premaknilo. Brez pomišljanja je naperil puško, naglo pomeril in sprožil. V grmu se je tedaj nekaj krčevito zganilo in kriknilo, nakar se ie iz grma ves okrvavljen prikazal Bartolich. Bil je ranjen v desno nogo in po desni strani prsi. Viola je ob pogledu na ranjenega tovariša otrpnili od groze, spustil puško ln mu prihitel na pomoč. Skupaj z ostalimi ga je nato odnesel do metne- ga prehoda, kjer so mejni organi nemudoma poklicali rešilni avtomobil. Nekaj mdmuit kasneje je bil Bartolich že na poti v splošno bolnišnico, k.jer se bo moral zdraviti 10 dni. ^Poročilo pokrajinskega ^kmetijskega nadzornišlva štvo^adlnsko kmetijsko nadzomi-da kav. Trstu obvešča cvetličarje, slu tržaška trgovinska, industrlj-hica JšP^^Aka in kmetijska zbor-c® ..vpeljevala holandske čebuli-(iWs) 'Pana> narcis ter perunik Veit a,?, 500/n prispevkom. Prispe-kiUetn. deželno odbomištvo za ^ospodar-^t Kozdarstvo gorsko Uročila sprejema nadzoml-ga $ svo.iem sedežu v Ul. Ghe- *bonf^®nje se vrši pri trgovinski Cw5r; B°rani trg št. 2, soba št. 11. Prelrii . -M 80 vabljeni, da čim-kier Jpkrbijo za prednaročila. čim _ .. __,______________do- ločenf6 n® izčrpa v ta namen do- vsota. %cjemni izpit 7il šolo sodobnih jezikov Za Prevajalce in tolmače jeafc^teljstvo šole za sodobne k°hfeiw? Osvajalce ln tolmače na sPoročjTCi!P1 prl tržaški univerzi v rg-jj da bodo topiti za sprejem Uri vjL^teča.ie 27. oktobra ob 9. Prošrui>r?stf>rih v Ul. Universita 1. °bra tf , d° sprejemali do 20. ok-kanciidat,, zp:torn ne hodo pripustili -«u*iov brez osebnih dokumen- Žrtvi prometnih nesreč Včeraj sta se morali zateči po prvo pomoč v splošno bolnišnico dve osebi, ki sta postali žrtvi dveh prometnih nesreč Nekaj pred 11. uro se te na oddelku za prvo pomoč zglasila 42-letna bolničarka Anna Bosich iz Ulice Verniielis št. 68. Dežurnemu | zdravniku, ki jo ie pregledal, je povedala, da se je malo prei udarila v glavo, ko ie v Ulici Slata-per trčila s svojim avtomobilom v drug Rvtomobil, ki ie prihajal z leve. Nesreča se je pripetila na križišču v Ulico Paduina. Bosich se .je peljala z avtomobilom fiat 500 (TS 105090) po Ulici Slataper proti Ulici Rossetti, ko ii je nepričakovano presekal pot uauto bianchi« z registracijo TS 117799, ki ga le upravljal 45-letni Ferdinando Cere-tl s Trga Benco lit. 45. Okrog 15. ure so z rešilnim avtomobilom pripeljali i kr bolnišnico tudi 46-letnega težaka Carla Ivanci-cha Iz Ulice M. D’Aze«lio št. 6. Btl je lažje potolčen po desnem stegnu, desnem komolcu in desni strani prsi. Omenjene poškodbe te za-dobil pred skladiščem št. 4 v starem pristanišču. Ko le namreč razkladal blago z nekega vagona, za je podrl avtomobil «mlni-minor» z registracijo TS 103000, ki ga je proti izhodu pristanišča vozil 42-letntl Claudio Penso iz Ulice Tiepolo št. 9. Obema ponesrečencema ie zdravnik dal le prvo pomoč, nakar sta zapustila bolnišnico. Okrevala bosta v nekaj dneh. VESTI Z ONKRAJ MEJE F Čezsoči odkrili spominsko ploščo Petru Skalarju Govoril je poslanec dr. Joža Vilfan ODKRITJE PARTIZANSKEGA SPOMENIKA V DOBERDOBU Naj nam razsvetljuje pot rdeča zvezda simbol partizanskega hrepenenja po svobodi (Nadaljevanje s 1. strani) nas Slovence v Italiji. Proslavljamo pomembno stoletnico čitalnic in taborov, ki v njih vidimo kažipote narodnega preporoda. Bližamo se petindvajsetletnici zmage nad naci-fašizmom, ki je odprla novo stran v našem življenju. Po osvoboditvi smo doživljali tudi razočaranje ter bili prikrajšani za marsikaj takšnega, v kar smo trdno upali, ko smo šli v gozdove in ječe. Ostala nam je skrb za obstoj našega naroda in volja, da v izboljšanih razmerah, ki so po vojni nastale na tem področju, pripomoremo k nadaljnjemu utrjevanju zaupanja in prijateljstva med tukajšnjim prebivalstvom in sosednima državama, da bi mogli uspešno potiskati naprej kolo zgodovine na temelju bratstva med slovenskimi in italijanskimi protifašisti, o katerem je maršal Tito govoril našemu predsedniku Saragatu med njegovim obiskom v Beogradu. Vesel je nadalje govoril o prisotnosti problematike slovenske narodnostne skupnosti na italijansko-jugo-slovanskih srečanjih in pogovorih, omenil je Berzantijevo izjavo med obiskom predsednika Kavčiča ter se vprašal, če smo Slovenci pripravljeni na H se obeta biti - blizu, odkar se kažejo znaki političnega aoto.en ja v notranjepolitičnih kakor tudi mednarodnih odnosih. Potem ko je omenil kvaliteto enotnih nastopov v Beneški Sloveniji in več primerov sodelovanja med skupinami v Trstu, je de- Poslanec Mario Lizzero Spominska plošča in doprsni kip na rojstni hiši Ferda Kravanje -Skalarja v Čezsoči V Čezsoči na Bovškem so imeli v nedeljo zaključno prireditev v počastitev petdesete obletnice KPJ K slovesnosti, ki so jo združili z odkritjem spominske plošče Ferdu Kravanji . Petru Skalarju ter podelitvijo domicilnih listin zapadno -primorskemu okrožju, se Je zbralo veliko domačdintov, nekdanjih aktivistov in borcev. Med gosti so bili tudi predstavniki Slovenske kultur no - gospodarske zveze iz Trsta s podpredsednikom Milošem Kodričem na čelu, predstavniki Socia listične stranke Italije za videmsko pokrajino ter prosvetnega društva Ivan Trinko to Čedada. Zbranim Je najprej spregovoril znani organizator narodnoosvobo ddilnega gibanja na Primorskem dr Joža Vilfan. V svojem govoru se je zlasti zadržal ob osebnosti Ferda Kravanja - Petra Skalarja. Gre za osebnost, s katero je povezano predvojno in medvojno revolucionarno gibanje v Gornjem Posočju. Peter Skalar je namreč vključen v organizacijo TIGR izvedel številne sabotažne in druge akcije. Pozneje pa se je v njem razvilo prepriča^ nje, da s takimi akcijami ni moč doseči končnega cilja. Takoj se je pridružil narodnoosvobodilni fronti, bil njen organizator in politični delavec. Poleg hratorositl so ga odlikovale velike organizacijske sposobnosti ter tudi humana čustva. Padel Je pred petindvajsetimi leti, ko se je pri Desklah prebijal skozi nemško zasedo. Dr. Jože Vilfan mu Je odkril spominsko ploščo. Za njim Je spregovoril predsednik tolminske skupščine inž. Ferdo Papič, ki je izročil nekdanjemu predsedniku narodnoosvobodilnega odbora za zapadno primorsko c-krožje Ivanu Sirku - Nanosu do mUalne listino za to okrožje. Podobno slovesnost so Imeli tudi v Gojačah na Vipavskem. Tam so odkrili spominsko ploščo v spomin na prvo zasedanje narodnoosvobodilnega odbora za srednje-primorsko okrožje. Udeležencem slovesnosti sta govorila Milo Vi-ždntdn, poslanec, ter predsednik ajdovske občinske skupščine Martin Greif. Predsednik SKGZ Gorazd Vesel govori ob odkritju spomenika v Doberdobu skega spomenika so se poleg o-gromne množice ljudi udeležili tu-dli visoki predstavniki oblasti, med katerima naj še posebej omenimo poslance Albina Škrka, Dina Ma-rocca in Maria Lizzera, deželnega odbornika Antonia Tripanija, deželne svetovalce Bergomasa, Co-ciannija in Zoirzenona, župann iz Sovodenj Jožefa češčuta, podžupana iz Števerjana Cirila Terpuna, pokrajinskega odbornika Marka /altritscha, goriškega odbornika Slavka Bratino, svetovalca iz Gorice Avgusta Sfiligoja in Milada- na Černeta, predstavnika prefekture dr. Bauma, kvestoja dr. Chin-nija, podpredsednika pokrajinskega odbora ANPI Ladija Dornika, pokrajinskega tajnika KD Rolanda Ciana in pokrajinskega tajnika KPI Lorenza Menechina, predstavnike slovenskih šolskih oblasti, kulturnih, gospodarskiih in političnih organizmov, predstavnikov rodov vojske itd. Prisotno je bilo nadalje številno predstavništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze na čelu s predsednikom Gorazdom Veselom in tajnikom Bogom Samso. Prisotnih je bito tudi enajst županov s prapori bližnjih furlanskih občin, generalni konzul SFRJ v Trstu Marjan Tepina s konzulom Zlatkom Vidasom, predsednik republiškega odbora Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf, predstavniki obmejnih organizacij Zveze borcev na čelu z Antonom Ukmarjem, odlikovancem odporniškega gibanja in osvoboditelja Genove, predsednik občine Nova Gorica Rudi Ši-mac, predsednik občine Sežana Čehovin in drugi. Tridnevna stavka v tržiški bolnišnici Osebje v splošni bolnišnici v Tržiču je proglasilo tridnevno stavko, ki jo bodo začeli jutri, v sredo ob 6. uri ter zaključili v soboto ob isti uri. Bolničarji ln drugo osebje bodo stopili v stavko to protesta ker se ne izvaja vsedržavna delovna pogodba za njihovo kategorijo in prav tako ne pokrajinska dodatna pogodba, zlasti kar se tiče sprememb v organskem pravilniku. Med stavko bodo zajamčili po moč v nujnih primerih. Števerjaiisko županstvo sc je preselilo Končno so pred dnevi le začeli z gradbenimi deli za nadzidavo županstva v Steverjanu, ki so jih morali odložiti zaradi stavke gradbenih delavcev. Da bi omogočili neoviran potek del, so morali občinske urade začasno premestiti v župnijski dom blizu cerkve. Tisti občani, ki imajo opravke na župastvu, naj se torej obrnejo do novega začasnega sedeža županstva. Cim bodo zidarska dela končana, se bodo uradi ponovno preselili na županstvo. Novo športno igrišče v Gorici V nedeljo dopoldne so blizu Katoliškega doma v Drevoredu XX. septembra v Gorici uradno otvorlli novo Igrišče športnega društva «0-ilmpija«. Pri otvoritvi so prisostvovali predstavniki krajevnih in športnih oblasti. Predsednik Olimpije prof. Cemic je pozdravil goste ln poudaril važnost novega igrišča za mlade športnike Olimpije. Ob tej priliki je bila tudi prijateljska odbojkarska tekma med športniki O-limpije in goriškim gaslci, ki se Je zaključi® z zmago gasilcev ---- ...----o-- nv-io. 4i šilingu gtlAlimrV ................"""".........................................................................................m,............................................. NA SEJI V SOBOTO Pokrajinski odbor PSI za koalicijsko upravo Sinoči go na mestni sekciji PSI razpravljati O' Aktualnih problemih Doberdobski župan Andrej Jarc jal, da moramo na podlagi teh vab ljivih vzgledov poiskati skupno govorico v zahtevah in morda tudi akcijsko enotnost o nekaterih poglavitnih temah naše politične dejavnosti v bližnji prihodnosti. «Samo mi smo tisti — je nadaljeval — ki smo prvi in edini dolžni povedati, kako se nam godi in kaj nam manjka, ker nihče drugi tega ne more pristneje čutiti in pošte-neje povedati kot samo mi, Slovenci v Italiji. Pri tem računamo na podporo naprednih sil, zavedamo pa se istočasno, da je tudi za oblasti prišel čas, ko morajo od deklaracij napraviti korak dalje nasproti dejstvom. S takšno politiko nadaljujemo delo naših tovarišev, ki so omagali v boju za boljše čase, za mir, sodelovanje in prijateljstvo, za našo na rodno enakopravnost, kakršno jt naš Prešeren pred sto in več leti preroško napovedal v svoji «Zdrav-ljici». Z enotnim zavzemanjem za naše sedanje narodne koristi, kot so se partizani enotno borili v narodnoosvobodilni borbi, se bomo najbolje oddolžili njihovi žrtvi. Naj njihove svobodoljubne in revolucionarne misli živijo prek nas, prek naše mlajše generacije in naših otrok, naj nam rdeča zvezda na tem spomeniku, simbol partizanskega hrepenenja po svobodi in napredku, razsvetljuje pot.» V kulturnem delu programa so sodelovali združeni goriškd pevski zbori Slovenske prosvetne zveze (Doberdob, Dol-Poljane, Romke, štandrež) pod vodstvom profesorja Knižmamoiča ter zapel« Žrtvam, Oj Doberdob, Zdravico, Fischia i.l vento im Štirinajsto divizijo ob spremljavi dveh harmonik. Člana Slovenskega gledališča Mira Sardočeva in Jožko Lukeš sta recitirala «Mati sanja* in «Žrtve». Otroci osnovne šole iz Doberdoba so recitirali partizanske pesmi v obeh jezikih. Godba na pihala iz Doberdoba je igrala partizanske koračnice ob začetku med odkritjem plošče in ob zaključku svečanosti. Odkritja veličastnega partizaa- V soboto zvečer je boilo na sedežu PSI v Gorici posvetovanje pokrajinskega izvršnega odbora te stranke, Poročilo je dal poslanec Fortuna, ki je govoril o aktualnih problemih predvsem v zvezi z nedavnim zasedanjem centralnega odbora stranke. Po njegovem poročilu se je razvila debata, v katero je poseglo več članov Izvršnega odbora Na koncu pa so odobrili posebno resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da so z odobravanjem proučili potek dela na seji centralnega odbora PSI; izrazili so željo, naj bi prišlo kjer je mogoče, kot n. pr. v Vidmu In Gorici, do sestave koalicijske uprave KD in PSI in naj bi ta problem takoj predložili tudi demokristjanom. Predlagali so tudi spremembe v sestavi deželnega odbora stranke. Sinoči pa so se sestali člani mestne sekcije PSI na svojem sedežu v Gorici z namenom, da bi razpravljali o delu centralnega odbora PSI ln o drugih problemih. Poročilo je podal podpredsednik deželne uprave Enzo Moro V Krmilili so pokopali Viljema Sfiligoja V soboto popoldne ob 15. url so spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Krminu še eno briško korenino, Viljema Sfiligoja, ki je dočakal lepo starost 82 let. Pokojni Sfiligoj, ki je umrl v petek v zgodnjih jutranjih urah, je bil rojak z Dobrove v Brdih. Med prvo svetovno vojno je bil dobrovo-Ijec v znani Pivkovi legiji. Po voj- ni je služboval kot občinski tajnik na Dobrovi, pa so ga leta 1928 fašisti odstavili kot odločnega antifašista. Preselil se je v Krmin, kjer se je lotil kmetovanja. Leta 1930 so ga fašisti konfinirali in ostal je več let na otokih Lipari in na Ponzi. Pozneje je odšel v emigracijo v Jugoslavijo. Po drugi vojni se je vrnil v Krmin, kjer ie ostal do svoje smrti. Z njim so rojaki v Krminu izgubili še enega zavednega rojaka, ki se v svojem življenju nikoli ni obotavljal izpričati svojo pripadnost slovenskemu rodu. Naj počiva v miru. Aretacija na meji pri Rdeči hiši Po nalogu goriškega prokuratorja republike je kvestura aretirala tri mladeniče, ld so jih spoznali za tatove avtomobilov na področju Gradiške. V soboto so aretirali 21-letnega Alda Peressina iz Ronk, Ul. Giulla 24 ln 20-letnega Paola Tre-visana iz Romk, Ul. 4. novembra 30. V nedeljo zvečer pa so prijeli še 22-letnega Giordana Zorzeta to San Plera, Ul. Oberdank 105. V ponedeljek v zgodnjih Jutranjih urah so na emji pri Rdeči hiši aretirali 40-letnega Mihiča Prčl-ča, ki je bil že leta 1966 obsojen zaradi sleparskega stečaja v Trstu na 33 mesecev zapora. Ker Je bil takrat na svobodi, je Izginil in šele sedaj so ga presenetili na meji, ko so iz potnega lista ugotovili njegovo Identiteto. Se istega dne so ga odpremili v sodne zapore v Trstu, ker je bila tiralica za njim še vedno veljavna. IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Kolesarja iz Podgore podrl avto na križišču Pri Plat-eh je zavozil s ceste-Luči so ga oslepile - Skuter se je zaletel v avto Prejšnji večer, ko se je okrog 23. ure vračal s kolesom proti domu, je avto podrl na križišču ulic Casale, Leoni, Leopardi 71-letnega Justa Bandelja, cvetličarja iz Podgore, Ul. Calvario 14. Z rešilnim avtom so_ ga takoj odpeljali v splošno doI-nišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge, pretres mož.ganov in udarec nad levim očesom ter so ga pridržal' za 20 dni na zdravljenju. Na križišču ga je podrl s svojim avtom 24-letni Mauro De Galateo iz Gorice Ul. Roma 4, ki je privozil po Ul. Leoni navzgor ter hotel v Ul. Leopardi. V bližini Plavi ob Soči je izgubil nadzorstvo nad svojim športnim avtomobilom 29-letni strugar Renzo Blason iz Gradiške. Verjetno zaradi spolzke ceste je zavozil s cestišča in se poškodoval. Drugi mimovozeči avtomobilisti so mu priskočili na pomoč ter ga odpeljali v goriško bol nišnico, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo dveh prstov na levi roki ter rano na levem pod-laktu. Na cesti od Čedada proti Krminu P® se je ponesrečil 18-letni Dario Fiorelli iz Gorice Ul. Pasubio 6. Ko je vozil svoj avto, ga je s svojimi lučmi zaslepil nek avtomobilist, ki je prihajal v nasprotni smeri, da je zavozil s ceste. V goriški bolnišnici so ga pridržali za teden dni na zdravljenju zaradi številnih po škodb po telesu. Tudi v Gradiški sta bili dve žrtvi prometa. S skuterjem se je peljal 39-letni Danilo Bernadotto in 37-letna Lidia Franzot, stanujoča na Majnici št. 20. Blizu Gradiške je Bernadotte s skuterjem trčil ob nek avto in padel skupaj s svojo sopotnico V bolnišnici so pridržali Bernadotta za 20 dni zaradi zloma ........................................................ PODOBNO KOT NA DIVJEM ZAPADU Udarec z revolverjem po glavi in potem še brca v obraz Revolver je Ul nabit ■ Dogodek se je bil primeril v neki gostilni pri Sati DiOifinifieik ta kifvvVvniikp aiH skrom voruvro *. _, _. Dogodek to kavbojke ali skromnejši poskus ameriškega gangsteriz-ma se Je v nedeljo zvečer ob 20.40 pripetil v neki gostilni v Drevoredu 20. septembra. Najprej udarec po glavi z nabitim revolverjem in ko se Je zaradi sile udarcev žrtev nezavestna zgrudila na tla — še brca v obraz. žrtev napada Je nekdanji amaterski boksar 26-letni Sergio Vi-gmola, bivajoč v Ul. Pasubio 10, napadalec pa je 38-letni Romano A-morese, to Ul. Italico Brass 32. Vlgmolo so odpeljali v bolnišnico zaradi rane na glavi, to katere Je že v gostilni hudo krvavel ter bo okreval v enem tednu, Amoresa oa so aretirali in ga odpeljali v sodne zapore v Gorici. Kriminalni oddelek policaje ga je prijavil zavoljo povzročitve hudih telesnih poškodb ter nedovoljene nošnje orožja. Pretep Je nastal zaradi docela nepomembnih razlogov. Oba udeležen, ca v pretepu sto v družbi nekaterih drugih stala pri točilni miz: ter naročala pijačo. Nekoliko predeč sta bila dvignila komolec, ln Amorese je v prepiru potegnil to žepa revolver ter z ročajem udaril Vijno-lo po glavi. Mladenič se Je zgrudil na tla, vtem pa se je tudi Arno-resu izmuzni) revolver iz rok 'or padel na tla. Nekdo ga |e m>dt.em pobral in ga kasneje izročil kri- minalnemu oddelku, ki je prišel na kraj dogodka S kolesom v traktor Včeraj okrog 5. ure so pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško bolnišnico 60-Ietnega Leopolda Debenjaka, doma to Kozane št. 90 v Brdih. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve rame ln poškodbe na desnem gležnju. Nudili so mu prvo pomoč in ga na njegovo željo poslali v bolnišnico v Šempetru s prognozo okrevanja v 20 dneh Debenjak se je peljal s kolesom skozi Blankiš, kier je trčil z nekim tre kt or tem, '''■del ln dobil navede ne poškodbe. reber, Franzotovo pa za 30 dni zaradi zloma leve stegnenice. Dopolnilo k seznamu žrtev v Doberdobu V nedeljski številki našega dnev nika je v članku »Spomini na borbt v Doberdobu* p0 pomoti izpadli med imeni sedmih žrtev, ki so jit Nemci mučili in ubili v nekem hle vu v Doberdobu, še ime Jožefa Ma rusiča iz Doberdoba, Tržaška cesta st. 6, ki je tudi bil med temi sedmimi žrtvami. CORSO. 17.00—22.00: «1* vJa lat tea», L. Terzteff ln A. Cuny; frar coskl barvni film. VERDI. 17.00—22.00: «La leglone de dannatl«, J. Palance ln T. Huntei Ameriški kinemaskope v barvah MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «Fe un pugno dl dollari«, C. East wood, G. Volontč; ktnemaskOF skl film v barvah VITTORIA. 17,15—22.00: «La vdrti sdralata«, O. Sharif in A. Aimee ameriški barvni film, mladini pa 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: »Btraria ml ma dl baci saziaml«. Tržič AZ7.URRO, Danes zaprto. EXCELSIOR. 16—22: «Vedo nudox Nino Manfredi, Silva Koščlna PRINCIPE. 17.30—22.00: «Un prc fessore tra le nuvole«, F. Mi Murray ln N Olson. Barvni film Dodatek Disneyjev «Lo scoiattc lo» l\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Carolin< Cherie«, francoski barvni film -ob 18 ui 20 DESKLE: »Dolina lutk«, amerišk barvni film — ob 19.30 RENČE: «Nenavadna kram«, ame riški barvni film SEMPAS: «Simfonija herojev«, a meriški barvni film — ob 20 KANAL: Prosto POTUJOČI KINO - VOJSCICA «Od tod do večnosti«, ob 20 SVOBODA: «Manon» ameriški filn ob 18 in 20 1‘RVACINA: »Mistei deset procen tov« angleški barvni film — ol 20 url DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je i prta lekarna D’UDINE, Trg Frančiška 5, tel 2124. TRŽIČ Danes ves dan m ponoči Je Tržiču odprta lekarna dr. Rlsm do, UL Toti 52, tel. 72701. !5p%!p!5!S!p 4 m A IZIDI Bari - Vicenza 0:0 Cagliari 'Fiorentina 1:0 Inter Brescia 3:1 Torino . 'Juventus 2:1 Lazio - Sampdoria 1:0 Napoli - Roma 0:0 Palermo - Milan 0:0 Verona . . Bologna 0:0 LESTVICA Cagliari 5 4 1 0 6 1 t Inter 5 4 0 1 5 2 8 Fiorentina 5 4 0 1 5 2 8 Milan 5 3 I 1 7 2 7 Bologna 5 2 2 I 5 3 6 Vicenza 5 2 1 2 8 7 5 Lazio 5 2 1 2 3 3 5 Verona 5 2 1 2 3 3 5 Bari 5 1 3 1 1 1 5 Roma 5 2 1 2 3 4 S Torino 5 2 1 2 5 7 5 Juventus 5 1 2 2 6 5 4 Napoli 5 I 2 2 4 4 4 Sampdoria 5 0 2 3 1 4 2 Brescia 5 0 1 4 2 10 1 Palermo 5 0 1 4 4 12 1 C LIGA Triestina-CRDA 1:0 (0:0) Po zmagi v deželnem derbyju Triestina na 2. mestu v lestvici Edini gol tekme je v 78’ dosegel Sigarini PRIHODNJE KOLO Bologna Bari: Brescia - Verona; Cagliari . Inter; Vicenza . Jiiventus; Lazio Fiorentinn; Milan - Roma (v četrtek ob 16. uri); Samndoria - Napoli; Torino . Palermo. El IZIDI I Arezzo • Perugia 0.0 Aialanta Livorno 1:1 Catanzaro - Taranto 0:0 Cesena Reggiana 1:1 Genoa . Como 1:0 Varese ■ 'Medena 1:0 Foggia ' ♦Monza 1:0 Piša 'Piacenza 2:1 Erggina Mantova 0:0 Ternana . Catania 1:1 LESTVICA Foggia 5 4 1 0 7 2 9 f-»tania 5 2 3 0 7 4 7 Varese 5 3 1 1 4 1 7 Mantova 5 2 2 1 8 3 6 Perugia 5 2 2 I 4 1 6 Ternana 5 2 2 I 5 3 6 Are-rzo 5 1 4 0 1 0 8 Modena 5 2 2 I 4 3 8 Piša 4 2 1 1 e 3 5 At.alanta 5 1 3 1 » C 5 Peggiana 5 1 3 1 3 4 5 Taranto 4 0 4 0 3 i 4 Catanzaro 5 1 2 2 3 4 4 Cesena 5 1 2 2 3 4 4 Genoa 5 2 0 3 3 6 4 P-aeenza 5 2 0 3 3 7 4 M-nza 5 1 - 1 3 3 5 3 Livorno 5 0 3 2 2 5 3 Feggina 5 0 3 2 2 7 3 Como 5 0 1 4 1 10 1 PRIHODNJE KOI,o Atalenta - Ternana; Como . Catanzaro: Foggla • Cesena; 1,1. vonio Genoa: Mantova Mo. tirna: Perugia • Varese: Piša -A rezzo; Revriana . Piacenza: Reggina - Monza; Tflrknto . Ca-tania. A SKUPINA e S W rt s SC — H = KT5 res JS, IZIDI Derthona Novara 1:0 Lecco . Trevigliese 2:1 Venezia - 'Marzotto 2:0 Triestina - 'Monfalcone 1:0 Legnano 'Padova 2:0 Pro Patria • Verbania 0:0 Seregno . Biellese 2:0 Solbiatese - Alessandria 0:0 Treviso - Sottomarina 2:1 Udinese - Rovereto 1:0 LESTVICA Legnano 5 4 0 1 12 Z 8 Triestina 5 3 1 1 5 Z 7 Solbiatese 5 2 3 0 8 4 7 Treviso 5 2 3 0 7 4 7 Udinese 5 2 2 1 6 4 6 Biellese 5 3 0 2 5 4 6 Seregno 5 3 0 2 8 7 6 Lecco 5 3 0 2 6 5 6 Monfalcone 4 2 1 1 3 1 5 Rovereto 5 2 1 2 4 3 5 Marzotto 5 1 2 2 2 4 4 Padova 5 1 2 2 2 4 4 Novara 5 1 2 2 4 7 4 Alessandria 5 1 2 2 5 4 4 Verbania 4 1 2 1 6 4 4 Venezia 5 1 2 2 2 5 4 Trevigliese 5 0 3 2 1 5 3 Pro Patria 5 0 3 Z Z S S Derthona 5 1 I 3 1 6 S Sottomarina 5 1 0 4 4 10 2 PRIHODNJE KOLO Alessandria . Pro Patria; Biellese Monfalcone; Legnano • Lecco; Novara - Udinese; Rove-reto - Seregno; Sottomarina • Marzotto; Trcvigliese - Dertho. na; Triestina • Solbiatese; Venezia - Padova; Verbania . Treviso. MONFALCONE: Maschietto, Ceschia, Rigonat; Sartino, Baccari, Bisi; Barassi, Barile, Medeot; Ge-rin, Starc (12 Nicoli, 13 Cossar). TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Mar-tinelli; Del Piccolo, Sadar, Pestrin; Tumiati, Giacomini, Paina, Scala, Marchesi (po 55’ Sigarini), (12 Chendi). SODNIK Beretta iz Milana. STRELEC v 78’ Sigarini. Približno 6000 gledalcev (poveči ni Tržačani). Igrišče je bilo kljub lepemu vremenu razmočeno (!?). Kotov je bilo 6:3 (3:2) v korist Tirie-stine. Sodnik je opomnil Paino in Sortina. Tudi tretja tekma med Monfalco nom in TnesUio (prvi dve sta bili prijateljski), se je Končala z zmago Tržačanov, ki so se tako povzpeli do drugega mes.a na lestvici in istočasno prekinili pozitivno serijo domačinov. Tekma je ona sicer za-n.m.va, a tuai na tehnično nizKi ravni, saj sta obe moštvi premočno čulin pomembnost srečanja. Triestina je iz.ioristila eno od malošte vi.tun priložnosti (toda vsaj v enem primeru bi ji sodnik lanno tudi do utrii najstrožjo kazen) in to ravno v trenutku, ko je Monfalcone vidno popustil in si privoščil malo počitKa. Ves prvi polčas in tudi del drugega s k namreč potekaia v znamenju premoči domačinov, k' so s hitro m iznajdljivo igro pritskali na ne go-ovo tržaško ooran.oo, v kateri le izstopal le izredni Coiovatti. Domačini so tako kljub porazu dokazan, da razpolagajo tudi letos s krepkim m učinkovitim moštvom in aa je Železnik kljub pomanjkanju sredstev se en.crat odlično opravil , svoj posel Ce je tokrat moštvo j puuegto, je to trc-oa pripisati predvsem negoaivosti napadalcev, ki so vu-iko zgrešili in zapravili zmago takrat, ko je Triestina pod njihovimi udarci vidno pešala. Na s.cd.ni igrišča je namreč Monfaicone prevladoval m si s tem prevzel pobudo, medtem ko se je tržaška o-bramba, ki ni imela izhoda iz stalnega pritiska, večkrat lovila in pokazala svojo neorganiziranost. Ko sta Bisi in Banle, vira igre doma trnov, začutila utrujenost', se je po lozaj spremenil: Scala, do takrat ze*o pomanjkljiv, se je končno po vezal z Giacom.nl.em in prevzel vodstvo na sredini igrišča, kjer sta se tako končno upirala domačim napadalcem in tržaška obramba je prišla do sape. V napadu pa je Siga-r,ni, ki je prevzel mesto Marchesi-ja, zgradil nekaj prodorov in s tem nudil priložnosti do tedaj osamlje turna Parni in Tumiatiju, tako da so tudi domačini morati misliti na obrambo Sigarini je najprej poskusil s strelom od dalcc, nato pa ga je Sortino podrl v kazenskem prostoru, toda sodnik ni žvižgal. Bilo pa je očitno, da so domačini že na tleh. Padel je gol, v zadnji minuti pa bi lahko Paina ceio podvojil, ko bi ga obramba znova ne ustavila s prekrškom, ki ga sodnik ni videl. Triestina je tako se enkrat zmagala ne da bi prepričala navijače s svojo igro. Največ zaslug za zmago imata tokrat Sigarini in Colovatti, prvi, ker je takoj po vstopu na igrišči doprinesel novega elana moštvu in nato tudi dosegel odločilni zadetek, vratar pa je predvsem v prvem polčasu rešil svoje moštvo z uspešnimi posegi. Pozitivno oceno si zasluži še Tumiati, neučinkovit, toda zelo gibčen in iznajdljiv, Giacomini, tokrat nevaren tudi v napadu, pa je zaigral na svojem standardu. Obramba je večkrat pešala in prikazala veliko negotovosti, rešila pa se je po zaslugi vratarja in zaradi netočnosti domačih napadalcev. Domačini bi lahko povedli že v 1’, ko se je Medeot znašel nezavarovan pred Colovattijevimi vrati, toda njegov strel je bil visok. Tržaški vratar je moral še nekajkrat posredovati pri Medeotovih prodorih, najbolj pa se je izkazal v 45’ ko je odbil v kot Barassijev strel, kj ga je domače krilo izvedlo od blizu, potem ko sta Sadar in Mar-tinelli izgubila žogo. V drugem polčasu se je začel show Sigarini ja, ki je že v 12' z lepim strelom v teku zgrešil cilj, v 29' pa prišel z nepričakovanim prodorom prav do kazenskega prostora, kjer ga je Sortino podrl (enajstmetrovka?). V 33’ je padel odločilni gol: Tumiati je izvedel strel iz kota, Pestrin je poslal pred vrata, Sortino je kratko odbil z glavo in Paina je takoj podal nezavarovanemu Sigariniju, ki jo iz sredine kazenskega prostora neubranljivo streljal v vrata. Reakcija domačinov je dosegla višek v 37’, ko je Ceschia lepo podal pred vrata Medeotu, čigar strel z glavo je švignil mimo droga, prav v 90’ pa je Paina v protinapadu prišel do kazenskega prostora, kjer ga je Sortino znova podrl. uk IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIinilllllllllllllllllllUlllllf 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 /. KOLO MLADINSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Gaja neodločeno 1:1 z enajsterico GRDA v le v prvih minutah se je poškodoval najboljši branilee Gaje Kralj Po otvoritvi krasnega nogometnega igrišča na Padričah sta se v 1. kolu mladinskega prvenstva spoprijeli enajsterici domače Gaje in CR DA. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1 in ni zadovoljilo številnih navijačev, ki so prihiteli ob rob padriš ega igrišča. Gaja — CRDA 1:1 (1:1) STRELCA: v 5’ Dario Grgič (Ga ja), v 32’ Posru (CRDA). GAJA: S. Grgič (Kante); Sosič, Metlika; Stranščak, Kralj (Marc), J. Grgič; Vrše, Radasič, D. Grgič, Rismondo (k), Gojča. (Rezervni vratar Kante, 13. Marc). CRDA: De Bernardi; Bartole, Ses-sa; Zuberti, Vergan, Maddaleni (k); Troha, Posru, Cragnolini, Al-legretto> ,Cini,.,(Rezervni vratar: Ve-gliach, 13. Garbeis). . SODNIK: Costanzo iz Trsta. Po komaj 5’ je Gaja povedla s svojim srednjim napadalcem Dariocn Grgičem. Po tem zadetku so domačini nekoliko popustili, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so vedno bolj intenzivno oblegali vrata Sergija Grgiča in so nato v 32’ izenačili. Razen obeh golov pa tekma ni nu dila navijačem drugih privlačnosti. Gaja je že v uvodnih minutah izgubila svojega najboljšega igralca Kralja, Id se je poškodoval in se je zato moral pomakniti v napad. 7, Negovo odsotnostjo (Kralj igra prostega branilca) je obramba začela nihati. In prav negotovost Gaje v obrambi so Izkoristili nasprotniki in so izenačili stanje. Neodločen izid je pravilen. Obe moštvi bosta morali izpiliti svojo igro. Po našem mnenju Gaja taktično še nima svoje prave oblike. Sicer pa bo uigranost prišla s tekmovanjem. Napadu je treba dati večjo učinkovitost, obrambi odločnosti. —bi— OBVESTILO Slovensko planinsko društvo Trst sporoča, da bo danes, 14. t. m. ob 18. uri, v Trstu, Ul. Montecchi 6 (v dvorani PD I. Cankar) začetek tečaja predsmučarske telovadbe. Vabljeni so otroci do 14. leta starosti. Amatersko promocijsko prvenstvo Ponziana 2 Tiaana 0 Enajsterica Ponziane je v nedeljo žela zmago na domačih tleh s klasičnim iizidom 2:0 Gola za tržaško moštvo sta dosegla Norbedo v 21’ in Flora v 40’. Ponziana je igrala zadovoljivo in predvsem levo krilo Flora je z učinkovito igro spravljalo v težave nasprotno obrambo. Prijateljsko srečanje Primorje 7 Devin 1 Primorje je v prijateljski tekmi odpravilo enajsterico Devina z visokim izidom 7:1. Prvi polčas se Je končal z 2:1. Premoč Primorja je bila vseskozi vidna im igralci Devina so bili enakovreden nasprotnik le v prvem polčasu, ko so tudd dosegli edini gol za svoje barve. Novo igrišče na Padričah najlepše v tržaški okolici v SD Gaja ga je zgradilo večinoma s prostovoljnim delom v dveh letih , - > ». ... ^ ....... - ........... Predsednik Gaje Karleto Grgič V nedeljo dopoldne so na Pa-dričah svečano predali svojemu na. menu novo nogometno igrišče, ki ga je zgradilo — večinoma s prostovoljnim delom — domače športno društvo Gaja. Igrišče leži na Izredno lepem kraju, sredii zelenja In drevja, v neposredni bližini vasi in ceste ki vodi proti Opčinam. Svečanosti se je udeležilo mnogo ljudi, med katerimi smo opazili vrsto predstavnikov oblasti, javnih ustanov, društev Itd. Prisoten je i bil občinski odbornik Hreščak, občinski odbornik za šport Ceschia, deželni delegat CO Ni Combatti, rep-rmski župan Guštin, basovski župnik g. živec, predsednik SGZ Bole, predsedniki slo. venskih športnih društev, zastop. niki tiska, radia itd. Slovesnost je začela trebenska godba, nakar je predstavnik Gaje Milkovič pozdravil goste. Za njim je predsedndk društva Grgič med svojim govorom Padričah ob otvoritvi novega nogometnega igrišča na ŠD GAJA se zahvaljuje vsem tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspeli otvoritvi igrišča na Padričah. v krajšem nagovoru osvetlil težave, s katerimi so se morali spoprijeti pri gradnji tega objekta In seveda pomen gradnje same za vas in okolico. Besede priznanja za pogum. s katerim so se člani Gaje lotili tako velikega podjetja, sta Izrekla tudi Ceschia in Combatti, g živec pa je novo športno na. pravo blagoslovil. Combatti Je prerezal simbolični trak in prva je iimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiMimimiiiiiiiiimiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiuiiiiutiiiiiiiiiMiiiiimiiHiiiiiiiiiiiMiiiini ATLETIKA V METU KLADIVA Sovjet A. Bondarčuk nov svetovni rekord Nova svetovna značka je 75,48 m MOSKVA, 13. — Sovjetski atlet Anatollj Bodnairčuk postavil nov svetovni rekord v metu kladiva z Izredno značko 75,48 m. S tem je popravil za 80 am dosedanji svetovni rekord, ki ga je postavil letos 20. septembra na evropskem pr. vemstivu v Atenah z značko 74,68. Bodnarčuk je prvi človek, kate- remu je uspelo zalučati kladivo nad 75 metrov dalleč, s tem dosežkom pa je praktično budi začel z bitko za novo magično mejo v tem orodju, namreč za daljavo 80 metrov. Ta daljava se je zdela metalcem kladiva še pred kratkim nedosegljiva, po Bodnarčukovem rekordu pa je povsem mogoče, da jo bodo dosegli že v nekaj letih. vkorakala na igrišče godba, kmalu za njo pa mladi nogometaši Gaje In CRDA, ki so tako opravili krst. ni nastop. Sledila je zakuska, ob kateri so se med prisotnimi razvili živahni pomenki in prvi ((uradni« trenutki novega Igrišča so tako potekali v nadvse prijetnem vzdušju, h kateremu je prispevalo tudi lepo vreme. Poleg Igrišča, ki je že dokaj poraščeno s travo in je kolavdirano tudi za nogometne tekme 2. amaterske lige, je tudi zgradba s slačilnicami, kopalnicami in barom. Zgradba še ni povsem dokončana, ko bo , pa izgotovljena bo vsekakor lepo dopolnila celotni objekt. Podjetnim voditeljem Gaje, ki so z izredno voljo In prizadevnostjo zgradili gotovo najlepše nogometno igrišče v tržaški okolici v samih dveh letih, je treba dati vse pri. znanje in izreči iskrene čestitke. 2. amaterska liga Fogliano 1 Juventina 0 Prvi polčas Q;.Q Juiventina je v 1. kolu 2. amaterske lige klonila v Foglianu z najmanjšo razliko 0:1, štandreška enajsterica ni prikazala zadovoljive Igre it). Je bila predvsem v obrambi precej pasivna. To so seveda izrabili domačini, ki so v 7’ d. p. dosegli gol i Molinarijem, ki je bil najnevarnejši igralec Fogliana.. Krasna priložnost se je nudila tudi Juventini, in to v 15’ d. p., ko je vratar ubranil silovit Klančičev strel. Juventina Je nastopila z naslednjo postavo: Toma,sin; Nanut, Ro-solen; Paulin, CosteUi, Tabaj; Klaučič, Rupli, Cciilini, Montico, Visintln (Kodrič, Pellizzari). Kotov je blilo 5:1 za Fogliano Sodil je Tirelli z Mortegliama. D. R. Aurisina 3 Breg 0 BREG Strelci: AURISINA 0:3 (0:0) t, , v d.p. 23’ Sandrucci, v 36 Ruries, v 44’ Bortoiotti. BREG: Favemto; Rodelia, Maver; Švara, Vatta, Leban; čuk, Bassanese, Zoccbi, Veglia, Graho-nja (12. Žerjal, 13. Bertesina). AURISINA: Donda; Olenik, Gi-raiLdd; Penisutti, Samdrucd, Fari-na; Skapara, Torrnizza, Bortoiotti, Grozne, Rudes (12. Ciacchi, 13. Zacoaria). V prvem ka’u 2. amaterske lige je Breg visoko 'klonil Aurisini. Poraz pa ne odraža pravilno sil na igrišču im je prehuda kazen za Breg, ki je bil razen v nekaterih priložnostih enakovreden nasprotnik razigranih igralcev Aurisine. Kljub visokemu porazu pa bre-žansko moštvo ni razočaralo svojih navijačev, kajui vsi gralci so se močno potrudili in pokazali veliko dobre volje. Žal pa to ni zadostovalo. Večja izkušenost nasprotnikov je bila odločilna za Brežane, ki so tako morali kloniti za tri gole razlike. Sicer pa je to le začetek prvenstva. Z vestnim delom in treningom bodo tudi rezultati prišli. BORIS PANGERC Jugoslovanska nogometna prvenstva I. ZVEZNA LIGA Izidi Dinamo . Hajduk 3:1 železničar - Radinički (N) 4:1 1:2 3:1 0:0 0:0 2:1 3:0 1:0 Vardar - Partizan Velež . Sloboda Bar - Radnički (K) Beograd . Vojvodina Čelik - Olimpija C. zvezda - Sarajevo Maribor . Zagreb Lestvica Dinamo 9 6 2 željeznlčar 9 6 1 Radnički (N) 9 6 1 C. zvezda 952 Velež Partizan Bor Sloboda Hajdluk Maribor Radinički (K) 9 Beograd Sarajevo Čelik Vojvodina Vardar Zagreb Olimpija 18:8 17:6 12:8 22:10 19:13 10:10 7:7 9:7 13:12 11:13 10:11 7:10 5:9 9:14 11:14 7:12 4:14 6:19 14 13 13 12 H 11 11 10 9 9 8 8 8 7 6 6 3 3 Pari prihodnjega kola Hajduk - Zagreb, Sarajevo . Maribor, Olimpija - C. zvezda, Vojva dina - Čelik, Radnički (K) . Beograd, Sloboda . Bor, Partizan - Velež, Radnički . Vardar, Dinamo • željezničar. 2. LIGA - ZAHOD Izidi Varteks - Rdjeka 0:1 Borac - Trešnjevka 1:0 Zadar . Rudar 0:0 Šibenik - Jedinstvo 2:0 Lokomotiva . Split 1:1 železničar - Ljubljana 3:2 Metalac - Karlovac 1:1 Orijenit. BSK 2:0 Lestvica Vesna 0 Itala 0 Vesna si je v 1. kolu 2. ama. terske lige proti Itali priborila dra-goecno točko. Domačini so predvsem v drugem delu igre zamudili nekaj izrednih priložnosti. Gostje so prišli v Križ z namenom, da bi osvojili točko ln to jim je tudi uspelo. Križani so oblegali vrata nasprotnikov, toda do zadetka nd prišlo. Vesna Je nastopila z naslednjo postavo: Rado Tence; Verzier, Balti; Primi, Finatta, Coitellino; Degrassi. De MIchele, Rabusln (Boris Tence), Barbiani, Chiodini (12. Gardini, 13. Boris Tence). Kotov je bilo 9:2 za Vesno. Sodil je DL letta iz Potrogruara. K. K. SKUPINA D Izidi •Vesna - Itala 0:0 ♦Fogliano . Juventina 1:0 Libertas - »Lucinico 1:0 •Rosandra - Isonizo SPI 1:0 Aurisina - ‘Breg 3:0 ♦CRDA . Pro Fa.rra 1:1 ♦S. Canzian . Isonzo Turiaco 3:2 Lestvica Libertas 110 0 10 2 Aurisina 1 1 0 0 3 0 2 Fogliano 110 0 10 2 Rosandra 110 0 10 2 S. Canzian 1 1 0 0 3 2 2 Itala 1 0 1 0 0 0 1 Pro Farra 10 10 111 CRDA 1010111 Vesna 1 0 1 0 0 0 1 Isonzo SPI 10 0 10 10 Isonzo Turriaco 1 0 0 1 2 3 0 Juventina 10 0 10 10 Breg 1 0 0 1 0 3 0 Lucinico 10 0 10 10 Prihodnja srečanja Itata - CRDA Isonzo Turriaco . Vesna Juventina - S. Canzian Aurisina . Fogliano Isonzo SPI . Lucinico Libertas - Breg Pro Farra . Rosandra Borac 8 6 2 0 26:9 14 Rijeka 8 7 0 1 19:3 14 Orijenit 8 6 1 1 22:7 13 Karlovac 8 6 1 1 10:3 13 Metaiac 8 4 3 1 10:9 11 Jedinstvo 8 3 2 3 9:10 8 Varteks 8 3 1 4 11:11 7 Šibenik 8 3 1 4 9:9 7 železničar 8 2 3 3 10:11 7 Rudar 8 2 3 3 9:11 7 Spilit 8 2 2 4 6:13 0 Ljubljana 8 1 3 4 11:17 5 Lokomotiva 8 1 2 5 7:13 4 Zadar 8 0 4 4 3:10 4 Trešnjevka 8 2 0 6 7:15 4 BSK 8 1 2 5 5:22 4 Pari prihodnjega kola BSK - Varteks, Karlovac . Ori-jent, Ljubljana - Metalac, Split -železničar, Jedinstvo . Lokomotiva. Rudar . Šibenik, Trešnjevka - Za. dar, Rijeka • Borac. SLOVENSKA LIGA Izidi Mura . Celje.Kladdvar 3:0 Rudar - Svoboda 1:1 Drava . Izola preloženo Aluminij - Slavija 4:0 Kovinar . N. Gorica 3:1 Ilirija - Nafta 2:1 Lestvica Mura 7 5 0 2 25:5 10 Aluminij 7 4 1 2 17:10 9 Kovinar 7 3 3 1 15:11 » Izola 6 4 I 1 11:7 « Svoboda 7 3 2 2 9:5 8 Rudar 7 2 4 1 10:9 8 Nafta 7 3 1 3 11:13 7 Ilirija 7 1 5 1 8:12 7 Slavija 7 2 1 4 7:12 S N Gorica 7 2 1 4 7:16 B Celje - Ki. 7 1 1 5 4:16 3 Drava 8 0 2 4 6:13 3 ZCNL Izidi Hrastnik - Tabor 4:1 Primorje - Triglav 1:3 Adria . Usnjar 0:0 Tolmin - Sava Koper . Lesce LTH - Zagorje 1:1 5:0 2:1 12 11 n i 1 6 6 6 6 4 4 3 Tabor . Zagorje, Lesce . LTH Sava - Koper, Usnjar . Tolmin. Triglav - Adria, Hrastnik Primorje- Usnjar 7 5 2 0 17:8 Triglav 7 5 1 1 30:7 Koper 7 5 1 1 23:7 Zagorje 7 3 2 2 16:10 LTH 7 3 I 3 10:10 Sava 7 2 2 3 10:13 Hrastnik 7 3 0 4 10:14 Tolmin 7 2 2 3 9:13 Adria 7 2 2 3 12:19 Primorje 7 2 0 6 10:15 Tabor 7 2 0 5 9:31 Lesce 7 1 1 5 4:14 U*U«( >«< ROART BRADFORD Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev Gospodu Bogu se je Jakob ekoliko smilil ,zato je stopil liže ter tipal mišice na Ja-obovih rokah. «To so pošte-e mišičen je rekel gospod og. »Vendar se mi zdi, da so : malo premehke in da bi ile lahko nekoliko bolj trde. >obro bi bilo, če bi tel malce ■eniral, preden se spoprimeš Ezavom. Ezav je korenjak i hrast, saj ga poznaš.)) Jakob se je torej začel uri-v teku, letal je po cesti im in tja, sekal drva in ska-al čez vrv, ni pa nikogar nel, da bi mogel z njim tre-irati rokoborbo v prostem logu. In tako je gospod Bog N ter poslal nekega angela, a bi se nekoliko z Jakobom orli. «Zgrabil te bom, kakor da si Ezav,» se je pripravljal Jakob na angela. «Paad na moje nizke prijeme!)) «Nič strahuj) je rekel angel, «če ne boš fair in sl dovoli* kak nedopusten prijem, te bom tako zmikastil, kakor bi te Ezav.» In potem sta se postavila Jakob in angel drug proti drugemu kakor dva prava rokoborca. «Ko te zgrabim, deček, boš mislil, da te je prijel sam Satan,» je rekel Jakob. «Prej bi se tl posrečilo zgrabiti Satana kakor mene,» Je odvrnil angel. Satan bi se dolgo ne igral s teboj — nabodel bi te kar na vile in te vrgel v ogenj. In to ni nič v primeri s tem, kako te bom jaz zgnetel.* Jakob se je sključil in na- grbil hrbet, stisnil pesti, pokrčil roke v komolcih in začel plesati okoli angela. Sploh se je postavil v prežo ter začel kričati: «Le počakaj, ko te zgrabim, se ti bodo začela tresti tla pod nogami, in nebo boš videl rdeče. Sonce se o-hladi In voda začne teči navkreber.« «Zakaj ne?» je rekel angel. «Ko me boš zgrabil ti jamčim, da se boš že v prvem kolu začel cmeriti in vpiti, naj ti pride Gospod na pomoč, češ da ležiš že pod menoj, naj te potegne ven.» «Weil,» je rekel gospod Bog, «mislil sem, da bom videl lepo rokoborbo, takole pa vse kaže, da bo to samo tekma z gobcem, da pokažeta, kdo se zna bolje širokoustitl.» «Jaz se ne,» se Je oglasil Jakob. «Jaz mu pripovedujem le svoje mnenje.« «Pa zakaj torej ne pokažeš, kaj znaš?« je vprašal gospod Bog. Jakob je še nekaj časa plesal okrog angela, nato pa ga je kar na lepem zgrabil za pas. Toda komaj ga je prijel, je napravil angel nekakšno zvijačo, morda je bil to kak nov prijem, in Jakob je ležal vznak. «2enska,» je klical Jakob gospo Jakobovo, «brž prinesi 11-niment ali kakšno mazilo! Zdi se mi, da se mi je snela noga in da sem si zvinil gleženj.« «To sl mislim,« se je zasmejal angel, «po takšnem prijemu, kakršnega sem si zate izmislil, se mora sneti noga vsakemu.« «Nisem sicer doktor,« je rekel gospod Bog, «toda če znam razločevati seno od slame, ti morem zagotoviti, da bo treba nečesa drugega, ne pa mazila, da se boš mogel spet postaviti na noge. Sodeč po tem, kako te je treščil na tla, imaš bržkone zlomljeno nogo. Daj si rajši prinesti kar bergle.« In tako so prinesli bergle in Jakob je odšepal nazaj v šotor. «Nič ne pomaga,« je godrnjal v šotoru, «če Je lastni brat tak, da noče mene in moje družine povabiti, da bi pri njem stanovali, pa ne poj-derno tja. Jaz nisem tiste ba-že ljudi, ki se nekam vrivajo, kjer jih neradi vidijo. Najbolje bo, če se nastanimo tam. kjer smo ravno zdaj, in Jaz si sezidam mesto.« «To ni slab domislek,« je rekel gospod Bog. «Kar nastani se tukaj, to bo olrajt. Toda dolgo ne boš tu ostal.« «Zakaj bi ne ostal, Gospod?« je zaklical Jakob. «Tode je vendar moja zemlja, ki sem jo dobil od svojega očeta Izaka, ali morda ne?» «Seveda,» je rekel gospod Bog, «in tvoj oče po pe dobil od tvojega deda Abrahama. In le-ta jo je dobil od mene. Ampak ti ne boš dolgo tukaj.« «Rad bi vedel zakaj,« je rekel Jakob. «Ker ti je bila ta zemlja podarjena,« je rekel Gospod. «Delal si sedem let, da bi dobil ženo, In zdaj jo imaš in je ne boš pustil. Ampak tole zemljo si dobil v dar. Nič bi me ne presenetilo, če bi te čez nekaj let videl, kako se seliš v Egipt.« «Tega pa ne, Gospod,« je odgovoril Jakob. «Ce se tu naselim, ostanem tukaj za vedno.« EGIPTOVSKI JOŽEF Nekega dne se Je stari Jakob valjal v senci in čakal, da bodo sinovi prignali ovce s paše domov. V tem pogleda in koga ne vidi kakor gospoda Boga, ki je šel mimo in si pel pesmico o Jožefu, spodobnem in simpatičnem mladeniču, ki je ljudem razlagal sanje, ko pa se je v Egiptu najedel svinine, ni bil nič bolj spodoben od drugih mladeničev, hodil pa je vedno pred obrazom svojega Gospoda. ((Kakšna pesem je to, Gospod?« je vprašal Jakob. «To je preroška pesmica,« je odgovoril gospod Bog. «Kako?» je zaklical Jakob. ((Slišal sem nekaj, češ da je tale malopridni Jožef najspo-dobnejši mladenič, ki si ga srečal.« «Tako nekako pravi pesmica, je rekel gospod Bog. «Nočem se z gospodom Bogom prepirati,» Je dejal Jakob, «ampak ta pesmica ni pravična. Jožef Je najbolj len med vsemi dečki, kar se mi jih je rodilo. In zdi se mi, da ni bil zraven, ko je gospod Bog delil razum.« «Pojdl no, pojdi,« se je začudil gospod Bog. ((Resnica je to,» je nadaljeval Jakob. ((Pošljem ga sem, da bi ovce pasel, pa kaj, misliš, da dela? Nič! Leže pod drevo v senco in gleda v sonce. Ali pa ga zvečer pošljem zgodaj v posteljo, da bi se naspal, toda komaj obrnem hrbet, je že pokonci in zunaj. Pravim svoji ženi, da bo morda iz njega pridigar in da se ponoči klati naokrog, da bi se seznanil z vsemi sortami grehov, da bi mogel potem proti njim pridigati. Moja žena pa mi spet pravi, da najde vsak čas v žepih njegove obleke igralne karte. Iz teh se vendar ne bo naučil pridigati.« «Jaz vem o njem samo to, kar je v tej preroški pesmici,« je rekel gospod Bog, «in s pesmico vendar ne bom polemi ziral. V pesmici se pravi, da bo ljudem razlagal sanje. No, in povej mi, kako bi mogel človek razlagati sanje, ko bi se ne spoznal v soncu in v zvezdah, človek mora poznati karte pa sonce in zvezde tudi, če hoče razlagati sanje.« «Well, to je mogoče,« je de jai Jakob, «toda glavo stavim, da, če ne bo, ko doraste, iz njega pridigar, bo končal gotovo v prislini delavnici.« «Tega ne vem,» je odgovo ril gospod Bog, «jamčim pa ti za to, da pridigar ne bd» a tudi ne bo končal v prisilni delavnici. Morda bo kdaj pa kdaj govoril na misijonih in morebiti bo tu pa tam nekoliko časa sedel v kriminalu. Toda stavim ne vem kaj, da ne bo pridigar po poklicu in tudi ne bo venomer zaprt v prisilni delavnici.« Medtem ko sta gospod Bog in Jakob o njem govorila, ja bil Jožef zunaj na pašniku ž ovcami. Toda za ovce se ni dosti menil. Bolj je opazovali kaj se godi na cesti. Kmalu je zagledal tolpo ciganov, ki so prihajali po cesti. Zdajci je pograbil ovc o, jo pobil ter si s krvjo naslikal rdeče proge na suknjič-Potem je zmečkal robidnic« ter si naredil še temne proge; sploh si je umazal obleko tako, da je imel na sebi, ko so se pripravljali cigani do njega, najlepše progast suknjič in naj lepše progaste hlače, ki si jih moreš misliti! «Zdravo, bratje cigani!« Je zaklical Jožef. «Kako gre kupčija?« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA- mesefino unu ht -vnaprej cet.rt.lema 2,250 Ur. polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur. SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun- Založništvo tržaška tisK« Trst 11-5374 - Za SFRJ. ADIT. DZS. Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150. flnančno-upravnl 250 osmrtnice £50 Ur - Mali oelaad SO tU beseda - Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino ae naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Itauje pri aSocletš PuhbUcita ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska založništvo’ tržaškega tiska, Trst