Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6. poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Č9 se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
l^tev. 127.
7 Ljubljani, v ponedeljek 8. junija 1891.
Letnik: XIX.
Katoliški slio«l v Gradcu. Govor milostljivega knezoškofa dr. Napotnika.
Ko sem se predvčeraj zvečer povrnil s svojega prvega birmanskega potovanja, našel sem mej drugimi pismi tudi ljubeznivo pismo neumorno delujočega načelnika pripravljalnega odbora za drugi štajerski katoliški sbod, velečast. gosp. prelata Alojzija Karlona, v katerem me prosi, da bi pri prvem zborovanju z nekaterimi besedami pozdravil udeležnike iz obeh škofij naše dežele.
Z velikim veseljem ustrežem tej želji, slab sicer po svojib močeh, ali podkrepljen po izpodbudljivi jeduodušnosti, ki navdaja številne slavnostne goste, kar posebno naglašam že zaradi tega, ker dandanes mnogokje vlada le razpor. Vidim udeležnike iz obeh škofij, ki se v srečo obetajoči složuosti potegujejo za najsvetejša blagra, v blagodejni jednodušnosti držš Boga iu cerkve, cesarja in države.
Zatorej kličem v svojem imenu in v imenu Nj. ekscelencije milostljivega knezoškofa graškega vsem, ki ste se zbrali v Kristusovi ljubezni, najsrčnejše: „ Dobro došli!"
Mili mi udeležniki! Odkod je ta našemu duhu in srcu tako dobrodejna jedinost, ko ste vendar različnega rodu in jezika, različnih šeg in navad? Ona izvira jedino iz jedinosti in jednakosti katoliških načel, katera imajo tajnostno in nepremagljivo moč, da tajuo združujejo one, ki jih brezpogojno priznavajo. Da, kjer si vzvišeni sestri, katoliška vera in krščanska Ijobezen, podajate roki, pridruži se jima tudi ljubezen. In ljubezen, ta element krščanskega življenja, ki oživlja krščansko življenje, ki vzdržuje krščansko družbo, česa ne premore ljubezen ?
Stavljeni apostol narodov, sv. Pavel, je v klasičnem trinajstem poglavju svojega prekrasnega prvega pisma do Korinčanov pel ljubezni hvalospev tako veličastno in resnično, kakor še nikdo.
„Ko bi govoril jezike človeške in angeljske, pa bi ljubezni ne imel, bil bi doneč bron ali pa zvoneč zvon. In ko bi imel dar prerokovanja, in bi vedel
vse skrivnosti ter imel vse znanje in imel tako silno vero, da bi gore prestavljal: da ljubezni nimam, nič nisem. Ko bi vse svoje premoženje dal ubogim, in bi dal svoje telo najhujšim bolečinam, pa bi ljubezni ne imel, vse bi mi nič ne pomagalo.
Ljubezen je potrpežljiva, je krotka, dobrotljiva, ljubezen ni zavidljiva, ne ravnil napačno, ne postopa prešerno, se ne napihuje, ni častilakomna in ne išče svojega dobička, se ne da razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli se pa pravice; vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese.
Ljubezen nikoli ne mine. Prorokovanja zginejo. Jeziki jenjajo. Učenost preide .... Ostanejo pa vera, upanje, ljubezen: te tri božje kreposti. Največja mej njimi pa je ljubezen."
Kaj čuda, prečastna skupščina, da se vsi udeležniki katoliškega shoda, dasi dejanjski različni po jeziku, tako popolno in lepo razumejo. (Dobro.) Vsi govore eden materni jezik, ki so se ga učili od srčno ljubljene matere cerkve — duha in srce jed-nako ganoč jezik zlatopristne krščanske ljubezni. (Odobravanje.)
Zares, mnogi udeležniki druzega štajarskega katoliškega shoda so jedini, ker so zvesto ubogljivi otroci svete katoliške cerkve, ki je idejal jedinosti glede ua svojega božjega Ustanovitelja, na svoj nebeški nauk, na svoje milosti in glede na svojega nezmotljivega poglavarja. Katoliška cerkev je košato drevo, pod katerim lahko ljudje vseh jezikov, dežel veseli in zadovoljni počivajo drug poleg druzega. Le na tej trdni podlagi in stebru resnice se morejo sporazumeti narodi in rodovi starodavne habsburške države. (Živahno odobravanje.)
Ker so po božji previdnosti na zemlji različni narodi po jeziku, navadah in šegah, od katerih slednji sme zahtevati, da se varujejo in spoštujejo posebnosti njegove in se mu to varstvo brez nasilstva tudi odrekati ne more, je torej vsacega plemenitega prijatelja človeštva sveta dolžnost, da skuša ublažiti nasprotja mej temi raznimi narodi in rodovi in jih polagoma odpraviti; nikakor pa ne sme delati na to, da se ta nasprotja ostre in množe. (Dobro! Dobro!)
Modri učitelj narodov Pavel ljubil je goreče svoj narod, zanj je želel biti celo iztiran iz domovine, da bi ga le pridobil Kristusu Križanemu; veudar je ljubil in v krščanstvo spreobračali Grke, Bimljane, Ihrce, katere imajo nekateri za Slovane, poštene Galačane, katere zgodovinarji prištevajo Germanom, ker so po izpovedbi Stridonca Hijero-nima, kateri je mnogo potoval in je sam govoril ž njimi, poleg grščine govorili tudi jezik prvotnih prebivalcev okrog Speiera. Tako je ljubil sv. Pavel v Kristusu vse narode in mej njimi ni poznal in ni hotel poznati nobene druge politike, kakor politiko evangelija Kristusa Križanega. In odtod njegovo narode osrečujoče in pomirjujoče delovanje.
Že večkrat sem mislil, kaj bi storil mili Izve-ličar pri dandanašnjih burnih valovih narodnega razpora ? Prav gotovo bi prav mirno hodil po razburjenem narodnem morju in bi zaukazoval s svojo' božjo mogočnostjo, da naj mirujejo. (Dobro!)
Širok je bil propad mej Samaritanci in židi, pa Kristus, vladar miru, ga je premostil, proglasivši načelo požrtvovalne ljubezni do bližnjega. Veliko je bilo sovraštvo Židov do pagauov, ali Kristus, naj-ljubeznjivejši prijatelj človeštva, je je potolažil, proslavljajoč zaupanja polno vero paganke, kananejske žene, in z glasnim občudovanjem ponižno vero rimskega stotnika.
Tako je ravnal največji učitelj resnice, božji Ustanovitelj katoliške cerkve, kraljestva božjega na zemlji, katero blagodejno združuje z nežno vezjo ljubezni do bližnjega vse narode in rodove. Trdno se držimo tega kraljestva božjega, katero sedaj vlada in modro vodi papež Leon XIII., najduhovitejši mož sedanjega časa. (Dobro!)	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. junija. Notranje dežele.
Državni zbor. Budgetni odsek bode jutri rešil ves budget. Danes ali pa jutri je na vrsti dispo-zicijski zaklad, pri katerem bode grof Taaffe, kakor
LISTEK.
Praznovanje tristoletnice smrti sv. Alojzija v ljubljanskem Alojzijevišču — ion Pedro Calderona della Barca, igra stanovitni kraljevič".
Vesoljni katoliški svet se giblje, da proslavi vredno tristoletni spomin smrti angeljskega mladeniča sv. Alojzija. Tudi v nas Slovencih so se storili že nekateri koraki v proslavo toli neobičnega slavljt. Najbližja prihodnjost pa bode brez dvojbe še jasneje pokazala živo versko čutilo našega naroda. Da pri tem v prvi vrsti ne bodo smeli zaostati zavodi, odgojujoči mladino — jasno je.
Ljubljansko Alojzijevišče, na čegar pročelju se blesti visokega slavljenca ime, ukrepa kar najskrb-neje, da praznuje svečano ta spomin svojega uzor-nika in zaščitnika. Omenjujoč, kar se je odločilo v hiši glede cerkvenega duh£, povemo: da se je že dlje časa sem bralo vsak večer po večerji iz obširnega o. Meschlerjevega životopisa o sv. Alojzi j u , naj se tako vsak gojenec popolnoma seznani
z vsemi razmerami svetnikovega življenja. Glavne poteze iz njegovega dejanja in nehanja so jim namreč že tako znane, ker se vsako leto ob tej ali oni priliki v hiši pojasnijo. — Dne 31. majnika se je pričela v zavodu šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju, katere se udeležujejo brez-izjemno vsi gojenci; — dne 13. junija pa se jame v isti nameu proslave uzornega svetnika opravljati devetdnevnica.
Še drugačna proslava sv. Alojzija pa bodi v Alojzijevišču na dan 11. junija t. 1. (natančneje se še objavi) nameravana slavnostna beseda. Ob tej priliki se bodo pele v čast sv. Alojziju razne pesmi o njem, kazale žive podobe iz njegovega življenja ter predstavljala prosto preložena in za hišne razmere primerno prikrojena „Oalderonova drama „E 1 principe constaute — Stanovitni kraljevič." Gotovo je osobito za čč. goste, kateri počaste veselico s svojo navzočnostjo, primerno, ako podamo v svrho boljšega razumevanja ua tem mestu kratko vsebino te igre.
Don Fernando, glavni junak in brat mu, En-rique, kraljeviča portugalska, oba brata tedaj vladajočega kralja Edvarda, bojujeta se nasproti T&ngeru, katero mesto brani kralj feški (Fez), oziroma njegov
vojskovodja Muley. Smoter vojski je razširjanje krščanstva med Arabci. Prvi dan je Portugalcem sreča mila. Don Fernando premaga Muley-a in ujame njega samega. Na izpoved o njegovem življenju pa ga, spoznavši blago mu čutilo, oprosti. A drugi dan se razvname boj z nova, in S pomočjo Tarudanteja, maroškega kralja, premagajo Mavri Portugalce in ujamejo oba kraljeviča. Sklenil naj bi se mir. Pogoj miru in osvoboditvi kraljevih jetnikov pa je predaja že krščanskega mesta Cente feškemu kralju. Don Eurique se odpusti, da biti na Portugalsko pogajat se v tem smislu; don Fernando ostane v Fez-u tsil. Prvi se vrne z žalostnim poročilom, da je, čuvši vest o nesrečni bitvi, umrl brat-vladar, Edvard; njegov naslednik, don Alfonso, pa da prepušča Cento za Fernandovo rešitev. Temu se odločno vzprotivi jetnik sam ter postane raje sužnik, uego li da izroči katoliško mesto Mahomedancu. — Mnogo trpi odslej ,stanovitni kraljevič", spričujoč svojo vero. Muley-u, ki ga hoče iz hvaležnosti za prostost, katero mu je nedavno podaril Fernando, rešiti — prečrta kralj smeli račun. Tako trpita oba: oni duševno, kraljevič duševno in telesno. Enrique se podii v drugo na Portugalsko oznanit kralju don Fernandovo trdno vero in odločno njegovo požrtvo-

se pričakuje, dal razDa politična pojasnila. Potem mora budgetni odsek rešiti še finančni zakon in pa zakon o podpori Lloydu, zatorej se v pienumu bud-getna debata ne bode začela pred 15. ali 16. dnem t. m. Kdaj bode konec budgetni debati, se danes še ne more vedeti, vsekako bode zbor zboroval še precej časa v juliju. Dne 24. julija odide baje predsednik dr. Smolka v toplice v Gastein. Do tedaj bode generalna debata končana in najbrž tudi že dovoljen dispozicijski zaklad. Vso specijalno debato bode pa vodil prvi podpredsednik baron Chlumecky, ker je drugi podpredsednik dr. pl. Kathrein glavni poročevalec o budgetu.
Rus luska radikalna stranka ima dn^ 29. t. m. velik shod v Levovu. Več govornikov bode hudo kritikovalo delovanje mUdorusinskih poslancev v državnem zboru iu pa politiko Starornsinov. Na politiko ta shod ne bode imel nobenega vpliva, ker radikalna stranka še nima dosti privržencev mej Rusini, kar se je pokazalo pri državnozborskih volitvah, ko je njen jedini kandidat Danjelovič dobil le neznatno število glasov. Program te stranke je preveč zmeden, da bi se mogel narod ogreti zfinjo.
lieforma uprave na Ogerskem. Debata o reformi uprave na Ogerskem bode pač precej dolgo trpela. Skrajna levica je baje sklenila, da bode v vsakem paragrafu predlagala dva ali tri dostavke ali premembe, da se bode potem moralo o vsakem takem predlogu posebej, seveda po imenih, glasovati. Ker ima ves zakon 260 paragrafov in bode pri nekaterih paragrafih govorilo po več govornikov, ne bode čudno, če se bode razprava cele mesece vlekla. Le to utegne nekoliko razprave skrajšati, da se bodo tudi skrajni levičarji ob hudi poletni vročini naveličali zborovanja.
V nanje države.
Rusija. Sedanja ruska vlada si jako prizadeva, da bi popravoslavila kolikor je moč katolikov. Posebno so zjedinjene Grke z vsemi mogočimi sredstvi silili v pravoslavje. Tudi pravoslavna duhovščina bila je v tem oziru jako delavna. Posebno se je odlikoval v tem oziru pravoslavni varšavski arhiepiskop, katerega je car sedaj za te zasluge odlikoval z redom sv. Vladimira I. vrste, poleg tega pa mu še pisal lastnoročno pismo, v katerem je naglašal odlikovan-čeve zasluge. To odlikovanje bode gotovo tudi drugo pravoslavno duhovščino in uradnike spodbudilo, da bodo tem energičneje delali za pravoslavje. Katoliki v Rusiji nemajo nič dobrega pričakovati.
Pomnožen je vojske v Nemčiji. Ne mine skoro leto, da bi v Nemčiji vojske ne pomnožili. Letos mislijo pomnožiti zopet topništvo. Liberalni listi pravijo, da nimajo ničesar proti pomnožitvi topništva, ali vendar se to ne sme drugače dovoliti, da se aktivna vojna služba skrajša na dve leti. Pričakovati je torej, da bodo liberalci v zbornici predlagali skrajšanje vojne službe in se o tem utegne uneti burna razprava. Stvar je zares že pomisleka vredna. Leto za letom se pomnožuje vojska, narodno gospodarstvo pa vedno bolj propada. Najžalostneje je pa, ko še nikdo ne more povedati, kdaj bode konec ponavljajočim se pomnoževanjem vojske.
Nemška kolonijalna politika v Afriki nema sreče. Guverner v Kamerunu je bil nedavno zbral ekspedicijo, da ž njo kaznuje nekatere uporne rodove. Večina ekspedicije bili . so Nemci. Domačini so pa v raznih bojih skoro vso to ekspedicijo uničili, posebno Nemci so skoro vsi pali. Sedaj je odšla nemška vojna ladija po novih vojakov na jug, katerih pa najbrž dosti boljša osoda ne čaka. Vse torej kaže, da Nemci od svojih posestev v Zapadni Afriki še dolgo ne bodo imeli nobenih dohodkov. Nemci se na kolomjalno politiko ne razumijo tako, kakor Angleži in Francozi.
Bratiano. Vsakdo se spominja, da so hoteli bivšega rumunskega ministerskega predsednika to-
valnost za svetli uzor. Alfonso stavi kralju drugačnih ponudeb. Ko pa ne pomagajo nič vsa pogajanja glede odkupnine v zlatu, vzdigne se don Alfonso in hiti z vojsko rešit brata. Pride in napov^ Arabcem vojsko. Toda prepozno! Don Fernando podleže baš malo poprej mukam in bolečinam, katere je pretrpel kot sužnik. V boju pomaga Fernando bratu kot duh, da zmaga. Toda Alfonso ne pozna prikazni in mčni, da brat Fernando še živi. Zato zahteva po zmagi njega oprostitve, ponudivši kralju feškemu v zameno plemefiita jetnika tega boja: Muley-a in Tarudanteja. Kralj pove potrt, da je Fernando — mrtev. Tedaj pa reši Alfonso saj truplo njegovo, katero vzamejo Portugalci s seboj, časteč tako spomin „stanovitnega kraljeviča.*
Te dogodke primeroma predočuje igra v obliki, v kakoršni se bode predstavljala v Alojzijevišču. Da je, bodisi prikrojena tako ali tako, kar najpri-merneja za to slavnost, ker je nje junak pravi drugi Alojzij, igra sama pa veličastna apoteoza krščanstva, tega se prepričajo naši bralci, ako jim podamo v naslednjem še nekoliko pristno zgodovinskih podatkov iz življenja ^stanovitnega kraljeviča" — don Fer-nsnda.
Sin portugalskega kralja Ivana I. in pobožne
žiti, ker je za svoje vlade brezvestno tratil vladne denarje. Stvar se je že razpravljala v zbornici. Sedaj, ko je pa umrl, se je osnoval odbor 100 članov, da mu postavijo v Bukareštu spomenik. Odbor s oklicu naglaša čisto domoljubje pokojnikovo.
Portugalsko. Na Portugalskem zaprli so več republikancev in anarhistov, ker so menda pripravljali ustajo. Nekateri republikanski listi pa že pišejo proti pogodbi z Anglijo, da bi nahujskali narod proti vladi. Jeden list je že morala vlada zaradi tega konfiskovati. Če je verjeti vestim iz Lizabone, se narod dosti ne briga za hujskanje republičanskih glasil. Vedeti je pa seveda treba, da vlada strogo pazi, da zanjo neugodna poročila ne pridejo mej svet. Najbolj baje šo to odvrača narod, da ne proglasi republike, ker se boji, da bi potem dežela ne zgubila samostojnosti. Spaujci bi potem kmalu si pridružili Portugalsko. Od Španjcev pa večina Portugalcev prav ne mara biti odvisna. Nekoliko jih je pa seveda tudi, ki bi radi skupno ibersko republiko.
Parnell. O Parnellu pripovedujejo se razne nelepe reči. Mej drugim je baje poneveril mnogo strankiuega denarja. Parnellu je bilo to lahko, ker je dolgo sam gospodaril z vsem premoženjem narodne lige. Natančno se stvar tudi izvedeti ne more, ker iz političnih ozirov se delovanje narodne lige svetu razkriti ne sme.
C/lile. Chilska kongresna stranka, to je, pun-tarska, je dala po svoji agenturi v Parizu razposlati okrožnice evropskim državam, v kateri zahteva, da jo priznajo za vojujočo se stranko in jo več ne smatrajo za puntarsko. V tej okrožnici je razloženo nezakonito postopanje predsednika, kateri hrepeni po diktaturi. Okrožnici jo pridejan dekret, s katerim se je kongresna stranka osnovala kakor vlada. Ta korak vstajnikov dokazuje, da dobivajo nov pogum. Evropske vlasti se za to okrožnico seveda ne bodo dosti zmenile, temveč bodo še čakale daljši razvoj stvari. — Chilska vlada je pa baje že v velikih finančnih zadregah, ker so najboljši kraji dežele v puntarskih rokah. Republika Bolivija bode se pa najbrž v chilske razmere kmalu vmešala, ker je predsednik odpoklical poslanika poverjenega pri boli-vijski vladi.
izvirni dopisi.
Iz Worishofena na Bavarskem, 5. junija. Po vsi Evropi in dalje je zaslovela ne ravno velika vas Worishofen, kjer se znani župnik Kneipp žrtvuje čez leto in dan, od jutra do mraka za bližnjega telesno zdravje. Človek, bodisi katolik ali protestant, angličan ali mohamedanec, občuduje neutrudljivo delavnost sivolasega 701etnega moža, čvrstega na duhu in telesu, ki hoče zadnja leta svojega življenja, katero naj mu Bog podaljša do skrajnih mej, darovati v blagor bolehavega človeštva. Zanimivo je videti, kedar častitljivi mož stopi na priprosti oder ter mnogobrojnim bolnikom razlaga zdravilno moč vode in raznovrstnih rastlin, katere navadno kot plevel teptamo z nogami. Vsak dan ob lepem vremenu predava ob 4. uri popoldne po celo uro jasno in tako prepričevalno, da mn mora vsakdo pritrditi ter se čuditi njegovi vsestranski izkušenosti; ob jednem pa soli govore svoje z dovtipi in nedolžnimi šalami, ki razvedri najbednejšega bolnika. Ker bode „Slovenčevimu čitateljem gotovo všeč, priobčil bodem pozneje več predavanj, katera sem si v glavnih obrisih zabeležil. O Seb. Kneipp a zdravilni metodi le toliko danes, da on ne posluša zgodovine bolezni, temveč vpraša, kaj in kje člo-
Filipe, iz rodbine Lančester, rodil se je 1. 1402. v Santaremu. Ze dečka so ga občudovali zbog njegove nedolžnosti in krotkosti. Bil je don Fernando zares pravi Alojzij na portugalskem dvoru. Od svojega 14. leta opravljal je vsak dan Jutranjice", vstajal o polnoči in molil, postil se pred vsakim večjim praznikom, podpiral reveže in sirote, samostane in cerkve ter bil vpisan v vse bratovščine v kraljevini; tako da ga je hotel papež Evgen, čuvši o njegovej pobožnosti, povzdigniti za kardinala. Toda pobožni don Fernando je odklonil to čast, vsprejel pa naslov ^načelnik Aviškega reda". Tako je živel na dvoru brata-vladarja do svoje starosti 34. leta. Tedaj pa se je porodila v njem ideja, da naj razširja z vojskami krščanstvo. Z dovoljenjem kralja Edvarda je pričel uteleševati svojo misel v podjetjih, ka-koršnih jedno nam je predočil Galderon v opisani svoji drami. Seveda je veliki pesnik po potrebi tu pa tam nekoliko krenil s strogo zgodovinske poti. Vendar je po mnenju ocenjevalcev tega slavoega dela njegov junak ves zgodovinski don Fernando.
Na tak popisani način torej upa Alojzijevišče, da proslavi dostojuo svojega zavetnika v dneh občega oduševljenja po katoliškem svetu. — Želimo najboljšega uspeha I
veka On se ne dotakne z Jiji" vode bolnega uda na telesu, ampak skuša z mrzlo vodo zdravo kri vpeljati v otrple in bolne ude, da kroži zopet redno in pravilno po vsem telesu. Vsled tega narekuje bolnikom raznovrstne „lije" (Gtlsse). Moderni zdravniki pa v prvi vrsti skrbč, da spoznajo bolezen, zdravilo jim je druga skrb. To potrjujejo mnogi zdravniki, ki se hodijo učit Kneippove metode. Pač pa Kneipp zahteva, da vsacega bolnika, ki boleha v notranjih delih telesa, preišče stala tukajšnji zdravnik dr. Bergmann.
Moj namen ni, da opišem način zdravljenja — o tem pozneje —; hočem le znancem na mnoga vprašanja, ki so mi došla, ob kratkem opisati tukajšnje razmere. Tu so vsakovrstni bolniki, slepi, gluhi, mutasti, kruljevi, nervozni, od vseh vetrov sveta. Vsak dan jin pride do 50; drugi zopet odhajajo. Tako je vedno preseljevanje. Povprek ostajajo po 4 tedne, mnogi tudi dalje. Kdor hoče n. pr. s Kranjskega v Worishofen, stopi naj k načelniku najbližje železnične postaje in tam naznani glavne postaje. N. pr. iz Ljubljane: Ljubljana, Trebiž (kjer se presede v drug vlak), Franzensfeste, Inomost, Kufstein, Rosenheim, Monakovo, Buchloe; na tej postaji se presede v vlak, ki vozi do Memmingena. Od Buchloe dalje proti zapadu je prva postaja Tiirkheim, tu se izstopi. Kdor ima okrožni vozni list (Rundreisekarte), naj tukaj d& postaje načelniku potrditi, kdaj je izstopil. V Tiirkheimu čakajo vedno omnibusi in več izvoščkov, ki Te za jedno marko (58 kr.) pelja uro daleč proti jugu v Worishofen.
Vsakemu svetujem, naj si omisli okrožni vozni list, da se n. pr. vrne nazaj skozi Rosenheim, Sol-nograd, Bischofshofen, Radstadt, Steinach, Selzthal, Leoben, Gradec, Maribor, Pragarsko itd. Ali če ustrpi parforintov več, vozi naj se: Ljubljana, Trebiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Feldkirch, Bregenc, Lindav, Kempten, Memmingšn, Tiirkheim, in nazaj skozi Monakovo. Krasna je vožnja sedaj ravno od Inomosta do Bregenca po arlski železnici. Nihče se ne bode kesal, ko bode užival čisti gorski zrak snegom pokritih planin.
Ko prideš v Tiirkheim, bodi Ti prva skrb, da dobiš stanovanje. Za to je sedaj trda, in mnogi bolniki morajo iskati stanovanja v bližnjih vaseh, kar je ob deževnem vremenu posebno neprijetno. Ko si dobil stanovanje, oglasi se v hiši št. 83, kjer tajnik Kneippovega društva zapisuje došle tujce, kakor zahteva politična oblast. Tu dobiš malo knjižico, plačaš jedno marko, greš k zdravniku, da mu poveš svojo bolezen. Zdravnik zapiše bolezen r knjižico, s katero se zjutraj od 8. do 10. ali 11. ure dopoldne prijaviš župniku Kneippu v pritličju njegovega stanovanja, popoldne pa od 1. do 3. ure v bližnjem samostanu. Podvizaj se, da si med prvimi, ker stoji navadno do 100 bolnikov pred durmi. Večkrat se prepirajo med sabo, kateri pride prri na vrsto. Tu župnik narekuje razne lije z vodo. Duhovniki imajo posebno kopališče na samostanskem vrtu, neduhovniki pa na štirih prostorih v vasi sami. V samostanu se plača strežaju, ki poliva z vodo po 50 pfenigov na teden, v ostalih kopališčih pa od vsacega lija nekolik j pfenigov. Marsikdo sprva težko prenese mrzlo vodo, obupa, ter odide. A drugič, tretjič je boljše, s časom se človek privadi in ne čuti mrzlote.
Duhovniki imajo skupaj hrano v samostanu po 1 marko in 50 pfenigov na dan, to je okroglih 87 kr. avstrijskega denarja. Neduhovniki dobivajo hrano v raznih gostilnah. Če nesi posebno ješč, ne ljubiš preveč vina in tobaka, zadostuje ti na dan za hrano iu stanovanje 2 gld. 50 kr. Tudi z dvema gold. se preskrbi.
Okolica je čedna, v obližju so sami smerekovi gozdi, druzega drevja je malo.
Dežuje pogostoma, če je dva dni lepo, gotovo je tri dni grdo vreme, kajti kraj leži že precej visoko nad morjem. Kdor torej išče kratkega časa, zabave itd., tega tukaj ne najde. Vse je — da rabim tujo besedo — primitivno, kar marsikomu ne ugaja. Sicer pa ljudje tukaj ne iščejo razvedrila, temveč zdravja. Res je, da vsakdo ne ozdravi. A Kneipp ne zna čudežev delati, kajti mnogo jih pride, ki imajo že od rojstva telesne napake; naravno torej, da muogi odidejo, kakor so prišli. A istina je zopet, da ozdravijo mnogi, čez katere so zdravniki že naredili križ. Videl sem Poljaka, ki je bil slep že nekaj let, prišel je semkaj meseca januvarija, in danes vidi bolje od mene. Pred tednom so prinesli v kopališče nekega moža tam od francoske meje, ni
mogel stopiti na noge vsled prehlajenia; danes hodi polagoma brez palice itd.
Da špekulantje kujejo denar, to je jasno in naravno. Na vseh vogalih so prodajalnice, kjer Ji ponujajo raznovrstno blago. Tudi stanovanja so se sprva dobivala mnogo ceneje. Zdravniki, ki so se učili od Kneippa, zdravijo sedaj že na mnogih krajih, tudi v okolici, kjer se je pričelo že velikomestno življenje. Tako n. pr. je v dve slabi uri oddaljenem mesteci Mindelheimu prav lično napravljeno kopališče. Kdor ima mnogo drobiža, lahko tam stanuje in prihaja z omnibusom le vsak teden enkrat v Worishofen, kjer mu Kneipp narekuje nove lije.
Podjetniki zidajo nova poslopja za stanovanja; naštel sem 10 novih, še ne dodelanih hiš, ki pa bodo v kratkih tednih prirejene za stanovanja. Eakor čitateljem že znano, zida tudi Kueipp veliko hišo za duhovnike; v nji jih že stanuje nad deset. Do konca junija utegne biti gotova; stanovanj bode v nji najmanj 50. Toliko na razna vprašanja.
Kdor torej misli semkaj potovati, preskrbi naj si okrožni vozni list, ker izstopi lahko na vsaki večji postaji in ni treba čakati, kdaj denarničar odpre urad in oddaje vozne listke. Dalje si je treba izmenjati avstrijskega denarja za nemški, kolikor ga primeroma kdo hoče potrositi.
Pred dvema dnevoma je prišel semkaj znani trapistovski opat Franc iz Marian-Hilla v južni Afriki; včeraj je javno predaval o »socijalni bolezni", kar pa se mu ni prav posrečilo. Med znamenitejšimi tujci je namestni škof iz Kaloče na Ogerskem.
Iz Domžal, 3. junija. Cednikov Eorel v zadnjem dopisu v »SI. Narodu" iz Domžal pravi, da je Logarjev Francel duševno revše, ki ima samo slamo v glavi in da je preveč okoren in neukreten, da bi mogel kaj v »cajtenge" pisati. O, Korel, kedo se Ti ne bo smejal, ki Te pozna? Ali si bil mar Ti v visokih šolah? Vsaj še prve šole nisi od znotraj videl. V Kamniku si nekaj časa postopal, potlej si jo pa primabal domu. Ali mar res misliš, da Ti mi verjamemo, da sam dopise kuješ? Ti se samo podpišeš prav grdo, pa je Tvoj dopis, k večjemu če dopis še prepišeš; pa gotovo potrebuješ za to celi teden; pa vsaj imaš čas. Najprej praviš, da ima Logarjev Francelj samo slamo v glavi. Ko bi pač Ti tako malo slame imel v glavi, kakor jo ima Logarjev Francelj, bi bil drug mož, kakor si. Med Logar- I jevim Franeeljem in med Teboj, Korel je velik raz- j loček. Logarjev Francelj ni samo kmet, slamnikar in občinski odbornik, ampak tudi ljubljenec naše i občine. Kdo si pa Ti?	;
Kar smo trdili o revolverjih, potrdimo, da to ' ni neotesana psovka, ampak čista resnica. Ako ne verjameš tega, poprašaj Judeževega Francelja iz Doba, poznaš ga tudi pod imenom »poljubek". Po- | vemo pa še to, de zadnjega dopisa v Slovencu ni j pisal g. poštar. Potrdimo tudi, da g. poštar pri | možeh, kakor so: Cednikov Korel in ptujci, natakar Jaka, malarček Judežev Francelj in dacar Dežman, še ni nikdar pomoči prosil, ker te duševne revce pri soseski nimajo nobene besede in Bog vamj, da i bi jo kedaj imeli. Na koncu dopisa govoriš nekaj o j poštarjevem dolgu in se bahaš, da Ti nimaš nič j dolga. Na kaj bi pa ti mogel dolg narediti, ker nič | nimaš? Pač si že poskusil na kredit kaj dobiti, pa I Ti je vselej spodletelo. Poskusil si to na Nemškem; ' pa sam Bog v£, kako da Te tudi tamkaj poznajo. Prišlo je vprašanje na nekega slamnikarja, kakšen mož da si. Pa ne zameri, da Te je slamnikar tako popisal, kakor je res in zato iz one moke ni bilo nič kruha.
Zato, dragi Korel, poslušaj svojega starega znanca in vbogaj ga. Jaz Ti najprej svetujem, da pusti „cajtenge", ker umazal se bodeš vsikdar in nikar prepira ne delaj v soseski. Ti nisi vstvarjen za v »cajtenge" pisati; zato pustiva ta »kšefc". To svetujem Tvojim prijateljem, kjerkoli bodo hodili po sveto. Odložite pero, ker ga tako neznansko okorno in neukretno držite v rokah in poprimite se dela, da bomo vsi pošteno živeli in da soseska ne bo v skrbeh, kedo vas bo preživel.
Iz Prage, dn6 1. junija. (Nad ve h klopeh. — Z naše izložbe. — Ovsesokolskemshodu. — Svatobor. — E a I d e j s ki mnihi iz Male Azije.) Mladočeški politiki naučili so se postopati po svetem evangeliju, ki ga zajemljejo iz mlado-češkega glasila (»Nar. Listyu), ter delajo politiko brez vseh načel in ne oziraje se na zdrav razum, katerega je treba vsakemu, ki hoče javno delovati. Vselej delajo samo to, o čemur si domevajo, da to dela efekt, da to »vleče", in da more nekaj časa
prospevati — mladočeški stranki. Tako je občinstvo svoje vzgojil organ mladočeški, tako postopa i dandanašnji, in zvesti nčenci njegovi mislijo, da je v istini možno in nravno dovoljeno v javnem življenju, v postavodajuih zborih gaziti iz jedne skrajnosti v drugo, zatajevati svojo minolost, danes se držati načela, jutri se pa zopet potezati za koristolovje, danes deklamovati o liberalizmu, ki pobija vsacega, kedor mu je na poti, a jutri se pa zopet drnžiti z nasprotniki liberalizma. Tak značaj mladočeške opozicije opisal je vrlo dobro minole dni v Kolinu g. prof. Br&f. Opisal je na shodu mladočeške matadorje, kako obračajo plašč po vetru in po okoliščinah, kako bi se radi z vsakim pogajali in sklepali zveze za vsakim kotom. Oboje pa hkrati ne gre, kajti vže tiče v državnem zboru med — dvema stoloma, in to je za stranko zelo kvarljivo!
Človek se mora kar čuditi, kako naši dražestni, nasadi, palače in omiljene promenade izložbe naše postajajo od dne do dne mikavneje in vabljiveje, ljubo središče, kamor je praško občinstvo preložilo svoja korza, dnevna šetališča, zabave, sestanke in izlete. Vse potuje po jedini poti — k veličajnemu mestu v zelenih, gozdnatih straneh „kraljevega zve-rinjaka", kjer stoluje vsa krasota, svežost, veselje in razkošje.
Šestnajst dni je minolo od otvorjenja izložbe, in lahko rečem, da izložba naša proslavlja sijajno zmago, in češko delo, češki veleum se splošno priznava in ocenja. To najbolj dokazuje ogromno obiskovanje dan za dnevom v naši izložbi. Tisoč in tisoč ljudij prihaja iz vseh možnih končiu, da si ogledajo izložbo, koja povsem nadkriljuje vsa slična podjetja, in se o nji čuje samo jeden glas, da je to prava parižka izložba, seveda v manjših razmerah. Od 16. maja pa do današnjega dne obiskalo je izložbo 230.000 plačujočih oseb.
Mej obiskovalci bilo je mnogo inozemcev, zlasti Poljakov, Jugoslovanov, Francozov in Špancev. Vzlasti francoski dijaki so bili na kolodvoru navdušeno vsprejeti, prisotnih je bilo 1000 čeških visokošolcev in povsodi so jim skazovali veliko pozornost. Ko stopijo iz vagonov I. razreda, pozdravljali so je burni klici: „Vive la France!" (Živela Francoska!) Francozi so pa odzdravljali z : „Na zdar!" Odposlanstvo francosko vzelo je seboj v svojo domovino najboljše vtise in spomine na zlato Prago. Radi, tega pišejo nemški listi — baje ne pride prihodnji mesec cesar v Prago. Vederemo!
Da pa tudi Nemci mnogoštevilno obiskujejo izložbo, skoro ne treba omenjati, kakor ne dokazovati, da se obnašajo jako provokativno. Čuda ni. Jeze se, da se je izložba posrečila, o koji so bili uverjeni, da brez njih mora vse splavati po vodi. In ker se je vse to podjetje izborno posrečilo, izzivljejo češko občinstvo, da morejo potem igrati razžaljenega in to »razžaljenje" trobiti po svetu, češ, naj Nemci ne obiskujejo izložbe, kjer se njihovi rojaki „klofutajo" in se jim brani govoriti nemški. Žal, da se i med češkimi obiskovalci nahajajo gorkokrvni ljudje, ki se jim vsedejo na limanice, drugi dan pa čitamo po nemških listih polno psovk na Cehe in svarilo pred pohajevanjem češke izložbe od nemške strani.
Minole dni obiskal je izložbo tudi nadvojvoda Albreht, in sicer dvakrat; jako se je ztlnjo zanimal in o posamičnih oddelkih se je izrazil: »Prekrasno! Presenetljivo!" — Za njegovega bivanja izročile so češke gospe in devojke akademičnemu društvu »Slavia" prekrasno in dragoceno zastavo. Te prelepe slavnosti udeležila so se odposlanstva pariškega, hrvatskega in poljskega študentstva. Ta slavnost bila je nekak obliž namesto prepovedanega shoda slovanskih visokošolcev v Pragi, kajti od te d6be, ko so češki visokošolci zakrivili razpust bivšega akademičnega društva, vlada kaj pisano gleda češke študente.
Velik vtis učinila je tu vest, da se na jubilejsko izložbo pripravljajo tudi uajbližnji, toda še najmanj srečni slovanski sosedje našega naroda: iužiški Srbi. Skromna ta veja nekdaj velikanske lipe slovanske na obširni zemlji, sedaj ponemčeni, jekleno hrani jezik in nrav svoj še za težjih okolnostij, nego mi pred sto leti; narodna zavednost vede lužiške Srbe k živi prijateljski zvezi s češkim narodom. Poljudni češki list „Katholski Posol", izhajajoč v lu-žiškem Budišinu (Bautzen). javlja, da se bodo Srbi mnogobrojuo udeležili izložbe.
Najsilneja izpodbuja, koja je vse elektrizovala, je pa radostna včst, da prihodnji mesec cesar obišče izložbo. Da prihod cesarja in kralja našega pomeni za narod češki nove dni blagra, to so nam porok besede brata njegovega, nadvojvode Ludovika, ki je
izvestno poročal Nj. Veličanstvu o navdušenih izjavah češke hvaležnosti, udanosti in ljubezni do prestola. Povodom cesarjevega bivanja vsplamtela bode zopet jednoč stara Praga v minolem lesku, ko bode stoloval na veličajnih Hradčanih — naš kralj. Vedno zvesta kraljevska Praga v istini zasluži to čast in srečo !	(Konec sledi)
Dnevne novice.
(Katoliški shod v Gradcu in »Slov. Narod".) Gospodje pri »Narodu" se izpodtikajo nad tem, ker smo mi pisali, da je katoliška ideja družila na katoliškem shodu dva naroda. Njih glasilo pravi, da sta bili v Gradcu zastopani le dve frakciji. Gospodje naj le pogledajo, koliko tisoč Nemcev in Slovencev je podpisalo oklic za katoliški shod, in naj pomislijo, da so ti torej pooblastili shod, da govori in sklepa v njih imenu, pa bodo pač spoznali, da je shod imel več pravice, sklepati v imenu Slovencev in Nemcev, nego pa »Slovensko društvo", katerega shoda se je udeležilo jedva pol stotine osob, ali vendar so se gospodje bahali, kakor da govore v imenu vsega slovenskega naroda.
(Pomiloščenje.) Glavni vrednik dunajskega »Va-terlanda", Karol Koller, bil je, kakor znano, lani zaradi nekega članka proti fzm. baronu Scudierju obsojen na osem mesecev ječe, katero je nastopil koncem meseca decembra. Cesar ga je sedaj pomi-lostil in mu odpustil kazen, katero bi bil še moral prestati v ječi.
(Odlikovana Slovenca na Dunajn.) Gospoda profesorja dr. P a j k in Jos. Stritar na Dunaju povišana sta v osmi činovni razred. Prvi na Fran-Josipovem gimnaziju, drugi v VIII. dunajskem okraju.
(Odlikovanje.) Slavnoznani konservator prof. Graus v Gradcu, ki si je pridobil mnogo zaslug ■ na polju cerkvene umetnosti, imenovan je za papeževega častnega kamoruika.
(Nesreče pri otrocih.) Dveletni sin posestnice ; Marije Šubelj Podmolnikom padel je v globoko i lužo, kjer se živina napaja in čez četrt ure so potegnili že mrtvega iz vode. — V Kočevju je v Rinži dne 2. t. m. vtonel petletni deček Rudolf Verderber.
(Občni zbor posestnikov meščanske vojašnice v Trnovem.) Občni zbor vršil se je včeraj ob 11. uri v mestni dvorani pod predsedništvom ravnatelja tega društva, gosp. J. N. Horak-a. Račun kaže, da so dohodki za leto 1890 znašali 3929 gld. 45 krajcarjev, mej istimi za umestovanje vojakov 1559 i gld. 93 kr. in 325 gld. za porabo hišne oprave. Troškov pa je bilo za 51 gld. 90 kr. manj. Posestniki vojašnice so dobili po številu, kolikor imajo zavarovanih vojakov, skupaj 1390 gld. V odbor so bili izvoljeni: Anton Putrih, Josip Lokar, Anton Ravnikar in Fran Hren; za pregledovalca računov: dr. Stare in Karol Špiner. Vojakom v vojašnici nastanjenim dovoli se za dan 15. avgusta 50 gld., društvu sv. Cirila in Metoda 10 gld. in ljubljanskemu gasilnemu društvu 10 gld.
(»Matica Slovenska") razpošilja vabilo na | XXVI. redni veliki zbor, ki se bo vršil v sredo dne • 1. julija ob '/»S. urj popoldne v mestni dvorani, j Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun j o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi odi. ja-; nuvarija do 31. decembra 1890. I. 3. Volitev treh j računskih presojevalcev. (§ 9. a. dr. pravil.) 4. Proračun za I. 1892. 5. Letno poročilo o odborovem delovanju v dobi od 1. junija 1890. do 31. maja 1891. lota. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbor-j nikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi.
(Iz Podsrede) Umrl je pri nas ob '/»5. uri v | jutro 7. junija č. g. Jožef Pečnik, ter bo v torek j ob 9. uri dopoldan na pokopališču v Koprivnici po-| kopan. Bil je rajni izvrsten duhovnik, služil ju za i kaplana v Gornjem gradu in v Celju; na neki težavni poti, ko je šel bolnika izprevidet, si je nako-j pal bolezen, ter šel prerano v grob. Bodi svojim ! sošolcem in tovarišem v blagi spomin priporočen!
(Iz Vagenšperka.) Dnč 5. junija došel je v ; tukajšnji grad Nj. visokost vojvoda Paul Meklen-> b u r š k i s svojo gospo. Kakor čujemo, ostal bode j tukaj dlje časa. —Nova cesta se dobro dela, vendar kmalu pa ne bode še gotova.
(V Komnu na Goriškem) se snuje podružnica sv. Cirila in Metoda; na čelu osnovalnemu odboru je prečast. g. dekan Adolf Harmel; podružnica j bode dne 5. julija slovesno otvorjena. V istem ' kraju snujejo tudi ljudsko posojilnieo. Občinski svet v Komuu pa je sklenil soglasno, usj se uemudoma
■ukrene vse potrebno, da se nemščina izbriše iz učnega načrta oudotne čveterorazrednice ter da se ta dozdaj izgubljeni čas s poučevanjem nemščine uporablja za koristnejše predmete.
(Porotno sodišče.) Pri ljubljanskem deželnem in porotnem sodišču pričele so se danes sodnijske obravnave. Obtoženi so: Dne 8. jun. Anton Rozman zaradi poboja in Marija Hinterschvveiger zaradi goljufije, dne 9. jun. Avgust Prekuh zaradi tatvine in Franica Ogrin tudi radi tatvine, 10. jun. Jožef Lešnjak zaradi goljufije; 11. jun. Franc Zupan zaradi težke telesne poškodbe in Jakob Hribar zaradi tatvine; 12. jun. Anton Hočevar zaradi umora in Jožef Snoj zaradi težke telesne poškodbe; 13. jun. Jožef Furlan zaradi poboja in Jožef Vilenbart zaradi posilstva.
(Samomor.) V Konjicah obesil se je v ječi Janez Goričan, ki je bil v preiskavi zaprt.
(Trtno uš) so zasledili tudi v Oševljeku na meji med dornberško in renško občino. Politična gosposka je vse potrebno ukrenila, da se zabrani okužitev; preiskujejo se sosednja zemljišča, da po-izvedo, kako daleč se že razteza trtna uš, da bodo mogli predlagati tem primernejša sredstva, da se z&tr@
(Statistika srednjih Sol.) Naučno ministerstvo izdalo je v zadnjem ukaznem listu od 1. junija statistični pregled srednjih šol za šolsko leto 1890/91, po katerem povzamemo sledeče zanimivosti: Gimnazij je v Oislajtaniji 172, med temi 16 nižjih, 9 realnih, 129 višjih, 18 realnih in višjih. Realk je 82, med temi 21 nižjih. 61 višjih. — Vzdržujejo jih: a) država 124 gimnazij, 51 realk,
b)	dežtle 9 gimn., 16 realk, a) mesta 19 gimn., 9 realk, d) škofje 3 gimu., e) redovniki 12 gimn., f) fondi 2 gimn., 1 realko, g) zasebniki 3 gimn., 5 realk. — Po učnem jeziku je: a) nemških 96 gimn., 58 realk, b) čeških 40 gimn., 16 realk,
c)	poljskih 23 gimn.. 4 realke, d) italijanskih 4 gimn., 3 realke, e) rusinska 1 gimn., f) srbsko- j hrvaške 3 gimn., 1 realka, g) utrakvističuih (dvoj- j natih) 5 gimn. Med poslednjimi so dve ljubljanski | in novomeška. — Učencev je vseh vkup: gimnazijcev 55.516, realcev 20.129.
(Pri občnem zboru kmetijske družbe v Gorici) je bil soglasno zopet izvoljen grof Franc Ooronini.
Telegrami.
Dunaj, 8. junija. Nadvojvoda Franc Ferdinand je že bil včeraj dve uri iz postelje.
Dunaj, 8. junija. V budgetnem odseku je izjavil Heilsberg. da levica v odseku glasuje za dispozicijski zaklad, s čemur se pa še ne zaveže, kako bode glasovala v zbornici. Dr. Herold očita vladi, da prezira naj-bistveneje točke programa češkega naroda. Če bode to dalje trajalo, se bode teško našla kaka stranka na Češkem, ki bi hotela še dalje sodelovati v državnem zboru. Grof Taaffe naglaša, da se je že precej doseglo v prestolnem govoru zaželeno premirje mej strankami, da se sporazumejo o rešitvi gospodarskih in budgetarnih nalog. Garati ne znajo niti vlada, niti stranke. Dispozicijski zaklad je vsprejet. Proti so glasovali samo Mladočehi in nemški nacijonalci.
Trst, 7. junija Poveljnik angleške vojne ladije „Scont" princ Ludovik Battenberg je v spremstvu angleškega konzula obiskal namestnika. Princ je odpotoval v Gradec, da obišče polkovnika grofa Hartenau-a.
Gradec, 7. junija. Grof Hartenau, ki je bil precej nevarno zbolel, je že precej boljši. Zdravniki mislijo, da je odstranjena nevarnost.
Gradeo, 8. junija. Zdravje grofa Hartenau-a se trajno boljša in je že vstal iz po-
Rim, S. junija. Tehnična komisija se je izrekla, da 3 četrtine neporušenih hiš v Tre-gnagi in Badi - Calaveni je tako poškodovanih, da v njih ne morejo več bivati ljudje.
Berolin, 7. junija. Kakor se poroča iz Chile je v Santiagu nastal velik požar. Poslopje angleškega poslaništva je pogorelo, poslopje nemškega poslaništva je poškodovano,
Carigrad, 7. junija. Kakor je izvedelo nemško veleposlaništvo je mašinist Freudiger včeraj pozno prišel v Kirkiliso. Prinesel je pismo od roparjev, v katerem se določuje, da danes vsprejmejo odkupnino in izpuste vjete tujce. Freudiger odide s štirimi osebami na kraj, katerega so določili roparji.
Tujci.
6. junija.
Pri Maliču: Galliste Ivan, c. in kr. stotnik, iz Solno-grada. — Kellner, Poppelbaum Jurij, Mahler Moric, Weisz, Raus Albert, trgovci, z Dunaja. — Dolenc iz Planine. — Zeller, trgovec, in Landecker Josef, tovarnar, iz Monakovega. — Leusehner, trgovec, iz Brna. — Mayer iz Vipave. — Hegey iz Štorij. — Šerko Fr. iz Cirknice. — Mayer Sigmund, trgovec, iz Nemčije. — Tausig, trgovec, iz Prage.
Pri Slonu: Tonello pl. Stramare, zasebnik; Schrauf s soprogo; Kajdiž Ivan, potovalec; Stiick Aleks., blagajnik; Weil Friderik; Wirl Oskar, trgovec, z Dunaja. — Marcucado iz Trsta. — Lorenc, stavbeni podjetnik, iz Beljaka. — Vidic Gustav iz Herpelj. — Mahlknecht s Tirolskega. — dr. Vav-potič Ivan, c. kr. okr. zdravnik, iz Novega Mesta. — Glo-botschnigg Jernej iz Kranja. — dr. J. B. Holzinger, odvetnik; Scholz, nadzornik, in Weiss, trgovec, iz Gradca. — Demseher iz Železnikov.
Pri avstrijskem čaru; Inglie Jakob, šolski vodja,
iz Idrije.
Umrli no:
4.	junija. Marija Čretnik, železniškega strojevodja hči, 141/, leta, Gospodske ulice 3, jetika.
5.	junija. Amalija Pfefferer, zasebniea, 68 let, Pred Škofijo, 9, earies.
VremeuHko »poročilo.
5 j Ca«	Stanje		Vster	Vreme	• Z ■M*
opazovanja	zrakomera t mm	toplomera po Celziju			-gs £ S ce a
17. u. zjut. 6 2. a. pop. j 9. u. zveč.	59 73 42 73-30	17-8 24-2 19-4	si. szapad si. svzh.	oblačno jasno	0 00
7. u. zjut. 7 2. u. pop. j 9. u. zveč.	732-2 730 8 7323	16-0 27-8 20 2	brezv. si. jzapad	megla jasno »»	0-00
Previdnosti božii je v njeni neskončni modrosti dopadlo našo preljubo, nepozabljivo mater, gospo
roj. posestnico,
danes ob 1. uri popoldne po zelo mučni bolezni, prevideno z vsemi svetimi zakramenti in tolažili za umirajoče, v 78. letu njene starosti, popolnoma udano v voljo božjo k sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode v tvorek, dne 9. junija, ob 5. uri popoldne s St. Peterske ceste hiš. št. 12.
Svete maše zadušnice brale se bodo v frančiškanski cerkvi v četrtek, dne 11. junija, ob 7. uri.
Preblago ranjko priporočava srčno v pobožni spomin.
V Ljubljani, dne 7. junija 1891.
Josip Smrekar, Jerica Smrekar,
profesor bogoslovja,	hči.
sin.	(1)
g Piccoli-jeva tinktura za želodec ig
jBJ£~ je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne organe vrejujoče zdravilno sredstvo. -- Oena atar Steklenici 10 kr.	(300-108) TStt
■srednja temperatura obeh dni 12 5°, in 13 5°, oziroma za 2-6° in 3-3° nad normalom.
Dunajska borza.
■ Telegratiuno poročilo, i 8 junija.
Papirna renta 5<% po 100 tri. (s 16* davka) 92	gld	65	kr
Srebrna ., 5% „ 100 „ „ 16* - 92	„	60	„
o% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111	„	20	„
Papirna renta, davka prosta..... 102	.	25	„
Akcije avstr.-ogerske banKe......1001	—	.
Kreditne akcije ... ... 300	„	75	«
Francoski napoleond. . . 9	„	31	„
Cesarski cekini ... . ■ . _5	„	55	.
Nemške marke 57	„	50	.
Jako lepo posestvo
na Dolenjem Štajarskem
v prijetnem kraji, ki jako mnogo donaša. 10 minut od železniške postaje in jako obljudenega trga St. Jurij pri Celji, se radi smrti za nizko ceniino ceno 9500 gld. dn6 13. junija po dražbi proda.
Posestvo ima njive in travnike I. razreda, izvrstno zemljo, posebno pripravno za pridelovanje hmela, lepo zidano jedno-I nadstropno hišo, 2 veliki zidani jednonadstropni gospodarski ! poslopji, s kleti, hlevi, jako veliko kaščo itd., kozolec, svinjski hlev, zidan z opeko, krito klet za sočivje. 6500 gld. pupilarmh denarjev lahko ostane na posestvu uknjiženih, sicer so pa plačilni pogoji jako ugodni. Kaj več pove iz uljudnosti gospod Franc Janesch, rudarski deležnik v Celji.	(2—2)
Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni
cerKveiie orglle in barmonlje
Glasovi t-o silno lepi in sostava jako močna. Vplaeevaini pogoji so ugodni.
Ceniki orgelj in harmonijev pošiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let nareieuih je bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo je več velikih, kar je uaiboljši dokaz o izvrstni zmožnosti m re-elnosti te tvrd«e.	(24—11)
Praga, 7. junija. Na ponedeljek napovedan prihod cesaričinje Štefanije v praško razstavo izostane.
Budimpešta, 7 junija. Skupen železniški upravni odbor državne železniške družbe vsprejel je .danes pogodbo z ogersko vlado zastran podržavljanja ogerskih prog. Današnji ministerski svet bode to zadevo ko-nečno rešil.
Rim, 7. junija. Danes po noči ob dveh je bil po več mestih v Gorenji Italiji potres, Skoda je znatna. Kolikor se sedaj ve, so tudi 4 osebe žrtve potresa.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Anton Kržič.
Ua Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva
Bogato oskrbl ena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXVII. državna loterija
pf civilne dobrodelne namene. 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer:
1 slavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma a 500 gld., 1 dobitek a 15 000 gld., 1 dobitek s 5000 gld., 1 dobitek s 4000 gld., 1 dobitek s 3000 gld., 1 dobite« s 2000 gld., 1 dobitek s 1 1000 gld. in 80 dobitko. po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld.
Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 11. junija 1891. — Srečka stane 2 gld. a. v.
Podrobnejša določila ima ieralni narčrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj,I., Riemergasse 7, 2. Stock, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah.
Srečke se pošiljajo poštnine proste. Dunaj, marca meseca 1891.	£ ^ faVnateljStVO lOtefijSkill (loMltOV,
(6-6) (5)
oddelek državne loterije.
Tisk ^Katoliške Tiskarno"
T.inbli,