Naročnina mesečno 25 Din, za inozein-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVEJSE Ček. račun: Ljub« liana št 10.650 ia 10.349 za inserate« Sarajevo Stv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 ia 2050 Izhaja vsak dan sjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Strah, ki se razblinja Podoba je, da so se oni evropski krogi, ki so od sovjetske Rusije kur očarani in omaml jeni, meneč, da iz nje pride odrešenje sveta, v zadnjih dneh precej streznili. V prvi vrsti velja to zu tisto francosko liberalno meščanstvo, ki se hoče pred svojim propadom rešiti na komunističen brod v prepričan ju, da ima komunizem v svojem bodočem družabnem redu zanje na razpolago zadosti prostih mest, za katera se smatrajo za neobhodno potrebne, Oprijeli so se idcie ljudske fronte zato, ker so mnenja, du se bodo z njeno pomočjo izognili krvavemu preobratu in popolni razlastitvi z vsemi njenimi strašnimi posledicami. Danes pa se med temi francoskimi »salonkomunisti«, kolikor jih je petičnih, očividno pripravlja preobrat. Kljub temu, du je Komintema, ki je poslušno orožje v rokah kremeljskegu diktatorja, v zadnjih letih podminirala vso Francijo in Belgijo, vse tri skandinavske države, severnoafriške kolonije, države Južne Amerike. Balkan, Indijo in Kitaj in so komunizma več ali manj čiste samo Nemčija, Italija, Anglija in Turčija, se zrcvolucijoniranje sveta ne odigrava tako, kakor si jc to zamislila Moskva in njen potujoči agent in disident Žid Trocki. Boljše-viška ofenziva je zbudila speče politične in kulturne sile tudi v takih državah, kjer ne vlada fašizem, tako da ljudska fronta, ki igra vlogo španske stene, da se ne bi za njo preveč videla Komintema, čedalje bolj zadeva nu odpor. V Franciji je Komintema pod vodstvom Thoreza in nadzorstvom tovariša Pjatiekega, ki kot Stalinov zaupnik pazi na oficijelne komunistične voditelje ljudsko fronte, osumljene tako zvanega trockizma, pripravljala revolucijo v Španiji, od katere si je obetala odločilen uspeh na poti do bol jševizucije srednje Evrope, dežel sredomorskegu območja in latinske Amerike. Toda ta akcija je nepričakovano zbudila reakcijo, katere ni bilo mogoče zlomiti z enim udarcem, kakor jc mislila francoska ljudska fronta, ampuk je prešla sama v protiofen/.ivo, ki se inora na vsak način naslanjati na zelo velik tlel panskega naroda, ki noče zavreči svoje krščanske kulture in latinske tradicije. To je moralo levičarsko fronto v Evlopi tembolj iznenaditi, ker je je Španija brez dvoma tista dežela, o kateri bi človek sodil, da je zaradi svojih obupnih socijalnih razmer od vseli dežel na svetu, izvzemši morebiti samo Kitaj, najbolj zrela za revolucijo. Vidimo tudi, da so v Španiji v Frente Popular poleg komunizma nu delu še druge sile, kakor na primer mistični anarhizem, svobodomiselno meščanstvo, ki se nc da kar tako pogoltniti od boljševizma, pa tudi soeijalna demokracija, ki svojega mesta noče kar tako odstopiti tovarišem od tretje in-ternacionale — du ne govorimo o nacionalistih in avtonomistih, ki so tudi na levem krilu zelo močni. Iz Moskve importirani komunizem pa naj bo oficijelni, ali nepravoverni, sc je pa še bolj uračunal v nekem drugem pogledu. Dočim boljševizem smatra za dogmo, da se nihče ne sme vmešavati v notranje razmere sovjetske Rusije, ako noče biti ožigosan kot fašist, smatra vsa Komintema kot samoposebi umljivo, da ima pravico vtikati svoj nos v katerikoli kos sveta in v kakršnekoli že razmere na tem planetu. Komunizem je namreč svoje vrste vera, ki se od vseh drugih ver, kar se jih je pojavilo v človeštvu, razlikuje po tem. da je najbolj fanatična in nestrpna. Dala bi se primerjati samo z muslimanstvom v prvih stoletjih svoje osvajalne poti po Aziji. Afriki in Evropi. Danes, ko je Evropa vendar že doživela najširši liberalizem in demokracijo ter na oltar svobode prepričanja in vesti položila neštete žrtve, je komunizem proglasil načelo, ki zahteva od svobodnega človeka in naroda, da se brezpogojno podvrže njegovi religiji in nazoru o svetu ter o človeški družbi in celokupnem vesoljstvu, ako noče, da ga postavijo ob steno in ustrelijo — saj sta Ljenin in Trocki postavila kot dogme. da je teror proti vsakemu, ki si lasti svobodo lastnega verskega ali kakršnegakoli že drugega prepričanja, neobhodno potreben in dovoljen. Istega mnenja je tudi sedanji kal j F boljševizma, Stalin, kojega dedi so bili fanatični kavkaški muslimani. Velika večina Evrope pa je pokazala, da sc takemu diktatu, ki je zahteval od vseh naprednih elementov sveta, da se brezpogojno solidari-zirajo s španskim komunizmom in če treba, riskirajo zanj tudi iztiebilno vojsko proti fašizmu in drugim političnim silam, ki so moskovskim kulilom zoprne, ne uda in da evropski človek kljub boljševizmu in fašizmu še vedno kaj da nu svoje svobodno prepričanje in svobodno voljo, zaradi katere smo Evropci slejko-prej človeško občestvo, ne pa živalska čreda. Čeprav je francoska ljudska fronta pozivala k taki svetovni akciji, če treba tudi z orožjem, vse liberalne meščanske države pod pretvezo, du je treba braniti p red fašizmom demokracijo, je ta akcija zelo hitro splahnela in doživela brodolom v Franciji sami. Tukaj so se danes vsi francoski radikali, ki nosijo največ krivde, da je boljševizem Francijo zapregel v svoj voz, naenkrat uprli zahtevi ljudske fronte, da naj j)j Francija Španiji aktivno pomagala ter so dobili podporo v samem zunanjem ministru Delbosu. kateremu se je moral uklonili tudi predsednik vlade Blum, ki je dozdaj slabotno kolebal nc samo v tej zadevi, ampak tudi v drugih. V Kraclji so se od ljudske fronte ogrete glave streznile predvsem zaradi tega, ker je Hitler sklenil znatno zvišati število nemške armade. kar je bil odgovor na ogromne priprave sovjetske li usi jo na vojaškem polju, ki gotovo ogrozil jo ves svet. ker raznih varnostnih pogodb. ki jih je Stalin sklenil z evropskimi in drugimi državami, zaenkrat še ne moremo razumeti tako, da bi bile v prvi vrsti namenjene zato da se ohrani svetovni mir ampak predvsem. zato. du bi sovjetska Rusija mogla v danem trenutku svetu narekovati svoj družabni nazor in aa, če treba, uveljaviti s silo. Odločilno je vplivalo na vlado francoske ljudske fronte tudi zadržanje Nemčije, Anglije in Italije, ki stn se pokazali v zadevi nevtrahtete z Francija se je že naveličala ljudske Sronte j^i,3 nadomesinih voUivah komunistični glasovi zelo padli Pariz, 1. septembra. Danes ima Pariz senzacijo, da je bil v 16. pariškem okrožju izvoljen za poslanca bivši policijski prefekt Chicpac, kojega izvolitev na Korsiki prošlega maja meseca je zbornica ljudske fronte razveljavila. Ta okraj je aristokratski in je postal prost, ker se je njegov prejšnji zastopnik fininačni minister de Lasteyrie mandatu odpovedal. Chispac je najhujši nasprotnik ljuiske fronte in je vodil agitacijo izrecno z geslom proti komunizmu. V svojem volilnem razglasu je zapisal: »Moja kandidatura je odločno antikomu-nistična manifestacija. Francija bo šele potem svobodno dihala, če se bo boljševiški strup odstranil iz njenega duha in dežele. To delo, kateremu sem se posvetil, odkar je bila ustanovljena tretja inter-nacionala, zahtevam danes združitev vseh nacionalnih sil, ker le to more prinesti Franciji mir in varnost. Komunizem pa pomeni notranjo in zunanjo vojsko. Ne bom nehal razkrinkovati agentov komunizma in špijonov, ki zlorabljajo dobro vero francoskega naroda. Moja kandidatura pomeni odpor proti vsem diktaturam in udanost svoboščinam v gospodarskem in verskem pogledu.« Na Korziki, in sicer v Ajacciju je pri nadomestnih volitvah za Ciappeom zmagal nacionalist Fraissinet proti Landfyju, ki je bil kandidat levice. Še večjega pomena so nadomestne volitve v Riomu v Auvergni, kjer je pri nadomestnih volitvah zmagal nacionalist K a t e 1 a d e nad socialistom Varennejem. Ljudska fronta je bila selaj popolnoma razcepljena in je imela štiri kandidate, ki so pa vsi propadli. V vseli teh okrajih je število komunističnih glasov občutno pad'o. To je očividno rezultat iz-nenadenja in ogorčenja, s katero francoski človek gleda dogodke v Moskvi, ki razderajo duha, kakršnega Francija, domovina osebnostne in društvene svobode, ni vajena. Sploh vlada v vrstah ljuiske fronte precejšnja pobitost, ker se je pokazala, da je komunizem, ki hoče človeštvo zediniti, sam globoko razcepljen. bombardma Iruna Beli delajo z nemškimi in italijanskimi letali Rdeči pa se branijo s francoskim orožjem Henday, 1. sept. c. Danes zjutraj ob (> 6e je začelo splošno bombardiranje Iruna. Najprej so začeli beli streljati s topovi, in sicer tokrat od druge strani kot pa zadnji čas. Ker so beli izpre-videli, da ob cestah ne bodo mogli vdreti naprej, ker so jih rdeči preveč utrdili, so zadnje dni zvlekli beli svoje topove na okoliške hribe in hočejo sedaj čez te hribe vdreti rdečim postojankam za hrbet. Beli hočejo predvsem zavzeti hrib San Martial, ki je tik nad Irunom. Brž ke bodo beli zavzeli ta hrib, bodo tudi popolni gospodarji Iruna in njegove usode. Snoči je še Iiitro zasedalo vojaško sodišče v Iruim in obsodilo pet ujetih belih vojakov na smrt. Te vojake so že čez eno uro postrelili. Zjutraj se je topništvo na obeh straneh razvilo v hudo streljanje. Topovi belih čet so obstreljevali z novih položajev, toda rdeči so medtem tudi dobili novo topove s silnim akcijskim radijem in prav tako močno odgovarjali na strele belega topništva. Tekom današnjega dopoldneva se bele čete še niso mogle vzpeti na San Martial. Vladna letala so okoli 9 obstreljevala bele čete, okoli 11 pa so bela letala vrgla (i silnih eksplozivnih bomb na Irun. Vsa ta letala so bila nemškega in italijanskega tipa. Vso bombe .so zadele glavne točke. Ena bomba je zadela »klub ljudske fronte« in ga popolnoma razrušila. Pod ruševinami sta našla smrt dva tainika kluba, ki sta opravljala permancnco. Ena bomba je zadela tudi munfcijsko skladišče pri kolodvoru. Eksplozija je bila tolika, da jo skoraj ves kolodvor porušen, toda ne ve se še, koliko je bilo ranjenih in mrtvih. V sosednem francoskem Hendayu so se hiše ves dan tresle zaradi eksplozij v sosednem Irunu. Opoldne je streljanje nekoliko ponehalo in ta čas so izrabili oddelki mednarodnega Rdečega križa, pritekli čez mejo v Irun in pobrali žrtve in jih odnesli v francoske bolnišnice v Hendayu. Tekom popoldneva se je borba poostrila. Bele čete hočejo pod varstvom svojih topov pod San Martialom vdreti rdečim za hrbet Toda rdeči s svojimi novimi topovi silno razbijajo vrhove griča in razstreljujejo vse prehode. Vsako odprtino zasipavajo s strojnicami in Reuterjev dopisnik poroča, da je ogenj strojnic tolik, da pomeni v vojaškem smislu tako streljanje pravo potrato orožja. Ni misliti, da bi bele čete lahko vdrle skozi la svinčeni pas, predno brezmiselnim rdečim strelcem ne bi zmanjkalo streliva. London, 1. sept. b. »I)aily Herald« poroča, da se je upornikom pred St. Sebastianom posrečilo z naskokom zavzeti položaje na bregu Buruntea, s čemer je padla zadnja ovira za nadaljnji pohod proti St. Sebastianu. Vsi branilci lega položaja so pobiti. London. 1. sept. b. Dopisnik »United Pressa^ poroča iz glavnega stana v Burgosu, da je general Molle izdal povelje, da se morajo vse razpoložljive čete z guadaraniskega bojišča premestiti proti Irunu in St. Sebastianu. Dokazano je namreč, da | branilci Iruna in St Sehastiana dobivajo pomoč 1 iz inozemstva v izdatni meri. Čez francosko mejo i sc neprestano dobavljajo ogromne količino nmni-j cijc, ročnih granat, strojnic in topov kalibra 75 cm. Zaradi tega je general Molle izdal tudi povelje, da se vse razpoložljivo topništvo s Soinosiere in Gua-darame naperi proti Irunu. Glavni napad nu to mesto bodo uporniki izvršili šele sedaj. Bombardiranje Madrida Henday, 1. septembra b. Davi so stopili uporniki na vseh črtah v ofenzivo. Uporniki so dobili v zadnjih dneh potrebne okrepitve in so dopremili tudi velike količine topov in municije. Razen pri Malagi in povsod vodijo krvave borbe. Glavni cilj belih sta zaenkrat Irun in St. Sebastian, kajti uporniki hočejo za vsako ceno preprečiti , da bi prišlo do intervencije tujih sil, obenem pa hočejo zapreti tudi vse Jobave in pomoč Madridu s severa. Tudi pri Toledu in Eslramaduri so se razvile krvave borbe. Upornik so očistili pokrajino Huesco od rdečih miličnikov, vrgli so tudi vladne čete z otoka Malorce in izvršili nov napad na Madrid, ki je povzročil ogromno škodo vladi. Večja eskadra uporniških letal se je nenadoma pojavila nad mestom, kjer je krožila celo uro, ne da bi se zmenila za pekelnsko grmenje protiletalskih topov. Vladne čete namreč ne znajo ravnati s topoivi, čeprav so v zadnjih dneh dobili najmodernejše protiletalske topove. Zrak je bil poln eksplozij, tioda brez vsakega uspeha, Uporniška letal aso mirno spuščala bombe na Madrid ter so uničila severni kolodvor/ Nekaj bomb je padlo na poslopje vojnega ministrstva, ki je tako poškodovano, da v njem ni mogoče več stanovati. Tudi po informacijah iz Madrida je škoda zelo velika. Število žrtev znaša 300. Vlada trdi, da so med žrtvami samo civilisti, medlem ko tiporniik pravijo, 'Ja gre le za vojake. Severni kolodvor je po vesteh iz Madrida popolnom uničen in promet ustavljen. Stalin in Ljeninova vdova Dunajska vremen, napoved: Menjajoče oblačno in brez posebnih padavin. Stalin še ni tlal aretirati Ljeninove vdove. Ljeninova vdovo Krupska je dozdaj stanovala v Kremlju blizu Stalina. Krupska se je namreč podala k Stalinu in ga prosila za milost za Zinovjeva in njegove tovariše. Stalin se je zaradi tega hudo raztogotil in jo surovo odslovil. Nato ji je poslal v podpis izjavo, v kateri ona odobruje usmrtitev zarotnikov. Krupska pa je izjavo raztrgala in dejala: »Jaz tega zločina nočem biti kriva. Rajši dolini usodo Zinovjeva, proden izdam spomin nanj. Veni, da delam v smislu Ljenina.« Nato je hitro pobrala svoje stvari in zapustila svoje stanovanje z besedami: »Ne morem več bivati pod ono streho s Stalinom.« Ne da bi se je kdo upal zadržati, so se vrata K remija za njo zaprla. Sedaj biva pri nekem starem prijatelju Ljenina. Stalin bi Krupsko rad zaprl, se pa boji, da no bi s tem opozicijonalncga dela delavstva še bolj razburil. Vendar pa je dal poveljniku GPU nalog, (la zbira proti Krupski materijah Položaj v Rusiji nevaren Rdeča armada v pripravljenosti London. 1. 6ept. b. Iz Sovjetsko Rusijo prihajajo vedno bolj alarmantne vesti, ki potrjujejo, da je država v nevarnem preobratu. Vso kaže, da se dogajajo tam odločilno stvari, ki znajo vso pnlilif-no življenje v Rusiji dokaj spremo ti i t i. V sami Moskvi vlada precejšnja pntrl«-!. vendar pa so splošno pričakuje, da so Im življenje v Rusiji obrnilo na boljše. Promet na ulicah je zelo močan, vojaštva in policijo pa jo vodno manj. Tako vojaštvo, kakor tudi policija sla umaknjena" na določena mosta ter sta v stroei pripravljenosti. O p o-z i c i j a ]) r o I i Stalinu jo m 11 o g o 111 o č -11 o j š a, kot s c j o p r v o 111 o 111 i s 1 i I o. Zaradi tega ima (JPIJ polno roko dola, da stre opozicijo v prah. Stalinovi nasprotniki sn imeli najmanjšo žolov v Moskvi in Ljeningrailu. kor jo bila GPU tukaj vodno na straži, zato pa so jo giliaiijo proti Stalinu živahno razvilo v drugih krajih, zlasti pu v predmestjih. Najbolj nevaren jo položaj za Stalina v srednji Aziji iu na Uralu. enako pa tudi nu jugu. na Kavkazu, kjer so imeli npozicijnnalni krogi vedno priliko, da sc izognejo nevarnosti v inozemstvo. Kako napet jo položaj v Rusiji, so vidi tudi l>o tem, da so b i I i od p o v o d a n i m a n e v r i ruske armade, ki hi so morali vršiti na moji proti Poljski. Vlada jo izdala naredilo, da so ustavijo vse čete, ki so bilo že namenjene za manevre, ter da ostanejo v vojašnicah v popolni pripravljenost i. Kakšno jo razpoloženje v sovjetski armadi, za enkrat ni mogoče zvedeli, kor je častnike zelo redko videti na ulici, kor imajo nalog, da ostanejo vedno mod vojaštvom. Zakaj je šel Titulescu? Ker je vodil preveč sovjetolilsho politiko Bukarešta, 1. sept. Razlogi, da je bil od mesta zunanjega ministra in iz vlade sploh odstranjen Titulescu, so sedaj prilično jasni. Ko so se v Romuniji nedavno godili fašistični nemiri, je Titulescu bil za to, da se fašistični pokret energično potlači. V tem primeru bi bilo Ire-ba odstraniti ministra za notranje zadeve Inkuleca in ministra za pravosodje Popa. To namero pa je predsednik vlade Tatarescu preprečil in dosegel, da je bila sestavljena nova vlada, v kateri ni več Titulesca, pač pa sta tako Inkulec kakor Pop osta- ozirom na španske zadeve tako odločni, da se je moral celo Stalin pridružiti prepovedi izvozu vojaškega mateiijula v Španijo, kamor je poslal vodit revolucijo svojega najboljšega diplomata. Rosenberga. Kakor udarec z jasnega nebu pu je prišla obsodba 111 eksekucija ter strahovito preganjanje LjeninoVih tovarišev, ki jih Stalin i)0-ša ne pozabijo opozoriti svetno oblast na velike krivice, ki jih je ob njenem značilnem molku morala Cerkev v zadnjem času pretrpeti. Z besedami, iz katerih veje najbolj iskrena in nobenega dobička željna ljubezen do domovine, rotijo najvišjo oblast v državi, naj vrne deželi verski mir, da se bodo mogle v boj z boljševizmom spustiti tudi tiste duhovne sile, ki ga edine morejo premagati. V zadnjem času so nekateri nacional-socialistični organi, predvsem službeno glasilo NS-nemBke dijaške zveze v št. 81., pripravljali javnost na to pastirsko pismo s takimi sramotilnimi članki, kakor da bi bili prepisani iz kakega moskovskega boljševiškega pamfleta. Vse to pa seveda nemških škofov ni uplašilo, da ne bi možato povedali čiste resnice. Težko je kaj izpustiti iz tega pastirskega pisma, vse misli so tako tehtne in povedane tako odločno in brez zakrivanja, da Im) tudi najvišja oblast, na katero je v precejšnji meri naslovljeno, morala nanj odgovoriti. Le radi pomanjkanja prostora objavljamo samo tiste odlomke, s katerimi se mora seznaniti vsak, ki hoče poznati odločnost in jasno načelnost katoliške Cerkve v Nemčiji: >Tudi letos smo se mi, katoliški škofje, v bratovski slogi zbrali ob grobu svetega Bonifacija, slavnega apostola Nemcev in junaške, mu-čeniške priče naše krščanske vere, k vestnemu posvetovanju in važnim sklepom. Pred ta častiti grob smo prinesli vse grenke verske stiske našega časa, vse težke in vsak dan večje skrbi za vzgojo in svetovno nazorsko in nravno podobo naše mladine. Pred (a sveti grob pa smo prinesli tudi neomejen, nezlomljiv in na vse žrtve pripravljen pogum, kakor se nam, škofom, naslednikom apostolov, spodobi, da bomo vse naše po naravnih in pisanih zakonih zajamčene pravice in svoboščine v dobro vsega nemškega ljudstva branili in varovali. Nihče nas ne more odvezati odgovornosti, ki jo čutimo pred Bogom in pred dušami, pred ljudstvom in pred domovino, nihče nam ne more vzeti poroštva, ki je utemeljeno v našem posvečenju in v našem apostolskem poslanstvu. Z nami hodi po vseh naših škofovskih potih in spremlja nas pred sodni stol vsevednega Boga. Kakor se je žc v preteklem lotu v marsikateri zadevi ponudila prilika, tako smo tudi s tega zborovanja poslali gospodu voditelju (»Fiihrer«) in državnemu kanclerju podrobno izdelano spomenico. V njej smo v pravilni povezanosti na ljudsko celoto in v krščanski zvestobi do države, pa tudi z nemškim ponosom in odločnostjo, pokazali na vse bridke motnje in ovire verskega in cerkvenega življenja, na vsa nezaslužena posplošenja in težke obdolžitve, na vse žalitve svetega očeta, škofov, duhovnikov in redovnikov. Edino uspešno orožje proti komunizmu je — vera! V novi državi ne zahtevamo nobenih izjemnih zakonov ali ugodnosti, ampak le tako svobodo v gibanju in delovanju, ki si jo naši nasprotniki dan za dnem le v preobilici prilaščajo. Zahtevamo le tisto sveto pravico, ki jo je voditelj sam poleti pred tremi leti, ko je podpisal koukordat, pred vsem svetom slovesno zajamčil. Izhajamo pa iz javnega dejstva in prepričanja, da se baš danes komunizem in boljševizem s satansko doslednostjo in trdoživostjo trudi, da bi z vzhoda in zahoda navalil na Nemčijo kot srce Evrope in jo obenem stisnil v svojo usodne klešče. Zato se tudi nemška strnjenost ne sme rahljati z verskimi žalitvami in razdorom, z zaničevanjem in napadi. Nasprotno, naša narodna odporna sila se mora z oživljajočo sproščenostjo in s čim prejšnjim verskim mirom vedno bolj krepili in utrjevati, da nam bo pozneje nekoč ne samo boljševizma očiščena Evropa, ampak ves civilizirani svet hvaležen. Prav strahotne razmere, ki so se v zadnjih mesecih razvile v nesrečni Španiji, nam dajo misliti. Naj nam bo odpuščeno, da ne bomo podrobneje navajali barbarskih zločinov, ki jih uprizarja najhujskana druhal, razdražena po lažnjivih obljubah poslancev iz Rusije, v zgražanje vsemu kulturnemu svetu. V Nemčiji hočemo v globokem, krščanskem sočutju do vseh neštetih žrtev tega brezprimernega preganjanja opozoriti na nekaj drugega. Če sedaj Španija podleže boljševikoin, bi usoda Evrope sicer še ne bila končnoveljavno zapečatena, piič pa vržena na tehtnico. Samo po sebi se odkriva, kakšno nalogo ima pri tem naše ljudstvo in naša domovina. Da bi se vsaj našemil voditelju z božjo pomočjo posrečilo, neustrašeno in ob zvestem sodelovanju vseh tovarišev rešiti to težko nalogo. Pa še nekaj drugega moramo premisliti ob krvavi Španiji. V preteklih mesecih so tudi znotraj nemških meja katoliško Cerkev, papeža, škofe in pravijo poljski listi, je kriv. da so se odnošaji ineil Poljsko in Romunijo v zadnjih letili znatno ohladili. dočim so vojaški krogi obeh držav bili vseskozi najboljši prijatelji. Titulescu je v zadnjih letih usmeril romunsko politiko v sovjetsko rusko smer, zaradi česar se je hudo obremenila Poljska, ki je zaradi tega le težko vzdrževala svoje prijateljske zveze z Romunijo. Oficijozni poljski list meni, da je Titulescu definitivno odstranjen iz romunske politike in. poroča, da Im v prihodnjih tednih prišel v Varšavo šel romunskega generalnega štuba Simonoviči. Od lega obiska si obetajo na Poljskem tudi zopetno politično zbližanje obeh zavezniških držav. Titulescu namerava stopili v kmečko (zarani-slično) stranko, kjer mu hočejo ponudili vodilno vlogo. Vendar pa ni verjetno, da bi Titulescu sprejel mesto predsednika kmečke stranke, ker se je preveč uživel v zunanjo politiko, da bi se mogel sedaj pečati z notranjepolitičnimi vprašanji Romunije. Titulescu je imel telefonični razgovor z načelnikom kmečke stranke dr. Lupujem, ki se nahaja sedaj v Pragi. Titulescu ga je prosil, naj bi se podal takoj k njemu v Francijo. Mogoče pa bo Tituiescu vendarle sprejel mesta, ki mu jih ponuja Tarlarescu. ker so la mesta zelo ugodna. duhovnike obrekljivo dolžili zvez z boljševizmom in komunizmom in celo v knjigah, revijah in časo- j pisih govorili, da sta se Rim in Moskva pobratila. Vsem, ki še znajo trezno gledati, Španija odpira oči. Stvarno ima ruski in Španski boljševizem prav 1 v katoliški Cerkvi, v njeni duhovščini in njenih verskih redovib svojega nespravljivega in najbolj nevarnega sovražnika. Saj je vendar jasno kakor na dlani: Boljševizem more začeti in obstojati, kakor uči Rusija in Mehika, šele takrat, ko je vera razvpita kot opij za ljudstvo in ko iz src in vesti ljudi izgine vsaka vera v Kristusa in v osebnega, nadsvetnega Boga in v vseizravnavajoče onstran-slvo. Zadosten vzrok, da prav to vero z vsemi dovoljenimi sredstvi msd našim ljudstvom in po domovini junaško branimo in jo zlasti v doraščajoči nemški mladini poglabljamo in utrjujemo. Proti boljševizmu odpove vsak novodoben svetovno nazorski nadomestek, ki si sicer zmotno in protipravno lasti naslov religije, nima pa nobene luči za razum in nobene moči za nravno življenje. Zakaj ta bog, ki ga postavljajo na mesto edino pravega, krščanskega Boga, se vendar nič ne loči od nas samih, ampak je kri naše krvi, ali bolje rečeno, možganski izrodek človeške domišljije. Kaj pa naj pomeni tak bog, katerega stvarnik je človek sam in ne obratno? In kaj pomeni, ako z vero v osebnega, nadsvetnega Boga, pade tudi vera v onstranstvo in vse tiste obveznosti, ki so temelj nravnega življenja? Zato tretja misel ki se nam spričo španskih krutosti vsiljuje kot sodobna: Ne zopervanje veri v Boga, kakor jo uči krščanstvo, ampak brezpogojno spoznanje, da je ta vera edina granitna podlaga, na katero je mogoče postaviti mogočen in zmagovit nasip proti boljševizmu! Ne borba proti katoliški Cerkve, ampak mir in sloga z njo, da bomo premagali duhovne predsodke boljševizma. Vojno orožje komunizma ne more zadeti v njegovih najglobljih koreninah, ampak samo vstajenje Evrope na splošno in posebno naie domovine v Jezusu in njegovi Cerkvi. Tu svetovni nazori, ki izvirajo iz krvi in značaja, nič ne pomagajo, ampak samo prepričanja, ki vzdržijo v vseh neurjih, ker so vkorcninjena in za vse večne čase zvezana z Bogom, Svetim in Večnim. Kdor se proti boljševizmu ne brani na verskem polju, mu tudi v politiki in gospodarstvu odpira vrata. In nobena zemeljska oblast jih ne bo več zaprla. Po lej neovrgljivi doslednosti mi, nemški škofje, tem manj moremo razumeti, da se tudi v naši domovini in med našim ljudstvom vplivno območje krščanstva in Cerkve neprestano nasilno zožuje in je slednjič omejeno le še na cerkveni prostor. Ne moremo razumeti, da naša katoliška društva ovirajo v njihovem blagodejnem delovanju ali celo ospoiavajo upravičenost njihovega nadalj-nega obstoja. Ne moremo razumeti, da se članom cerkvenih društev, od dekliških kongregacij naprej, še vedno prepoveduje dvojno članstvo in da tu in tam celo groze, da bodo poštenim družinskim očetom in njihovim družinam vzeli vsakdanji kruh, ako ne prekinejo dosedanjih /vez s katoliškimi društvi. Ne moremo razumeti, da usmiljeno, blagoslavljajočo roko dobrodelnosti neprestano skrajšujejo, da katoliške sestre odganjajo od bolniških postelj in iz otroških zavetišč. Ne moremo razumeti, da silijo cerkvene dobrodelne posredo-; valnice za službe, naj zapro svoja vrata, ko more ■ vsak časopis brez kakršnekoli kontrole posredovati službe na delavnem trgu Ne moremo razumeti, da v posameznih nemških pokrajinah skušajo odpraviti verske šole in zasebne katoliške šole, čeprav nemški koukordat dovoljuje njihov obstoj m ustanavljanje. Saj vendar mi katoliki v resnici nočemo nič drugega, kakor po načelnih naše vere sodelovati pri delil za blaginjo nemškega ljudstva in mu v njegov blagor ohranjevati tiste sile, po katerih je v preteklosti postalo slavno in močno. Spričo pretresljivih dogodkov v Španiji prosimo in rotimo vse tisle. ki imajo v rokah in v vesti usodo našega ljudstva, naj naših pastirskih besedi, ki so prišle iz najglobljega nemškega srca, ne preslišijo. ampak naj s čimprejšnjim, po kon-kordatu zajamčenim verskim mirom vzpostavijo nemško enotnost in krepko strnjenost in podpro naše ljudstvo za naloge bodočnosti z močmi iz krščanskih studencev. Katolike same pa v nadpa-slirski zvestobi in ljubezni bodrimo, naj kljub vge-mu, kar nas skrbi in boli, močno in značajno nostrum in nomine Domini! Naša pomoč je v imenu Gospodovem! Tako pismo so nemški škofje s svojega zboro-vanja poslali svojim vernikom. Tako govore samo katoliški škofje! Protestirajo, pa ne žalijo, niso proti oblasti, pa jo venda:' grajajo. Prebrali bi ga morali vsi framasoni, ki ee 6 frazami, protikomu-nističnimi odbori in orožjem vseh vrsl bore proti komunizmu. Visoki gosli na Bleda Bled, 1. septembra, Danes dopoldne sta prispela na Bled predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in vojni minister general Ljubomir Marič, Predsednika vlade spremljal tudi šef kabineta zunanjega ministrstva dr, Protič. Na Bledu bosta ostala nekaj dni. Dopoldne jih je sprejel v avdi-jenco Nj. Vis. knez namestnik Pavle na Brdu, predsednik vlade pa je popoldne pred svojim odhodom v Ljubljano sprejel brazilskega poslanika v Atenah g. Aulalto, za njim pa našega opolnomočenega ministra v Ženeci dr. Suboliča. Oba poslanika se mudita na Bledu že nekaj dni. Na velesejmu Ljubljana, 1. septembra. Popoldne sta obiskala jesenski ljubljanski ve-lescjem minister Jvora Milan Antič s soprogo in guverner Nj. Vel. kralja, bivši ban, prof. Jerenija Živanovič, • Sklep tekstilnih industrij cev LJubljana, 1. septembra. Uprava Zvezo delodajalcev tekstilne stroke za Slovenijo je na svoji današnji seji ugotovila, da so vse časopisne vesti, češ, da tekstilni delodajalci niso resno pripravljeni skleniti kolektivno pogodbo, neresnične. Kot dokaz je uprava sklenila sledeče: Tekstilna podjetja v Sloveniji bodo priznala delavske mezde in ostale ugodnosti, ki se bodo določile v kolektivni pogodbi za tekstilno stroko s povratno močjo od I. septembra 193ko-španska meja od Iruna pa skoro tja do Ka.tal6nije je za osebni promet zaprla. Dostop v Hendaye, zadnje francosko mestcce, ki ga loči od Iruna mejna reka Bidassoa, je zaradi neprestanega žvižganja šrapnelov in krogel strogo zabrairjen. Posebna francoska obmejna komisija dovoljuje dostop samo žur-nalistom, zdravnikom in tovornim avtomobilom, ki dovažajo živež. Brnenje našega avtomobila, ki je drvel od Biaritza proti meji — bilo je 27. avgusta okrog devetih, francoski čas — so vedno pogosteje in vedno glasneje zagluševati rezki topovski streli. Tudi rege-lanje strojnic smo kmalu zaslišali, i »Sedaj pa gre za res«, pravi prijatel Pierre. Ko smo prišli skozi vasico U r r u g n e, nas je kake čclrl ure pred obmejno Hendave ustavila orož-niška patrulja. Morali smo se legitimirati. Po Pier-rovem posredovanju sem smel tudi jaz s »Slovenče-vo« legitimacijo stopili v ogroženo cono. »Na vašo laslno odgovornost« je smeje dostavil poveljnik patrulje. Končno smo na cilju, dospeli smo v Hendaye. Mestece nudi pravo vojaško lice. Streljanje on-j stran reke, močne straže, civilnega prebivalstva | skoraj ni videti na cesti. V mestu je polno fran-coskih, angleških in drugih žurnalistov. Z naglo se-! stavljenimi poročili se navadno odpeljejo v Biaritz, kjer je pošla v Hendaye preveč oblegana. Smeh žurnalistov, žvii?g krogel, dim, prasketanje, pokanje, ogromne eksplozije, žvenket oken — vse to me je tako prevzelo in zmedlo, da se neknj časa sploh nisem mogel zavedati, kai sc prav za prav okrog mene godi. Domačini nravijo, da je današnja borba posebno huda in silno ostra. Železo sika po zraku, dinamit ruši zemljo. Vsa okolica se trese od močnih eksplozij. Avioni sejejo smrt... Sovraštvo, ki vse to rodi, je nekaj strašnega. Ne morem razumeti, kako more živ človek tako dolgo vztrajati v tem peklu. •« Pierre je šel z dopisnikom »Timesa« in v družbi z nekaterimi drugimi žurnalisti na bližnji hrib, odkoder so z daljnogledi opazovali potek bojev. Jaz sem ostal v par sto metrov oddaljeni restavraciji. Od tod sem skozi okno gledal proti Irunu in proti trdnjavi Guadalupe, ki je precej daleč v ozadju. Artiljerija je bruhala ogenj od vseh strani. Dolgo časa nisem mogel razločiti, kje je uporniška in kje vladna, ali bela in rdeča artiljerija, kot pravijo tukaj. Šele polagoma sem se orientiral. Avioni so sikoraj brez prestanka krožili nad bojišči. Trije vstaški bombarderji so metali bombe na Irun, nato so krenili proli Saint Sebastienu, odleteli proti jugovzhodu in se čez nekaj časa zopet prikazali nad Irunom. Vladni avioni pa so sipali ogenj na uporniške postojanke. Po Irunu so krožili oklopni avtomobili. Od časa do časa je bilo opaziti gibanje rdečih čet. Na španski polovici mostu, ki vodi iz Hendaye v Irun, vihra rdeča zastava; nad mostom je pritrjen velik napis: Viva Frente Popular. Nekateri so upali, da bo okrog poldneva borba nekolipo popustila, drugi so pričakovali, da bodo uporniške ladje bombardirale Irun in Saint Sebastien. Ne prvo ne drugo se ni uresničilo. Borba je trajala naprej, uporniške ladje se niso prikazale. Polagoma sem se opogumil in sem kljub temu, di sem videl, kako je v bližini pljusknil šrapnel v Bidassoo in kako jc mauserčina krogla švignila proti sosednji hiši, kljub temu sem torej zapustil svoje dosedanje skrivališče — restavracijo in poiskal Pierra in druge žurnaliste, ki so odšli vzdolž Bi-dassoe precej daleč proti vzhodu, v smeri proti drugemu obmejnemu trgu — Biarritou. Tu so nekateri zasledovali boje, drugi so se pogovarjali, trije časnikarji pa so hladnokrvno kvartali. (Nadaljevanje jutri.) Valentin Premit f Včeraj popoldne ob petih je po dolgi, zelo mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo gospod Valentin P r e m k, upok. nadstrojnik Jugoslovanske tiskarne, po dopolnjenih 72 letih delu in molitvi posvečenem življenju. Odšel je po zasluženo plačilo l< Jezusu, ki ga je v, dneh zdravja, pa tudi v bolezni tako neizmerno ljubil. Odkar se je pričelo v Ljubljani nočno češčenje, je bil rajni Valentin vztrajen častilec presv. Srca Jezusovega. Radi njegovega vedno vedrega in kristalno čistega značaja — bil je izboren pevec — ga je ljubil vsak, ki ga je poznal, in vsak je našel v rajnem prijateljskega svetovalca in pomočnika. Bog mu bodi za vse dobro obilen plačnik! Na zadnji poti ga pospremimo v četrtek, dne septembra, ob 5 pop. izpred žalnega doma Pred škofijo 7. Hmelj Celje, 1. septembra. Uradno poročilo hmeljarske komisije dravske banovine z dne 1. septembra 1936: Nakup se vrši dalje v večjem obsegu. Predvsem se kupuje prvovrstno in v barvi boljše blago, za katero so cene slejkoprej čvrste. Poleg tega se pa kupuje tudi blago različnih srednjih vrsl, kakor tudi rjav hmelj. Plača se po kakovosti, od 12 do 26 din za kg. „$lovenčeva" podružnica Ljubljana, TurSeva cesla (palača Poštni dom) Jesenski velesejem odpri V znamenju slovenskega lesa, sodobnega vrla in živalskega parka Gospod ban dr. Marko Natlačeij otvarja letošnjo razstavo »Za naš les«. V ozadju zastopnik kralja polkovnik Mihajlo Bakič ler knezoškofa dr. Rožman in dr. Tomažič. Ljubljana, 1. septembra. Danes so se zopet odprla vrata ljubljanskega velesejma, ki ne zasleduje pri svojih jesenskih prireditvah samo gospodarskih ciljev, ampak skuša pokazati tudi druge panoge našega narodnega udejstvovanja, da dobi tako najširša javnost pregled o vsem našem gospodarskem in kulturnem delovanju na teh razstavah. Letos je razstava predvsem v znamenju lesne razstave in razstave pod naslovom »Sodoben vrt«, ki vzbujata splošno pozornost in sta privlačni za naše najširše občinstvo, ki bo našlo na njih mnogo poučnega in potrebnega. Ob 10 so se zbrali na sejmišču odlični predstavniki našega javnega življenja. Prispel je zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla g. polk. Mih. Bakič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je zastopal častnega predsednika razstave ministra za gozdove in rudnike g. Gj. Jankoviča, notranjega ministra dr. Korošca, in ministra trg. in ind. dr. Vrbaniča, prišla sta tako ljubljanski kot mariborski škof dr. Gregorij Rožman in dr. Ivan Tomažič, nato pa so prišli še zastopniki ministra vojske in morn. pod-polk. Bož. Jordanič, prometnega ministra ravnatelj dr. Fatur, gradbenega nač. ing. Skaberne, finančnega ravnatelj dr. Sedlar, poštni ravn. dr. Vagaja, podžupan ljubljanski dr. VI. Ravnihar, župan mariborski dr. Juvan, celjski Mihelčič, župan Gradca Hans Schmied, gl. urednik Slovenca dr. J. Ahčin, višji drž. tožilec dr. Kravina, v zastopstvu predsednika apelacijskega sodišča g. Mastnak, francoski konzul g. Remerand, gerent avstr. konz. g. Kiinzel, čsl. konzul g. Minovsky, v zastopstvu ital. gen. konzula g. Tenenzi, komisar zbornice g. dr. Fr. Logar itd. Nato je zbrane goste nagovoril predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, ki je posebej pozdravil navzoče odličnike z zastopnikom Nj. Vel. kralja na čelu. Govor g. Bonača Z našimi jesenskimi prireditvami smo si nadeli nalogo, da nazorno prikažemo našo ustvar-jajočo silo in naš napredek na raznih področjih našega gospodarstva in naše kulture in da se našemu občinstvu in zlasti mladini nudi vpogled v raznovrstno poučno gradivo, kar je tem važnejše, ker nimamo tehnoloških muzejev, kakor jih imajo druge države. Spričo izrazito kulturno-pro-pagandnega značaja teh naših jesenskih razstav je delo prirediteljev dokaj težavno. Saj morajo nuditi vedno kaj novega in aktualnega, da ohranijo zanimanje pri dosedanjih naših zvestih po-setnikih ter privabijo nove množice obiskovalcev. Jasno je, da more razstava samo pri obilnem obisku v polni meri izpolniti svojo propagandno nalogo. Spričo dosedanjih pestrih programov naših jesenskih razstav, ki so občinstvu nadvse ugajale ter dosegle pričakovani moralni uspeh, so morali prireditelji letošnje razstave vložiti tem več truda, da nudijo zopet kaj zanimivega in samoniklega. Nadejam se, da bo našel njihov trud v vsej naši javnosti svoje zasluženo priznanje. Glavna programna točka letošnjega jesenskega velesejma je naše lesno gospodarstvo. Priklad-nejšega in aktualnejšega programa si naši prireditelji ne bi mogli izbrati. Vsled težke krize, ki je zajela našo lesno trgovino in industrijo, je prišlo okrog 140.000 malih gozdnih posestnikov v Sloveniji ob svoj glavni zaslužek. Izvoz našega lesa je koncem pretečenega leta vsled sankcij skoraj popolnoma prenehal. S tem je bila naša najvažnejša gospodarska panoga katastrofalno prizadeta. Obenein pa nazaduje tudi domača poraba našega lesa in to v korist raznega nadomestnega materijala. V tej težki situaciji moramo pogumno in vztrajno delati na to, da priborimo našemu lesu zopet njegova naravna tržišča. Obenem pa mo- ramo iskati nova pota za čim obilnejšo porabo našega lesa doma, in baš to poslednje je glavni smoter letošnje prireditve. Organizacijo te razstave so izvedli izkušeni strokovnjaki z neumornim g. ing. Rustio na čelu. Vsem, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri organizaciji te pomembne razstave, gre naša iskrena hvaia. Naj mi gospodje sodelavci ne štejejo v zlo, da se vsakemu imenoma ne zahvalim. Dovoljeno pa mi naj bo, da se na tem mestu posebej spomnim g. inšpektorja ministrstva za šume in rudnike ing. Kraljeviča, ki je v odlični meri pripomogel k uspehu današnje razstave. Naj bi ta skrbno pripravljena razstava obrodila bogate sadove v dobrobit vsega naroda. Zasluženo pozornost bo gotovo vzbudila tudi obsežna vrtnarska razstava, katero so priredili vrtnarji-amaterji pod vodstvom g. ravnatelja Lapa. Saj je ljubezen do cvetja globoko ukoreninjena v srcu našega naroda. Naši senčni gozdovi in naša sončna polja so polna življenja. Nekaj takega življenja je prenesenega na ta razstavni prostor. Od orjaškega kočevskega medveda do brhke srnice, od planinskega orla, kralja naših višin, pa do nežne siničice, vse to Vam pokaže domači Živalski park, ki je priključen lesni in gozdarski razstavi. Kakor običajno, je tudi letos zastopana mala obrt in reja malih domačih živali, s čimer pa še nisem izčrpal pestrega sporeda letošnje jesenske prireditve. Gospod ban dr. Marko Natlačen vsipa v oglarsko kopo žerjavico in jo tako prižiga. Kopa bo gorela ves čas, dokler bo trajala razstava. Prijetna dolžnost mi je, da izrečem svojo iskreno zahvalo za podpore, pomoč in naklonjeno sodelovanje vsem oblastem in korporacijam, zlasti ministrstvu za šume in rudnike, ministrstvu za trgovino in industrijo, kr. banski upravi in Narodni banki. Tudi sedanji velesejmski prireditvi je pokrovitelj naš ljubljeni mladi vladar, Nj. Veličanstvo kralj Peter II. (Godba je zaigrala državno himno, katero so vsi navzoči poslušali stoje.) Pozivam Vas, dragi gostje, da zakličemo v domoljubnem zanosu našemu ljubljenemu kralju trikratni »Živijo«! Govor g, ing. Rusije V obširnem in izčrpnem poročilu je predsednik odbora za lesno razstavo g. ing. Rustia podal sliko razstave, katera ima predvsem namen pokazati porabo lesa in drv v najširšem pomenu. Pobudo za to prireditev je dala kriza našega lesnega gospodarstva, zlasti pa zadnje sankcije, ki so najbolj prizadele našo Slovenijo. Navajal je podrobne številke o našem izvozu lesa Razstava hoče pokazati, da se da našemu lesu preivsem povečati poraba doma, v stavbarstvu, gradbah lesenih hiš, tlakovanju cest, s porabo drv in oglja kot pogonskim sredstvom ter v kemični industriji. Tu so druge države pokazale že izreden napredek. Naše kmetijstvo bi lahko imelo velike koristi, če bi le poraba lesa narasla. Ban dr. Natlačen odpre razstavo Nato je ban g. dr. Marko Natlačen z naslednjim govorom proglasil razstavo za odprto: Slišali smo obširno in izčrpno poročilo, ki ga je ravnokar podal predsednik razstavnega odbora vsedržavne lesne razstave gospod ing. Rustia o stanju gozdarstva, lesne trgovine in lesne industrije v naši državi in o težkih prilikah, s katerimi se mora že nekaj let se.n boriti lastnik gozda, lesni trgovec, lesni industrijec in vsi oni, katerih preživljanje je zavisno od gozdnega gospodarstva, odnosno od lesne trgovine in industrije. Naznačil je tudi pota in sredstva, kako naj bi se temu težkemu stanju odpomoglo Temu poročilu je prav za prav težko podati še kaj bistveno važnega. Poudarim naj le še tole: Važnost gozdnega gospodarstva za našo državo dokazuje najjasnejše samo dejstvo, da obsegajo gozdovi skoro eno tretjino vsega površja kraljevine Jugoslavije, a važnost gozdnega gospodarstva za Slovenijo nam izpričuje okolnost, da služi 46 odstotkov površine naše banovine baš gozdni kulturi. Kako odločilnega značaja je gozdno gospodarstvo za nas v Sloveniji, pa nam dokazujejo dale-kosežne motnje, ki so nastopile v našem splošnem gospodarstvu in v našem socijalnem življenju tekom zadnjega leta kot posledica sankcij. Kraljevska vlada, ki podpira z veseljem vsako zdravo incijativo za zboljšanje gospodarskega in socijalnega življenja in ki se tudi sama trudi, da bi se trajanje sedanje krize čimbolj olajšalo in skrajšalo, spremlja z vsemi simpatijami delo razstavnega odbora vsedržavne lesne razstave. Pooblaščen od častnega predsednika razstavnega odbora g. ministra za šume in rude Djure Jankoviča, od g. ministra notranjih del dr. Korošca in g. ministra trgovine in industrije dr. Milana Vrbaniča, pa tudi v svojem imenu izrekam razstavnemu odboru za njegovo požrtvovalno delo ponolno priznanje in zahvalo ter mu k odlični izvedbi razstave od srca čestitam. Kot ban dravske banovine moram še posebej dati izraza svojemu veselju in zadovoljstvu nad tem, da se ta vsedržavna lesna razstava vrši ravno v Ljubljani, na sedežu banovine, ki ji imam čast načelovati. 7. željo, naj bi napori, ki jih je imel razstavni odbor s to prireditvijo in požrtvovalnostjo, s katero ie razstavni odbor to prireditev pripravil, obrodili obilnih dragocenih sadov in doprinesli čimveč k zboljšanju našega gospodarstva in socijalnega življenja, proglašam, da je jesenska razstavna prireditev ljub- ljanskega velesejma, nazvana »Za naš les«, odprta! G. ban prižiga ogltarsho kopo Po oficielnem začetku razstave so se gostje podali na ogled posameznih oddelkov. Najprej so si ogledali 1 esno razstavo, kjer so se zelo dolgo zadržali pri bogatem razstavnem materijalu in podrobno pregledali vse razstavljene predmete. Po ogledu paviljonov je predsednik velesejma g. Bonač zaprosil bana g. dr. Natlačena, da bi zažgal og-Ijarsko kopo ki stoji na središču velesejma. Og-ljar je dal v roke g banu lopato, na kateri je bilo žareče oglje, g. ban pa je stopil po lestvi na vrh kope in spustil vanjo žerjavico, tako da se je lahko začelo ogljarsko delo. Simbolična gesta, ki je pokazala, kako najvišji zastopnik v naši banovini pojmuje pomen dela, je vzbudila pri vseh živahno odobravanje. Sodobni vrl Izredno veliko je. bilo tudi zanimanje za razstavo »Sodoben vrt«, kjer so goste vodili po razstavi ravn. g. Lap, nadzornika gg. Humek in Štre-keli. tainik g. Rozman, ing. Mesar in drugi. V prvem delu razstave so razstavljene najrazličnejše cvetlice od eksotičnega lotosa pa do naših najlepših vrtnic in nageljnov. V drugem delu pa so urejeni vzorni vrtovi, med katerimi sta uredili dva vrta dve veliki graški tvrdki: Gottfried Kern in K. Kckcr Velika je razstava mestne vrtnarije itd. Razstava »Sodobni vrt« bo v teku trajanja velesejma pokazala vsak dan drugo naše cvetje. Prva dva dni 1. in 2. septembra bodo razstavljene naše najlepše vrtnice in naglji, dne 4. in 5. pridejo na vrsto begonije, 6., 7. in 8. bomo videli dalije, v zadnjih dneh pa bo razstavljeno razno drugo cvetje. Po končanem oglelu je bil gostom prirejen mal prigrizek v prostorih tvrdke Rozman, ki je gostom izredno dobro postregla z jedjo in pijačo. Naš živalski vrt Žal kljub velikim prizadevanjem še do danes nimamo v Ljubljani živalskega parka, kakor ga imajo druga mesta in mnogi Ljubljančani hite v tujih mestih ogledat si živalske vrtove, katerih nimamo doma, pa je zanje veliko zanimanje in so nam nujno potrebni zlasti za mladino. Društvo »Noe« je preuredilo daleč tja gori proti Rožniku lep živalski park, kjer pa ne vidimo tesnih kletk in v njih živali, ampak so živali popolnoma proste na velikih prostorih parka. Tu lahko vidimo najrazličnejše zveri od malih do velikih, po parku se sprehajajo tudi manjše živali. Ptice so spravljene v velikih volierah, kjer je prav vse v Ljubljani: od ponosnih planinskih orlov pa do najmanjših drobnih in koristnih ptic. Med njimi so prav redki eksemplarji, ki žive v naših krajih, pa jih na tisoče naših meščanov še ni videlo, pa tudi mnogi naši deželani ne. Zbrane so vse naše ptice pevke in je v živalskem parku vedno živahno. Še prot: večeru ne utihnejo živalski glasovi. Posebnost razstave pa je 20 m dolg bazen, ob katerem živijo vodne ptice, ki razkazujejo številnim gledalcem svoje umetnije. Staro in mlado rado postaja pri ogledu parka. Tako velike in skrbno pripravljene razstave šc nismo videli in samo čestitati je prirediteljem. Slovenski jezik v goriških in tržaških cerkvah Gorica, 1. septembra. Dne 26. avgusla je goriški kvestor poklical k sebi župnika stolnice in cerkve sv. Ignacija (na Travniku), kjer je doslej bila pridiga in pelje v slovenskem jeziku. Izjavil jima ie, da v goriškem mestu prepoveduje slovenske pridige, petje in sploh rabo slovenskega jezika v cerkvi. To je utemeljeval, češ, da vsi ljudje znajo italijansko. S tem bo prizadetih okrog 10.000 slovenskih vernikov v Gorici. Do sedaj so svetne oblasti uradno prepovedale slovenski jezik v Slov. Benečiji (32.000 duš), v Trstu (50.000 duš) in tukaj 10.01)0 duš), tako da je v ozemlju, kjer je okrog 100.000 Slovencev, popol- noma prepovedan-, raba slovenskega jezika, kar jo v opreki s členom 22 konkordata, ki dovoljuje rabo manjšinskega jeziku v krajih, kjer biva prebival-stvo neitalijanske narodnosti. Prebivalstvo in duhovščina napeto pričakujeta, kako bo cerkvena oblast odgovorila na ta najnovejši prelom konkordata. Kakor smo k tej vesti naknadno zvedeli, je bila v Trstu raba slovenskega jezika v cerkvi res prepovedana. Toda ta prepoved je medtem bila ze preklicana in ko v nedeljo v Trstu že zopet imeli službo božjo s slovensko pridigo in slovenskim pet-i jem. Zato upamo, da bo gorenja prepoved tudi v Gorici preklicana. Smrt med otroško igro Ljubljana, 1 septembra. Danes dopoldne je več dečkov odhitelo v jeseniško gmajno, kjer ima športni klub »Bratstvo« svoje nogometno igrišče. Med dečki je bil tudi 14 letni Albin Ženiva, ki je letos nameraval obiskovati III. razred jeseniške meščanske šole. Nesrečno naključje pa je hotelo drugače. Ubogi fant pač ni slutil, ko je razigrane volje in smehljajočega se obraza odhajal od doma, da gre naravnost v — smrt. Med igro jo Albin splezal na visoko bukov. Nenadoma pa je presunljivo kriknil, zakrilil z rokami in strmoglavil z višine na tla. Pri padcu je dobil hufle notranje krvavitve in tudi zunanjo poškodbe. Dečki so takoj stekli k njegovemu očetu in mu sporočili žalostno vest. — Oče je poklical Velik požar pri Kamniku zdravnika dr. Kržana. ki je dečka preiskal in uvi-del, da jc potrebna takojšnja operacija. Položil je ponesrečenega dečka na svoj avtomobil in se odpeljal z njim in njegovim očetom proti Ljubljani. Pa je bil ves njegov trud in vsa njegova požrtvovalnost zaman. Albin jc spoloma — med mitnico m policijsko postajo v Šiški — izdihnil. Namesto v bolnišnico jo dr. Kržan moral odpeljati mrlička na ljubljansko reševalno postajo, kjer poklicana uradna komisija pač ni mogla drugega ugotoviti kot smrt po nesrečnem naključju. Oče je s solznimi očmi strmel v bledi obraz ljubljenega sina in ti ho poihleval pred se. S težko preizkušenim očetom, ki je na tako tragičen mčin izgubil svojega marljivega in nadebudnega Albina, sočustvujejo vsi, ki so dečka poznali. Valjčni mlin zgorel Pogled na mično razstavo, ki jo je priredilo društvo »Noe«. Slika nam kaže štorklje in druge vodne ptice sredi razstavnega prosiora ob vodnem bazenu Kamnik, 1. septembra. V Kamniku že dolgo ni bilo požara, zato je izzvala veliko jMzornost gasilska tromba, ki se je oglasila v noči od nedelje na ponedeljek. Gorel je na Bakovniku znani Cuzakov hlev, ki je zdaj v lasti g. Jerneja Berleca. Hlev je bi! lesen in še preden so dodobra opazili ogenj, je bila slamnata streha vsa v plamenih. Sosedje in domači so brž rešili iz obokanega hleva tri glave živine in prašiče, poslopje pa je do tal pogorelo. Dupliški in kamniški gasilci so bili naglo na delu, vendar pa se ni dalo kaj re šiti, ker je bilo poslopje brž žrtev plamenov. Včeraj zvečer, komaj so sc ljudje ' legli k počitku, pa jih je spet spravil pokonci presunljivi glas gasilske trombe. Trobentač je dirjal po Kamniku pozival gasilce k zboru, zakaj požar je bil nevaren. Gorel je namreč veliki Vavpoličev valjčni mlin in pretila je huda nevarnost za sirnjeno skupino hiš in gospodarskih poslopij. Mlin je začel goreti okrog pol 11 zvečer. V Vavpotičevi krčmi je bilo še polno gostov, saj je bila v nedeljo v Smarci žeg. nedelja in tod je navada, da domači in ožjiznaci zaključijo tak praznik v ponedeljek. Naenkrat krik »ogenj!« in vsi so planili pokonci Iz strehe mlina je vstajal oblak dima. ki so ga že razsvetljevali ognjeni zublji. Gostje so imeli v skladišču mlina spravljena kolesa in so hi teli reševat. Zadnji čas. zakaj notranjščina mlina je biia žc vsa v ognju, ki ie divial s strahovito silo. V skladišču je bilo še pol vagona sladkorja v zabojih, ki so jih v največji naglici znosili ven, skladišče žita in moke pa je že gorelo. Baš v soboto so l< prejšnji zalogi pripeljali vagon pšenice, ki je zdaj vsa zgorela, ludi pol vagona mlevskih izdelkov je postalo žrtev divjega elementa. Gasilci iz Duplice so bili najprej na mestu. Imeli so mnogo truda da so prišli v tako kratkem času do cevi, ki so se od jutranjega požara še sušile v stolpu. K sreči pa teče potok Mlinščica tik poleg mlina iu so laliko takoj stopili v delo. Najprej so zavarovali sosedna poslo|)ja, ki so bila v veliki nevarnosti, da se vnamejo. Veliko Vavijotičevo poslopje s stanovanjem, parno |)ekarno, trgovino m krčmo je komaj 0 m oddaljimo od mlina 20 m daleč je s slamo krita Bohova hiša, v/poredno z mlinom pa Vavpotičevo gospodarsko poslopje. Sicer je veter pihal vstran od teh poslopij, vendar pa so iskre letele daleč naokrog in je bila nevarnost, da se v taki bližini že od same vročine vname Duplici gasilci, katerim so kmalu prihiteli na pomoč se gasilci iz Homca, so najproj omejili iiožar nate pa pričeli gasiti ogenj. Stotine gledalcev, ki so prihiteli na kraj požara od vseh strani, so imel, priliko videli izvežbanost obeli jiodeželskih gasilskih čet ki sta re? prevdarno in energično naskočili goreče poslopje. V pol ure je bil ogenj udušen 'ako, da radomeljskim m kamniškim casilcetn ni oiln vei< tri>b.i nastopiti. Drobne novice Koledar Sreda, 2. septembra: Štefan, kralj; Maksima, mučenica. Kupujte te domače izdelke! PERIOJV pralni prašek ie kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga! — Verouk v strokovnih nadaljevalnih šolah. Te dni se prične pouk v obrtnih in trgovskih strokovnih nadaljevalnih šolah. Verouk je v I. in II. letniku obvezen v vseh šolah, v III. letniku pa v letošnjem šolskem letu le v onih krajih, kjer pouk v tem predmetu ni bil nikdar ukinjen Od šolskega leta 1937-38 bo verouk obvezen predmet v vseh letnikih na vseh šolah Na priporočilo škofijskih ordinairiaiov v Ljubljani in v Mariboru in na predlog predsedništva škofijskih konferenc v Zagrebu je ministrstvo za trgovino in industrijo z dne 22 januarja 1936, št. 1. 42.409 N-35 odobrilo kot učbenika za vse navedene sole knjigi: Alojzij Stroj: Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Druga izdaja z 20 slikami. Cena 10 din - in Alojzij Stroj: Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih katoliške Cerkve. Tretja izdaja s 40 slikami. Cena 10 din. — V smislu učnega načrta je »Kratka zgodovina katoliške Cerkve« primerna kot učbenik v prvem razredu trgovskih in obrtnih strokovnih nadaljevalnih šol, »Liturgika« pa v II razredu imenovanih šol »Liturgiko« je ministrstvo prosvete odobrilo tudi kot učbenik za vse srednje šole. _ . — Prosvetna zveza ie poslala okrožnico vsem drušlvom, ki so pri njej včlanjena z navodili kako naj društva proslave rojstni dan našega kralja Petra II., ki bo v nedeljo, 6. sept. -Udeležba pri zahvalni službi božji z društvenim praporom ie obvezna. Vso prosvetna društva nai javno pokažejo, da ljubijo kralja in državo. <&gden velesejma in pa dnevnika in »Slovenec' „Slovenskt dom" Vam nudijo najugodnejšo priliko, da seznanite svoje odjemalce z novim bla gom in nizkimi cenami. Naročite oglas pravočasno Telefon št. 29-92 — 50 letnico mature bodo praznovali v četrtek dne 3 t. m. abiturijenti ljubljanski gimnazije iz leta 1886 Ob 9 bo v cerkvi v Križankah bral g. župnik Matija Novak sv mašo zadušnico za pokojne tovariše Nato posetijo velesejem kot povabljenci ravnatelja dr Dularja. Pri Slamiču bodo imeli kosilo skupaj z vladnim svetnikom g. dr Požarom kot edinim še živečim reprezentan-tom nekdanjega učiteljskega zbora, jubilantjc so: gg. dr. )os. Čerin, višji kapclnik v p.; Matej Hu-bad, ravnatelj konservatorija v p.; dr. Vladimir Foerster, višji sodni svetnik v p.; Valentin Jakeli, župnik v p.; dr Fran Kogoj, zdravnik na |cse-nicah; Franc Krumpestar, župnik pri Sv. Gregorju; Josip Mandelj, ravnatelj tobačne tovarne v p • Matija Novak, župnik v p.; dr. Ivan Premru, zdravnik v Litiji- Franc Rajčevič, župnik v Vog-Ijah. Med živima sta od 42 maturantov šc tudi dvorni svetnik Rudolf Ceh v Gradcu in namest-niški svetnik F.dmund Fabiani v Kobdiln. — REDNO VPISOVANJE v enoletno priv. trgovsko šolo, znani »CHRISTOEOV UČNI ZAVOD, LJUBLJANA, Domobranska 15, za enoletni redni dnevni tečaj vsak dan Pojasnila in nove ilustrirane prospekte pošilja ravnateljstvo brezplačno — Pišite ponjel Bogato letino obetajo letos paradižniki. Ljubitelji makaronov in špagetov se svežih paradižnikov posebno veselijo, kajti omaka iz svežih paradižnikov je vse kaj drugega kakor konserva. — Prav tako pa tudi PEKATETE JAJN1NE so vse kaj drugega. — Sv. Trije kralji na Vrhu. Bliža se Mali šmaren ko se na tisoče ljudi od blizu in daleč zbere pri Sv. Treh kraljih. Veličastnemu romarskemu shodu bi letos utegnila škodovati govorica, ki se širi ponekod, češ, da dostop k Sv. Trem kraljem ni dovoljen Romarjem in izletnikom se zato sporoča, da ie ta govorica popolnoma neosnovana Pridite, po kateri strani hočete, nikjer vas ne bo nihče ustavljal. Nn predvečer praznika bo ob 7 pridiga in pete litanije Matere božje, na praznik pa kakor navadno dvojna služba božja: ob 6 in ob 10. — Vse prijatelje zelenega Pohorja vabimo, da sc dne 8. septembra t. 1. udeležijo proslave dogrodilve koče na Kremžarjevem vrhu. Ob pol 11 bo v kapelici poleg koče služba božjo. Železniške zveze so od vseh strani zelo ugodne. Opozarjamo na izletniške vozne karte. - Zimsko-športni odsek SPD v Slovenjgradcu — Ponavljalni izpiti na obrtni nadaljevalni šoli v St. Vidu nad Ljubljano bodo v četrtek, dne 3 septembra (na občem oddelku) in v petek, dne 4 septembra (no mizarskem oddelku). Vajenci, ki sc še niso k izpitu prijaviti, naj to store nemudoma. Istotako opozarja upraviteljstvo one vajence, ki se še niso vpisali v šolo, da se takoj vpišejo. — Dekliška meščanska šola Šolskih sester de Notre Dame s trgovsko smerjo v Smihelu pri Novem mestu. Vpisovanje bo 1. in 2. septembra. Vsaka učenka izroči pri vpisovanju zadnje sol-sko izpričevalo in 20 din za zdravstveni fond. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra, dne 10. septembra sc prične reden šolski pouk -Gospodinjska šola se prične na tem zavodu dne 15. septembra. Prošnje za sprejem v gospodinjsko šolo se pošiljajo na prcdstojnišlvo zavoda. — Težka skala se je zavalila nanj. Gradbeni tehnik inž. Fink jc danes telefonično obvestil ljubljansko reševalno postajo, da sc jc na cesti Radeče—Litija zgodila nesreča. Ljubljanski reševalci so takoj pohiteli tja in prepeljali v bolnišnico v Ljubljano 36 letnega Bobni a Gcorgiju, lojenega v Rusiii. ki ie bil uslužben pri gradbenem vodstvu zo preložitev Trebcljcvskcga klanca. -Med delom se je zvalila nanj okoli 400 kg težka skala in mu razmrcvarila nn zlomila levo nogo. — Rejci malih živali iz Velikih Lašč in okolice ustanove na žegnanje dne 8. septembra t. I. svoje rejsko društvo in prirede obenem večjo propagandno razstavo malili živali in produktov iz njihove reje. Vsa prireditev se vrši v stari šoli v Velikih Laščah in je začetek ob 8 zjutraj. — Avto-izlefi: 5. do 9. septembra dunajski velesejem; 17. do 24 septembra v Rim. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. Telefon 26-45. — Kuoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-11., ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajenške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrli. Šolnina najnižja. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 15—18. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novosti: Bares, Im Liclite der Ewigkeit. Ausgewahlte Hirtenworte, Predigten, Ansprachen in Briefe -221 str. nevez. 40 din. — Buerschaper, Das Kind in Familie und Kirche. Handbucli fiir Kinderseel-sorge. 555 str. vez. 79 din. — Clerissac, Das tlaus des Lebendigen Gottes. Vom Mvsterium der Kirche. 156 str. vez. 56 din. — Gross, Iniier-licher Katholizismus. Fin Zvklus religioser Vor-trage. 222 str. vez. 45 din. - Kastner, Marianische Christusgestallung der VCell. 320 str. vez. 82 din — Kostei'5, Die kirche unseres Glaubens. Grund-legung katholiseher Weltanschaung. 221 str. vez. 48 din. — Mauer, Das verborgene Antlitz. Chri-stus im Mysterium des Jahres. 329 str. vez 91 din. — Schncider, Bildungskrafte im Katholizismus der Welt - se.it dem Ende des Kriegcs. 403 str vez. 115 din. — Simon, Das Menschliche in der Kirche Christi. 200 sir. vez 56 din. — Staudingcr, Jesus und sein Priester. Gedanken iiber die Grosse und die Heiligke.it des Priestertums. 296 str. nevez. 48 din. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj tia prazen želodec kozarec ua ravne »Franz-Josef urenčiee«. Ljubljana 0 Ui.ietnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 3. septembra izlet v slovenski Wcimar — Velike Lašče, rojstno župnijo pisateljev Levstika, Stritarja in Trubarja. — Ogled njih rojstnih krajev, župne cerkve (freske lan. Wolfa, oline Edv. pl. Wolfa) in podružnice na Slevici (krasni baročni oltarji). — Odhod iz Ljubljane ob dveh popoldne s Kongresnega trga. Cena avtobusa 25 din Zglasiti se je do četrtka ob 10 dopoldne v prodajalni Podkrajšek na Jurčičevem trgu. 0 Na uršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje zu šolsko leto 1936-37 dne 1. in 2 septembra od 8—12 v ravriateljcvi pisarni. Učenke, ki so na tukajšnji gimnaziji naredile sprejemni izpit za I razred', naj se javijo takoj 1. septembra ter poravnajo pristojbine, ki se plačajo pri vpisu. Učenke, ki so na drugih zavodih naredile spre-iemni izpit in žele obiskovati tukajšnjo gimnazijo, naj se zglose tudi 1. sept. dopoldne. S seboj naj prinesejo izkaz in krstni list. Učenke II., III. in IV. razreda naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. — Nc sprejemajo sc repetentke drugih zavodov Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu in posečale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostanejo še nadalje tu. Gojenke, ki bodo stanovale v zavodu, morajo priti 9. septembra popoldne. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila. f Velelilm, hi je ostal slehernemu v spominu še Iz dohe nemego tlimo! Velelilm. o Katerem govori le dones vsu Ltubltana in hi ga vsa h do le željno pritahuic! Velelilm, hi ho zopet ganil množice gledalcev I Danes premiera! ČRNI ANGEL Pridite in povabite tudi vse svoie pri|atel|e In znance! Meric, Oheron, Kredrie Man h in llerb. Marsliall Predstave ob 16, 19-16 ln 21-16 Predprodala vstopnici KINO UNION 0 Na uršulinski meščanski šoli bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra od 8-12. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4\ razred osnovne šole s prav dobrim uspehom, ali_ ki so naredile razred višje narodne ali srednje šole in nc bodo v letu 1936 izpolnile 14. leta. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko i/pričevalo (izkaz o šolskem napredku) in krstni list. - O Za vadnico pri uršulinkah je vpisovanie 4. in " 5. septembra od 8 do 12. Vse uršulinske šole, izvzeinši vnanjo narodno šolo imajo otvoritveno sv. mašo dne 10. septembra ob 8 v domači cerkvi. Takoj nato se začne redni pouk. 0 Članice kongregacije Kraljice presv. Rožnega venca začno letošnje kongrcgacijsko leto s skupnim sv. obhajilom na prvi petek 4. sept. ob čel rt na 7 v Aloizijcvišču. V soboto je prvi shod. — Vodstvo. 0 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani zaradi prezidave in snaženja prostorov centrale v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17 in 19, v soboto, dne 5. septembra ne uraduic. 0 Dnevne in abonma cene za novo sezono. Uprava ic določila za bodočo sezono nekoliko znižane cene, da bi omogočila najširšemu krogu občinstva obisk predstav. Lani so bile normalne cene v drami od 28 diii navzdol, letos na bodo od 25 din navzdol, znižane cene bodo letos od 22 in 18 din navzdol dijaške od 14 din navzdol V operi so bile lani normalne cene od 40 din navzdol, letos bodo od 36 din navzdol, znižane bodo pa od 30 in 24 din navzdol, cene za di-iaške predstave od 16 din navzdol. Občinstvo opozarjamo, da so temu primerno znižani tudi obroki za abonma, kljub temu, da ostane število predstav v sezoni isto kot lani, to jc v drami 20, v operi in opereti pa 18 predstav. © Fantovski krožek na Kodeljevem se udeleži pogreba pokojnega člana Anzelca Slavca, ki bo danes ob pol 3 iz mrtvašnicc splošne bol- Sporazum med rudarji in TPD V veljavo je stopila nova kolektivna pogodba Ljubljana, 1. septembra. Boj za zboljšanje delavskega položaja v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju je že slar in se skoraj vsako leto na novo razplamti v vsej svoji tragič-nosti in dalekosežnosti. Vsa naša javnost prisluhne klicu hudo preizkušenih rudarskih družin in spremlja njihove zahteve s simpatijo, ki mora biti pač vsakomur razumljiva. Boj trboveljskih rudarjev za eksistenco, za skromen košček kruha, ni samo boj posameznikov, omejen na ozek prostor naše zemlje, ie pekoča rana na vsem našem narodnem telesu. Povsem razumljivo jc zalo, da je bila vest o mirni, rešitvi letošnjega spora med rudarji in vodstvom TPD povsod sprejeta z veseljem in zadoščenjem. Oddahnila se ni samo javnost, oddahnile so se predvsem rudarske žene in njihovi otroci, ki so bili tako obvarovani najhujšega, ki je v zvezi z rudansko stavko: še večjega pomanjkanja in gladu. Delavstvo se |e tokrat v polni meri zavedalo velike odgovornosti in je storilo vse, da je bil spor odstranjen brez resnih posledic. Pač je bilo med rudarji tudi nekaj takšnih, ki so hoteli spor tirati do skrajnosti, a delavstvo se je temu odločno uprlo ter tako najlepše manifestiralo svojo voljo, da se bori za svoje pravice na čim mirnejši in dostoj-nejši način. O novi kolektivni pogodbi in korekturah, ki jih je predložilo vodstvo TpD, so zastopniki rudarskih strokovnih organizacij poročali delavstvu na javnih shodih, ki so bili v soboto, nedeljo in ponedeljek po vseh glavnih revirjih Delavstvo je z napeto pozornostjo sledilo čitanju teksta kolektivne pogodbe. Ob nekaterih ločkah pogodbe so posamezniki izražali svoje pomisleke in prosili pojasnila, pri glasovanju pa je bila nova kolektivna pogodba soglasno odobrena. Posebnih zboljšanj rudarji s to novo pogodbo sicer niso dosegli, strinjali pa so se z izvajanji govornikov, da stavka v teh kritičnih časih pač ne bi bila umestna in uspešna in bi z njo tako rekoč nalili olia na ogenj. V ponedeljek popoldne so se zastopniki rudarskih strokovnih organizacij in II. rudarske skupine vrnili v Ljubljano, kjer so poročali vodstvu TPD, kaj so dosegli s svojim posredovanjem. Nova kolektivna pogodba je bila nato-fiodpisana. Podpisali so jo za TPD generalni ravnatelj Skubee in njegov namestnik Juiflard, za delavstvo načelnik II. skupine Pliberšek iz Trbovelj in tajnik Zveze rudarjev Arh iz Zagorja, dalje kot predsednik komisije rudarski glavar inž. Močnik, za Jugoslovansko strokovno zvezo Rozman in tajnik Delavske zbornice Uratnik, za Narodno strokovno zvezo pa Štruc iz Trbovelj. Zadovoljstvu rudarskih družin in javnosti, da je bil sporazum dosežen brez hudih posledic, ki so navadno v zvezi s takšnimi spori, 6e pridružujemo z iskreno željo, da bi tej stopnji izboljšanja kaj kmalu sledila še druga in tretja! Trbovlje, 1. septembra. Rudarji so odobrili novo kolektivno piogodbo s TPD, ki so jo prejšnji teden sklenili njih zastopniki s podjetjem. Po vseh rudarskih revirjih so se v soboto in nedeljo vršili shodi rudarjev, zadnji je bil v fioiiedeljek dopoldne v Trbovljah. Dogovor je bil v celoti odobren, edino, kar so na shodu še zahtevali delavci je, da se jim letos za božič da nabavni prisfievek, da bi se mogli obleči za zimo. Upamo, da se bo predstavnikom delavstva posrečilo prepričati TPD o upravičenosti te delavske zadeve, ki ni pretirana. Kakor je bilo vse nastopanje delavstva v tem mezdnem gibanju zmerno in dostojno — tudi podjetje je pri teh pogajanjih jrokazalo dosti uvidevnosti za svoje delavce. Posebno pa hvala g. banu, ki je zastavil svoj veliki vpliv, da se je vsa zadeva kmalu in dosti ugodno končala. Dosedaj je vsaka kolektivna pogodba rudarjev veljala tudi za delavce v tukajšnji cementarni, ki ie last TPD, sedanja pa nc, zato bo treba novih pogajanj za delavstvo cementarne, ki bi posebno rado poleg drugega doseglo ugodnosti za starostno zavarovanje, v katerem dosedaj ni bilo zenačeno z rudarji. Pri ugodnem razvoju in dobičku, ki ga dosega cementarna, je upanje, da se bo TPD tudi tukaj sporazumela z željami delavstva. nisnice na pokopališče v Stcpanjo vas. Zbirališče v Mladinskem domu ob dveh popoldne. © Ravnateljstvo državnega konservatorija in šole Glasbene Matice ponovno opozarja vse interesente, da se prične z današnjim dnem vpisovanje v obeli zavodih, za šolo Glasbene Matice dopoldne in popoldne, za državni konser-vatorij pa le v dopoldanskih uradnih urah Vpisovanie se vrši v poslopju Glasbene Matice, Gosposka ulica 8-1. Vse podrobnosti so razvidne na lepakih, in na razglasu v veži zavoda. 0 Z motociklom se vozi po žici Za našimi pogumnimi fanti z Ježice, ki so nam pred leti razkazovali svojo spretnost in hladnokrvnost na žici, je te dni obogatil Ljubljano za novo senzacijo in atrakcijo mladi Strohschneiderjcv učenec HarrY Borkowsky Napel je žico s strehe Valva-zorjeve hiše čez Ljubljanico na streho nasprotne hiše in izvajal na njej tri večere zaporedoma svoje vragolije. Privabil je ogromno množico ljudi, ki jc z občudovanja vredno vztrajnostjo stala kot pribita dve debeli uri na mestu in z napeto pozornostjo sledila vsaki točki sporeda Največja atrakcija, ki je senzacije željni Ljubljančani doslej še niso imeli priliko videti, ic vožnja z motociklom jx> žici. Ljudem je zastajal dih, ko je zo-brnel motor in je mladi, simpatični akrobat /.drvel po žici s takšno hladnokrvnostjo, kakor da se vozi po široki cesti. Akrobat Borkovvskv priredi drevi zadnjo predstavo, na kateri bo pokazal svojo najznamenitejšo in najnevarnejšo točko: vozil se bo po žicii z motociklom, ki bo ves obdan z ognjemetom. KINO SLOGA kega ter iz brežiškega območja, kjer imajo letos najboljšo letino jabolk. □ Milijonski dobitek v Mariboru. Veliko zanimanje vzbuja med Mariborčani milijonski dobitek na srečko, kupljeno v Bezjakovi bančni poslovalnici. Doznali smo, da pride v Maribor samo polovica milijona, ki je razdeljena na dve četrtin-ski srečki, Srečna dobitnika pa sta dva uradnika, katerih imen g. Bezjak noče izdati. □ Carinski dohodki so znašali pri mariborski carinarnici v avgustu 4,575.365.50 Din, od tega pri izvozu 15.044 Din. Depozitov je imela carinarnica 754.678.50 Din. dr. Marko Černič Ob 16, 19-15 in 21*15 uri P„:i na)večji ln nalslavneJSi tmil J □ n UI It *J S ino)Bter nemškega filma (Der schwarze Walfisch) Stari očka © »Rejec malih živali, Ljubljana« je naslov novemu rejskemu društvu, ki druži vse rejce malih živali mesta Ljubljane in bližnje okolicc. Člani društva - poslovni prostori v Karunovi ul. 10 — dobivajo brezplačno revijo »Rejec malih živali«, čim poravnajo članarino Interesenti dobe vsa navodila v društveni pisarni. Društvo namerava razdeliti med svoje člane večje število plemenskih živali raznih panog povsem brezplačno Na vidiku ie prireditev večje razstave malili z.i-vali, kjer bodo razstavljali le ljubljanski reici malih živali! Primarij dr. Demšar zopet redno ordinira. Tavčarjeva ul. 2 Maribor □ Dve razpravi zaradi detomora. Pred okrožnim sodiščem se jc zagovarjala včeraj 24 letna služkinja Irma Štajner iz Savcev, ki ie obtožena, da ie dne 2.. maja v Koršincih usmrtila svoje novorojeno dete. 6. maja je našel mlinar Murkovič v svojem jezu truplo novorojenega mrtvega otroka. Zdravniška komisija je ugotovila, da ie bil otrok rojen živ, ni pa mogla točno dognati, ali je umrl zaradi nepažnje, ali pa jc bil živ vržen v potok. Orožniki so kmalu izsledili mater v osebi obtoženke, ki jim je priznala, da je rodila otroka poleg potoka ter ga takoj nato vrgla v vodo. Obsojena je bila na tri mesece zapora, pogojno za dve leti. — Za njo je prišla na obtožno klop neka jedva 19 letna služkinja iz Obrežja, ludi obtožena detomora. 8. maja t. 1. je svojega otroka takoj po rojstvu zadušila, trupelce pa ie zakopala v lislnjak. Obsojena je bila na 2 meseca zajjora, pogojno na dve lelL □ Letošnjega sadnega sejma, ki bo v Mariboru, se udeleže vsi sadonosni okraji na Štajerskem in ne samo mariborska okolica. Predvsem bo na sejmu zastopano sadje iz ljutomersko-ormož- Specijalist za kirurgijo zopet ordinira od 8—9, od 12—13 in od 15—16 v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ulica 49. □ Smrt popularnega trgovskega nastavljenca. V bolnišnici je umrl v starosti 65 let trgovski pomočnik Simon Pokrivač. Pokojnik je bil nad 40 let pomočnik v trgovini Schmidt v Stolni ulici. Bil je eden najstarejših aktivnih trgovskih nastavljen-cev v Mariboru ter splošno znan pri obiskovalcih trgovine. Svetila mu večna luč! □ Štiri strele za »lahko noč, gospod«. Od Sv. Barbare v Slov. goricah so pripeljali v mariborsko bolnišnico 20 letnega delavca Karla Škofiča, ki jc dobil strel v hrbet. Škofič je izjavil, da ga je ustrelil neki znanec, ker mu je rekel »lahko noč, gospod«. Na te besede je napadalec potegnil samokres ler oddal nanj štiri strele, od katerih ga je eden zadel v hrbet, MILIJONSKI DOBITEK! Pri žrebanju državne razredne loterije 31. avgusta ie zadela srečka št. 59.971 premijo 1,002.000 Din. Srečka je bila kupljena pri bančni poslovalnici BEZJAK V MARIBORU. O Lep sprejem češkoslovaških tekmovalcev. V ponedeljek zvečer je prispela z večernim praškim brzovlakom češkoslovaška vojaška misija z vojaki-tekmovalci, ki sc udeleže letošnjih vojaških športnih prireditev Male antante. Vlak je imel zamudo ter je prispel šele ob pol 10 ter ob 10 nadaljeval vožnjo naprej. Čehoslovake so pozdravili na mariborskem kolodvoru naši častniki z vojaško godbo. Navzoč ie bil celokupen častniški zbor, v imenu mestnega poveljnika pa je tekmovalce prisrčno jjozdravil polkovnik Petrovič. Celje & Duhovniški sestanek. Jutri, v četrtek, bo v opatiji ob pol 11 dopoldne redni mesečni duhovniški seslanck z meditacijo in zanimivim predavanjem. & Prvj ubožci v mestnem zavetišču. Dne 31. avgusta t. 1. je bilo sprejetih prvih 13 ubožcev v novo mestno zavetišče v Medlogu. Sedanjemu mestnemu svetu gre po vsej pravici naslov, da je v prvem lelu svojega delovanja pokazal vprav v socijalnem oziru veliko inicijativnost in delavnost. Meslo Celje je šele sedaj dobilo lepo in higi-jensko ubožnico, v kateri bo prostora za 150 celjskih siromakov. & Romanje na Svete Gore. V soboto, dne 5. septembra, bo na Svete Gore veliko romanje iz Savinjske doline in Celja. Romarje bo vozilo 8 avtobusov. Odhod iz Celja zjutraj, povratek isti dan zvečer. Prijave se sprejemajo tudi v »SIo-venčevi« podružnici. & Umrlo je meseca avgusta v Celju 32 oseb, od lega '21 v bolnišnici in 11 v mestu. gr Rodovniško premovanje goveje iivine v Vojniku bo v četrlek 3. septembra. ■rvem četrtletju 203, v drugem 183, dočim je število odjav padlo od 528 na 283. Največje gibanje kažejo te-le stroke: trgovina z živino 5 prijav in 8 odjav, z lesom 11 prijav in 20 odjav, z usnjem 1 in 8, z živili 13 i:i 19, branjarije 3 in 12, z mešanim blagom 70 in 79, agenture in komisijske trgovine 3 in 10. avtotaksi 'i in 13. Skupno je bilo v prvi polovici lelos prijavljenih na novo 386 trgovin (v prvi polovici lani 298), pdjavljenih pa je bilo 811 (814) obratov. S tem se je število obratov zmanjšalo za 425. Sedaj je ceniti, da znaša število trgovskih obratov v Sloveniji še nad 8000, točno 8305 dočim smo imeli na koncu leta 1930, katerega lahko smatramo za kolikor toliko normalno leto, 12.923 trgovin. Od tedaj je v petih letih in pol število obratov, padlo za nad 35% ali za dobro tretjino. V obrli izkazuje statistika za prvo četrtletje 251 prijav, za drugo pa 232. dočim se jc število odjav zmanjšalo od 178 na 365. Skupno je bilo v prvi polovici letos 483 (v prvi polovici lani 420) prijav in 843 (780) odjav. Tako se je letos število obrtnih obratov zmanjšalo za 360. V drugem četrtletju' so izkazovale največ prijav in odjav te-le. stroke; kovači 12 prijav in 10 odjav, podkovni kovači 8 in 15. kolnrji 4 in 13. žage 8 in 8, mizarji 17 in 41, krojači 16 in 24, šivilje 12 in 29. čevljarji 16 in 57. brivci in frizerji 6 in 13, peki 21 in 13, mesarji 14 in 11, zidarji 2 in 11. Novih gostinskih obratov jc bilo prijavljenih v prvem četrtletju 67, v drugem pa 58, dočim je bilo v prvem odjav 76, v drugem pa 69. Največ prijav beležijo gostilne (39), odjav je bilo pa 56, krčem je bilo prijavljenih (vse v drugem četrtletju) 7. odjavljepir, pa 5. Skupno je bilo v prvi polovici lelos prijavljenih na novo 125 gostinskih obratov (v prvi polovici 1985 137), odjavljcnih pa je bilo 145 (161). Izmed vseli panog, zastopanih v Zbornici, se je šlevilo gostinskih obratov še najmanj zmanjšalo. Šlevilo industrijskih obratov izkazuje že od zadnjega četrtletja 1935 sem zmanjšanje. Tako so bile prijavljene v drugem četrtletju 3 nove industrije v primeri s 4 v prvem, odjavljenih pa je bilo v drucenr četrtletju 5, istotoliko kot v prvem četrtletju. Š tem se je število industrijskih obralov zmanjšalo lelos za 3 na 605. Za primerjavo navajamo, da je bilo leta 1927 industrijskih obratov v Sloveniji 507. do 1935 pa je število industrijskih obratov naraslo na 608 Letos pa se je nekoliko zmanjšalo kot je razvidno iz navedenih številk. Poleg gostinstva izkazuje industrija najmanjši padec obratov. Čehi kupijo Ž0.000 vagonov pšenice V smislu trcjovinskopolitičnili določb ic bilo na seji nnčelstva češkoslovaške žilne (monopol-ske) družbe sklenjen po soglasju vseh skupin, da bo Češkoslovaška kupila 10.000 vagonov letošnje pšenice. Naprosili so češkoslovaško vlado, oa naj čimprej objavi pogoje, po katerih ie sporazumna z nakupom. Potem bodo šli zastopniki družbe v belgrad ler s začeli pogajati s »Pri-zadom« o podrobnostih nakupa in dobave. Kol znano, imamo že od leta 1932 dalje dogovor s Češkoslovaško, po katerem sc jc CSR zavezala kupiti vsako leto pri nas 10.000 vagonov pšenice. Tu uvoz se vrši po prednostnih pogojih in dobi preferencijal naša država. Tako jc dobilo naša država v računskem lelu 1933—34 od lega prcferencijala 39.24 milij. din. ★ Dobave: Ravnateljstvo drž. žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 4. septembra t. leta ponudbo za dobavo I komada kompletnega zaporniškega pogona »Schaltring«, 1 komada zapornic za cestni prelaz, 100 kg jeklene pocinkane žicc, raznih palic in železa in železne pločevine. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo zmanjševalno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo težaških, zidarskili in železobeton-skili del za prizidek k obstoječi zgradbi >>Deldotiia« v Ljubljani ob Bleiweisovi cesti. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 3. septembra 1936 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje štev. 2 II. nadstropje proti povračilu nabavnih stroškov. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne 17. septembra 1936 do 10 dopoldne, kjer sc takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Borra Dne 1. septembra 1936. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.56 do 8.66, dočim so je na zagrebški borzi •neznatno učvrstil na 8.51—8.61 v Belgradu pa na 8.52 8.62. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65 —31.35, v Belgradu 31 blago. Angleški funt je ostal na vseh naših bor/ah neizpremenjen na 237.20 238.80. Španska nezeta ie padla v Belgradu na 5.50 bla^o. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.20 do 13.40. v Zagrebu na 13.14—13.34. za sredo septembra so beležili 13.08 -13.28, za konec septembra 13.10—13.30, za sredo oktobra 13.08—18.28. za konec oktobra pa 13.09—13.29. V Belgradu so beležili 13.1552—13.3552. Italijanske klirinške nakaznice so beležile v Zagrebu 3.18 blago, v Belgradu pa 3.20 blago. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2966 73—2981.32 Berlin 100 mark ...... 1754 20—1768.08 Bruselj 100 belg...... 736.69— 741.75 Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London 1 funt....... 219 37— 221.43 Newvork 100 dolarjev .... 4833.22- 4365.53 Pariz 100 frankov......• 287.68— 289.12 Praga 100 kron...... 180.47— 181.58 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,365.632 Din Curih. Belurad 7. Pariz 20.20 London 15.445. Newyork 306.75, Bruselj 51.75. Milan 24.15. Amsterdam 208.325, Berlin 123.35, Dunaj 56.90, Slock-holm 79.65, Oslo 77.65, Kopenhagen 68.95, Praga 12.675, Varšava 57.70, Rudinineštn 61. Alene 2.90. Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.805, Buenos-Aires 0.865. Vrflnosfnj r»?in?rn Ljubljana: 7% inv. posojilo 82y,0- 83. agrarji 17.50—48.50, vojna škoda promptna 364—365. begluške obveznice 68.75—69.75, H V Blerovo posojilo 88.50—84, 7% Blerovo posojilo 73.50.-74.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86.50- 87. Zagreb. Državni papirji: 1% invest. posojilo 83 den., agrarji 48 (len., vojna škoda. promptna 366—367 ( 367). 9. in 10. 365 den., begluške obveznice 69 den., 8% Blerovo posojilo 83.25 den., 7'li, Blerovo posojilo 74 den., 1% posojilo Drž hip. banke 87 den., 7% stab. posojilo 82.7." 83.25. — Delnice: Priv agrarna banka 231 235 Trboveljska 130-135 (135). Osj. sladli. tov 100 130. Belgrad. Državni papirji' agrarji 48.25 48.75. voina škoda promptna 365.50 - 366. i2. 365 bi., bo-crluško obveznice 68.70 68.80 (68.80): 68.15 bi. (68.15), 8% Blerovo posojilo 83.25 den.. 7% Blerovo posojilo 74—74.50. — Delnice: Priv. agrarna banka 233 den. £itni trg Novi Sad. Koruza bč.. srem 00 92. ban. 88 90. — Vse ostalo iieizpremenjeno Tendenca slaba. Promet srednji. Sombor. Bž bč, 104 106. — Fižrrl bč. 155 Ho 165. — Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 35 vagonov. ^ "sa Velesejma od 1. do 13. septembra bo Izhajal SLOVENEC v znatno povečani nakladi in bo lorej oglaševanje v lem dnevniku za vsakogar zelo koristonosno. Kličile telefon Kulturni obzornik Pelar Koči c »U ropstvu se rodih, u ropstvu živjeh i u ropstvu, vajme, umrijeh!« Te besede je napisal Petar Kočič, pesnik Bo-censke krajine, v svoj dnevnik, ko je bil zaprt v Tuzli. Z njimi je nazorno predstavil čas, v katerem je živel, in usodo svoje ožje domovine Bosne. Ker je v teh dneh minulo dvajset let od njegove žalostne smrti v belgrajski duševni bolnišnici (dne 28. avgusta 1916), se ga bomo v nekaj besedah spomnili kot človeka, politika in pisatelja. Kot človek je Kočič trpel ko malo kateri naš pisatelj. Trpel od začetka do konca. Rodil se je 1. 1877 v Banjaluki, končal gimnazijo v Sarajevu in Belgradu, potem pa filozofijo na Dunaju. Tujina mu je dajala grenkega kruha, na drugi strani pa mu ie vsak dan bolj odpirala pogled v neizmerno gorje, ki ga je deležno njegovo ljudstvo v Bosni. Že od njegovega rojstva sem je Avstrija vihtela samo bič nad njegovo domovino. Prav nič čudno ni, če sc je pisatelj tako zgodaj zavedel svoje prve in najsvetejše dolžnosti: da sc mora boriti za boljše dni svojega ljudstva. Boriti do zadnje kaplje krvi, pa magari brez upa zmage Po končanih vse-učiliščnih študijah je prav tako stradal, dasi so bili takrat za človeka z diplomo v žepu vseeno precej bolj rožnati časi, kakor so dandanašnji. Bival je v Sarajevu, potem na našem iugu, v Skoplju in nekaj časa v Bitolju, kjer ic opravljal vse mogoče posle: bil je profesor, pa časnikar, delal je pri sarajevskem društvu »Prosveta«. Monarhija je videla v njem enega najbolj izpostavljenih borcev za pravice Slovanov, domačega ljudstva, zato ni čudno. če ie bil tako črno zapisan v policijskih knjigah. Kar je započel, vse so mu skušali onemogočiti. Izdajal ie li«lr. Avjslriia iih ie nreoovedovala in nazadnje zadušila, njega pa zapirala. Zato je več ko razumljivo, da je njegova že tako ne preveč odporna telesna moč ugašala, da so ga ječe izčrpale in so ga morali v začetku 1. 1916 poslati v duševno bolnišnico v Belgrad, kjer je po nekaj mesecih tragično končal, kakor smo v uvodnih stavkih omenili. Kaj pomeni Kočič politično za Bosno? Dosti. Koliko, bomo takoj videli. Bil je narodni tribun ne samo rodnega Zmijanja, kosa zemlje v Bosen-ski krajini med Vrbaisom in Sano, ampak vse Bosne. Kočič pripada generaciji Mlade Bosne, ki je dala dolgo vrsto političnih borcev in znanih atentatorjev, dasi je bil po letih starejši od njih. Deloval ie politično z besedo in pisanjem. Znani so njegovi socialni govori iz bo.sens.kega sabora, njegov politični list »Otadžbina«, ki ga ie Avstrija zatrla, pa ie začel tik pred svetovno vojno zopet izhajati, pa književni list »Razvitak« (1910). Kočič se je predvsem boril zoper Avstrijo, zoper njen antislovanski režim, proti njenim vsemogočnim bosenskim oblastnikom. Šlo mu ie za dvig kmečkega stanu, ki je v Bosni daleč pretežen, saj je bilo kmečkega prebivalstva za njegovih časov blizu 90%. Predvsem se je potegoval za izvedbo agrarne reforme. V lem smislu je deloval kot politik in publicist. Književno delo Petra Kočiča je kljub dejstvu, da jc deloma politično barvano, pomembno. Na začetku našega stoletja je spadal v tercet najvidnejših srbskih prozaistov (Borisav Stankovič, Ivo Či-piko, Svetozar Čorovič). Ni napisal mnogo, vendar je dal nekaj portretov ljudi iz Bosenske krajine, ki bodo ostali. Po vrsti jc objavljal zbirke kratke proze z naslovom S planine i Ispod planine« (1902, 1904 in 1905), skupai tri zvezke. L 1910 ie obelodanil četrto knjigo »Jauci sa Zmijanja«. Najbolj polna je tretja njegova knjiga. Zanimivo je pripomniti, da so osebe iz Kočičevih književnih del stvarno obstoiale in da so se dogodki, ki iih opisuje, dogodili Tako ie splošno znan njegov Štrhac v prozi »Jazbcc pred sodniki«, ki jc književno Ptul obdelan slučaj iz bosenskega kmečkega življenja. Obenem pa je ena najneizprosnejših književnih satir v srbohrvaški književnosti sploh. Naperjena pa ie proti avstrijski administraciji. Po vsem povedanem ni čudno, če ie spomin na Petra Kočiča med kmečkim narodom v Zmi-ianju in Bosenski krajini sploh šc danes lako živ. Pred kratkim so mu v Banialuki odkrili ludi spomenik. T. P, * Dr. Milan Vidmar: Oslovski most. — Po filozofski knjigi »Moj pogled na svet«, v kateri je ob-lavnaval vse svetovne probleme na osnovi (izike je zdaj izdal novo filoz. knjigo. Oslovski most (=: Pitagorov izrek), v kateri govori o neznanih svetovnih pojavih s stališča matematike in geometrije. Največ se peča s problemom dimenzij ter z osnovnimi pojmi geometrije: ploskvijo,' krogom, trikotnikom itd. Knjiga pa ni zgoli strokovna, temveč napisana v slogu njegove prejšnje knjige ter prehaja v svetovna nazorna vprašanja. Knjigo je založila tiskalna »Merkur« ter obsega 324 strani velike osmerke s 97 slikami in velja 120 Din. Danes knjigo samo naznanjamo, oceno bomo prinesli pozneje. Razstava Franceta Kralja. V Jakopičevem paviljonu je v nedeljo odprl J. Vidmar razvojno razstavo kiparja Franceta Kralja, ki bo odprla čez velesejmksi čas do 21. septembra. O razstavi bomo 1 prinesli čimprej strokovno poročilo Koniiscirana »Enciclopedia italiana«. Italijanske oblasti so konfisciralc velike italijanske enciklopedije 14. zvezek, ki je izšel žc 1. 1932 ler prinaša pod oznako »Eliopia« podatke, ki več nc odgovarjajo resnici, obenem ie ludi sedanjim razmeram nasprotno čuvrtvo, ki diha v tem članku do Abesincev. Senzacija pri tej konfiskaciji je ta, da jo je izdala država sama in da Mussolini celo osebno sodeluje pri njej, ler ji ie namen, da re-prezentira t. vsej ogromnosti in veličini fašislovsUo kulturno moč pred vso Evropo. Romanja iz Pluja, Ormoža, Središča k Mariji Bistrici, Rajhenburg in Celje, se je udeležilo nekaj nad 300 romarjev. Zaradi lepega vremena in zaradi prekrasnih Marijinih svetišč, ki smo iih obiskali, je romanje izpadlo res sijajno v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev. Veličasten je bil posebno zaključek v Središču, ko so se romarji (nad 100) z gorečimi svečami podali iz poslaje v Marijino cerkev pe-vajoč Marij, liianije, kjer je domači župnik g. p. Alfonz Klemenčič z ganljivimi besedami zaključil vso pobožnost. Tega zaključka se je udeležila skoraj vsa središkn župnija. Rila jc res prava marijanska manifestacija. — Pripomnimo, da edino, kar jc kalilo veselo razpoloženje nekaterim romarjem, ki so v Ormožu izstopili z namenom, da sc peljejo proti Ljutomeru, jc bilo to, da jih ni v Ormožu počakal ljutomerski vlak — 12 minul — čeravno mu je bilo vse to naročeno. Novo mesto Seje davčnega odbora za pridohnino iu poslovni davek za leto 1936. Seje imenovanega odbora so se pričele dne 1. sept. t. I. in bodo trajalo predvidoma do 19. septembra t. I. Vsak zavezanec, ki je podvržen temu davku, si lahko do koncu tega meseca ogleda na občini seznam, ki ga je sestavila tukajšnja davčna uprava in iz katerega bo razvidel, koliko mu je predpisano ua pri-dobnini ozir. na poslovnem davku. Za Časa zasedanja pa ima vsak zavezanec osebno ali po svojem zastopniku intervenirati pri davčnem odboru. Letni čisti dohodek je bil od tukajšnje davčno uprave ocenjen pri raznih strokah sledeče: trgovina od 51.000 Din navzdol do 1500 Din, gostilne od 15.000 Din navzdol, odvetniki od 51.200 Din navzdol do 16.000 Din, mesarji od 28.000 Din navzdol do 4800 Din, oslale obrti od 1500 Din navzgor. Kakor je razvidno, je ocenitev še vedno zelo visoka, zlasli pri odvetnikih, kateri so ocenjeni gotovo pretirano. Resnici na ljubo pa moramo priznali, da je ocena pri siromašnejših poklicih nekoliko znižana napram prejšnjemu letu, vendar bi bilo želeli, da se pri obrtnikih, ki danes ne zaslužijo niti eksistenčnega minimuma, vpošteva njihov skrajno bedni socialni položaj. Naznanila *mmmmmmmmmmmm—mmmr*mmmmmmrnmB Ljubljana Notno službo Imajo Irkarne: dr. Kmet, Tji-eva costu 41; uir. Trnkoczy uod„ Mestui Utf 4; uir. I Mar, Selonbiirijova ulica 7. Maribor Prosvetnim društvom v lavantinski škofiji! V nedeljo, dne 0 t. m. obhaja Nj. Veličanstvo kralj Peter II. svoj rojstni dan. Pozivamo vsa prosvetna društva da se /. vsem svojim članstvom in zastavo udeležijo vseli cerkvenih in izvencerkvenih proslav, ki se bodo ob tej priliki vršile. Prosvetna zveza v Mariboru. ....... .. m Glasbeni zavod, Aleksandrovo cesta 19/11. Maribor vpi»ovanio "'1 1. septembra dalje, dnevno od .1 do li in 1.') dO IM. Natančneje v ravnale jlsvn. m fpisoimnja e šolo (Uosbene Malice Je od 2 do "i smdcinairn. Iteden pouk začne dne 7 .seplelubra. I''kovina icd a kol lu.nl. l/.rcd.no nadarjenim, ravnim • " pridnim lioiencoin bo I mM leto« l>o možnosti 7.nl*ano ukovinu Posebej opo/.urjunio nn oba zboru, ki Jujma šola mladinski -bor zn mlajše učence osnovnih, mcseiin-sluh im srednjih in dijaški mešan,, zbor. Ukovlna v vsakem mesečno samo 5 Pili V posebnem tečnju so otroci ki so še premajhni /.a instrunie.ntnlni pouk. >r-v.nnnijo /. osnovami potju in glasbo ter pripravijo na kasneiSi iimtruinontnjiii pouk. Prosimo, da spremljajo gojence pri vplsoviinju starši, v.lusti tudi r.n mladinsko pelje In dn opravijo l>o nnv/.nosli vpis že prve dni Vpisovanje Je. v teli dnoti duovno od ln do U ln od 1« do Iti. Cerkveni vestni k RralovSMna sv Rciiiier/n Telesa Iki imela svojo mese no pobožnost v čotrtek :i. septembra v uršnMn-a-i cerkvi, /.julnij ob 5 Iki prva sv. innSn. nli pol fi nrklipn In oh (1 sv. mnša ■/. bliuroslovo-m -/.a zivn iu rit i ne ude bratovščino. Vabimo vse častilec sv. UoSii.lciri Telesu, dn se v obilnem šlevihi udeleže evharl«ličnn polmžnosli v uržulintikil cerkva. £34ffr&Ssui$lii? ©tedališiE OPF.RA: Začetek ob 20. Četrtek, 3. septembra: M udarne Bulterfl//. Iv,ven. Znižano cone. Petek. I. septembru: 7,airrto. Sobot u, 5 septembra: Pod lo noro zeleno. Premijeni operete. T&veu. N od olja, fi Hoplembrn: Scviljslci brijce. Izven. Znižano cono. Radio Programi Radio Ljubljana > Sreda. 3. septembra: V2.(H1 Zvok.l 7, Balkanu (,plošče) 1-2.45 Poročilu, vromonsku napoved 13.00 Napoved čuku. sporni, obvestila 1.1.15 Vse moffočc, kur kdo hoče (ploščo Po žoljuli) 14.00 Vremensko poročilo, lKir7.ni tečaji 10.1X1 Napoved času. vromonaka na poved, poročilu, spored, obvestita 10..10 Nncloalnii nrn: Nanlanek škofije in aldanjo prvo knl«Irulc (Ivan Krnnič, 7, n Kreti) 10..'iU Mladinska ura: Reportaža z živalske ra7/»lnv« na ve-lesojmu (Vodi ir. I11K. Muck) 20.10 Otroci otrokom (ro-e.llneijo lil pesmi) 20.30 Koneo.rt 81oslal boljševiškim organizacijam v Transkavkazijo. Tako se je izkazalo že tedaj, kako Sovjeti ja pošilja orožje v razne države za vstaje. Toda ne le boljševiki, marveč tudi socialisti druge internacionale so neznansko delavni in vneto pomagajo svojim rdečim bratom. Najemanje vojakov Vse marksistično časopisje navdušeno poziva na udeležbo bojev v Španiji, kjer na tisoče osle-parjenih proletarcev izgublja življenje. Pisarne delavskih zadrug in političnih zvez so se spremenile v najemališča za rdeče prostovoljce in tihotapstvo z orožjem. V marksističnih društvih vsega sveta nabirajo denar za pospeševanje bratomornega klanja. Marksisti so v zvezi s tihotapci z orožjem, da na vse mogoče načine spravljajo orožje in streljivo v Španijo. Župan v Antsverpenu, znani vodja socialistov, Huysmans, je dovolil nabiranje prispevkov po cestah za špansko ljudsko fronto. Iz Mehike so že na poti prostovoljci, denar in polna ladja orožja in municije za Španijo. Iz Rusije, Anglije, Belgije, Francije, Združenih držav je že prišlo več milijonov pezet v Madrid. Francoski vodja zbiranja rdečih prostovoljcev za Španijo je komunistični pisatelj Malau, ki je bil zaradi neke umetniške kraje obsojen na ječo v Indokini. Predvsem nabirajo potrebnih pilotov za rdečo Španijo, ki bi pripeljali letala iz Francije v Španijo. Francoski »vodja miru«, Basch, je nedavno poslal v Barcelono 160 rdečih najemnikov. Marzej-ski španski konzul pa je že odposlal 3000 prostovoljcev za rdečo Španijo. Cim delj prideš v južno Francijo, tem hujša je marksistična pijanost. To-louse, Bayonne, Biarritz, Perpignan, Marseille, Hendaye so zbirališča za rdeče prostovoljce in orožje. Po kavarnah teh mest se zbirajo hijene za bojne kupčije, ki jih je videti povsod, kjer dona-šata vojna in državljanska vojna žalosten dobiček. Zdaj barantajo z marksisti, lani so barantali z ne-gušem' v Džibutiju. Namesto kruha — granate V sovjetski Ukrajini so se uprli zaradi — lakote. To pa meče kričečo luč na razmere v So-vjetiji in na vso bedo in nadlogo, ki boljševiški mogočniki tiščijo v njih ruski narod, ki rusko zemljo in rusko ljudstvo izrabljajo v to, da iz ljudi kujejo orožje za anarhistično svetovno revolucijo. Tako bodo navzlic očitni lakoti, ki zaradi nje ječi ruski narod, iznova povečali oboroževanje, saj je za boljševike orožje večjega pomena ko življenje ljudi. Saj je tudi doslej isti boljševizem že v onih letih, ko je na milijone ljudi v Rusiji umrlo od lakote, izvažalo iz države krušno žito, da ga je zamenjavalo za pripomočke, s katerimi je dvigalo industrijo orožja v državi. Večkrat je svet že pokazal na te razmere v Sovjetiji. Zlasti je omeniti pozive kardinala In-nitzerja, ki je bil jeseni 1. 1933. prevzel vodstvo pomožne akcije ne glede na verstva za vse lačne v Rusiji. Boljševiki so cinično odgovorili na poziv kardinala, ki se mu je pridružil tudi anglikanski nadškof, s tem, da so prepovedali vsakršno živilsko pošiljatev v Sovjetijo. Saj so morali potlačiti bedo zlorabljenega naroda v grobno tišino, če naj se jim posreči oboroževanje za svetovno revolucijo! A zdaj se je zasužnjeno ljudstvo vendarle dvignilo. Kako neznanski mora biti že obup tega naroda, da se upa postaviti po robu rdeči armadi I Seveda ne bo ta upor spremenil ruske usode. A ko blisk obžarja bistvo boljševizma, ki iz lakote in iz obupa ruskega naroda izdeluje granate in gradi brodovja bombnih letal. Francoska marksistinja pri svojih španskih tovariših Margarita Nelken je prispela s predsednikom »Španskih prijateljev v Parizu« — v Toledo in vzhičena govori toleškim komunistom. M. Nelken je socijalistična poslanka v francoski zbornici. pm€l m 1<&U: V torek, 29. avgusta 1876. jugoslovansko bojišče. Srbi so zmagali! Po šestdnevnem trdovratnem boju so prijeli slednjič glavno armado turško pod vodstvom Ejuba paše in jo grozovito potolkli. Telegrami poročajo, da je Turka mrtvega od 15 —20.000, res grozno število. Da armada Ejub-paševa ni popolnem vni-čena, je krivo edino to, ker so bili Srbi, kakor se dž misliti, po šestdnevnem boji tako vtrudeni, da je niso mogli čez Moravo poditi. Turki so popustili vse in bežali brez reda od sv. Štefana do Morave. Izvirni dopisi. Iz Bohinjske Bistrice, 26. avg. Sirarija bohinjska se prav vrlo obnaša, in naročila na dobri sir prihajajo tako naglo in iz tako raznih krajev, da skoro z blagom ne bodo mogli dohajati. Društva se utrjujejo posebno, kar ministrstvo radodarno podpira nova skupna početja. Želeti je, da se do- t tična društva polagoma snujejo na pr. na Belj Bohinjski, v Oorjah itd. ter ljudje po poskušnji I pridobivajo stanovitno v ta namen 7.Saj ste vedeli, da nimate denarja!« »Sem.« »Zakaj ste pa potem toliko zapili? »Da bi skrbi pozabil.« »Kakšne skrbi?« »Kako bom pijačo plača!.* Dragocena rudnina pod polarnim ledom. V Kanadi, ob Velikem Medvedjem jezeru, visoko na severu, so našli rude, o katerih si obetajo velikanske dobičke. Blizu Toronta je v Port Hopeju že nastalo drugo svetovno središče za radij, ki ga vodi dr. Pochon, bivši učenec Curie-jeve. V Kanadi menijo, da bodo mogli to novo rudnino predelavati za radij v dveh in pol mesecu; v Oolenu pa jo predelajo v tričetrtini leta. Tudi vprašanje cene je seveda velikega pomena. Giain radija iz rude katanga je stal 9 milijonov 100 tisoč dinarjev, 1. 1933 pa 7 inilij. 500 tisoč dinarjev, a Kanadčani upajo, da bo stal 4 milij. 500 tisoč dinarjev in bi imeli v Kanadi nekakšen svetovni monopol na radij. Porte Hope je več ko 3000 milj oddaljen od rudnikov, ki so v najbolj nepristopnih krajih dežele, severno polarnega tečajnika. Rudnike so odkrili pustolovski iskalci zlata in srebra, ki so 1. 1930 na lovu za zlatom našli svetlosivo, zeleno in črno kamenje, ki pomeni, da je v njem srebro in uran. Leto zatem pa so že odkrili barantači skrivnost Velikega medvedjega jezera in kar na trope letal je odletelo proti severu. Vsak je hotel biti prvi kraj sreče in bogastva, ki kažeta biti tu prav neizmerna. Tudi kanadska vlada je poslala tja strokovnjake in je dala premeriti pokrajino. Tako je nastalo novo rudarsko mesto ob Medvedjem jezeru, Cameronbay, ki je sredi samotne pustinje, kjer je huda, dolga zima in 4 mesece dolga noč. Nova sled za srečo? Petdeset stopinj mraza je tu kar nekaj navadnega. Človeku je treba železnih živcev za bivanje v takem podnebju. Toda — sanje o sreči poživljajo živce. Vsi pustolovci, barantači in lovci za zakladi vedo, kaj je to. Najmanjša knjiga na svetu. Neki varšavski poštni kontrolor je napisal novo poljsko ustavo v knjižico, ki je 8 mm široka, 10 mm dolga in 5 mm visoka. Spisal jo je v 24 urah. S tem je dosegel rekord najmanjše knjige sveta, ki jo je imela doslej Ilolandska. Knjižica pa obsega 120 strani! Če hočete vedeti Najmanjšo uro na svetu so naredili v Genfu. Mala umetnina ima 11 milimetrov v premeru. Prednji deli tehtajo skupaj 93 cenligramov, torej niti 1 gram. Minutni kazalec je dolg 2,4 mm, kazalec za ure pa 1,3 mm. Kolesce cilindra ima 13 zobcev, meri v premeru 2 milimetra in tehta 1 desettisočinko grama. Nihalo v sredini urice ima premer 3,57 milimetra, tehta 75 desettisočink grama in zaniha na uro 18 krat. Največja ura na svetu je v New Jerseyu pri Njujorku, v tvornici za milo. Veliki kazalec je dolg 6 m 1 dm; največje kolo meri v premeru 3 m n m »Ali vidite brati črke na tabli?« »Na kateri tabli?« WisV > < . 4» Jk Stavka v mariborskih tekstilnih tovarnah Maribor, 1. septembra Stavka tckslilriega delavstva v Kranju in pogajanja za kolektivno pogodbo v Ljubljani so vedno živahno odmevala med mariborskim tekstilnim delavstvom. Ni pa nihče pričakoval, da bo stavkovno gibanje zajelo tudi Maribor, ker so vsa mariborska podjetja žc pred pričetkom pogajanj obljubila, da pristanejo na kolektivno pogodbo, razen tega pa že itak večina podjetij plačuje svoje delavstvo bolje ali vsaj tako, kakor predvideva to osnutek omenjene pogodbe. Tudi strokovne organizacije so bile proti stavki v Mariboru ter so delavstvu dajale navodila, naj počaka na zaključek pogajanj v Ljubljani, ker stvarne potrebe za stavko zaenkrat ni Kljub tem navodilom pa ie danes stavka izbruhnila in sicer najprej v barvarni in anreturi tov.trne svile Thoma na Pobrežju. ' ' V tem obratu je zaposlenih okoli 100 delavcev Šele na posredovanje okrajnega načelnika dr Šiške so delavci dovolili, da so prišli v tovarno mojster in nekaj delavcev, da so vzeli iz barve blago, ki bi se sicer pokvarilo in uničilo. Delavci so izjavili, da so stopili v stavko samo iz simpatij do štrajkujočih v Kranju. Tovarna namreč plačuje v Mariboru za llutterjevo tovarno najvišje mezde in še ni delavstvo dosedaj v njenem obratu nikoli stavkalo Mezde so v mnogih primerili višje, kakor jih določa kolektivna pogodba. Zaenkrat ni /.nano ozadje, zakaj jc izbruhnila stavka kljub nasprotnim navodilom strokovnih organizacij. ' ' 1 - 2 < " 1 ' * . » V> j jc.fr 1 • a > r. ' ' „ .. .. -> » . ■ v I , \ v. ' • ' ' • • ' / • . k rt f\ Ai.. * , Maribor, 1. septembra. Popoldne je izbruhnila, kakor je bilo pričakovati, stavka tudi v ostalih mariborskih podjetjih z edino izjemo tovarne Hutter in drug, ki v neomejenem obsegu obratuje V tej tovarni imajo delavci približno za 20 odstotkov višjo plačo, kakor jo zahteva osnutek kolektivne pogodbe, poleg tega pa podjetje skrbi vzorno v vsakem oziru za svoje delavstvo. Tudi tovarne Rosner del&vci niso zasedli, ker jim je dala tovarna 2 dni plačan dopust. Pričakujejo, da se bodo v dveh dneh pogajanja za kolektivno pogodbo tako končala, da bo lo delavci že začeli z delom. Postavili pa so tudi v tej tovarni svojo stražo. V vseh drugih mariborskih tovarnah je delavstvo povsod ostalo v obratih ter tovarne ni zapustilo. V vseh tovarnah so vzeli vratarjem ključe, zaicdli telefone ter ne puste uradni-štva v tovarne. V vsem je v stavki 4300 delavcev, Mir se do sedaj še ni kalil. Delavstvo je popolnoma mirno in tudi v mestu se nikjer ne opaža, da bi bila nastopila taka stavka, kakršne Maribor še ni videl. Delavstvo izjavlja, da je stavka simpatij-skega značaja in 'la hočejo z njo samo podkrepiti zahteve delavstva v Kranju, da se pospeši na ta način čim hitrejši podpis kolektivne pogodbe. Novi rimski grobovi najdeni Ljubljana, 1. septembra. O zanimivi najdbi na cestišču v Groharjevi ulici, tik ob križišču Tržaške ceste, kjer delavci mestne plinarne kopljejo jarek za plinsko, električno in vodno napeljavo, smo obširno poročali že v nedeljo. Najdeni sarkofag, ki je eden izmed največjih, kar so jih doslej izkopali v Sloveniji, so prvotno nameravali prenesti v muzej, na predog prof. Plečnika pa so ta namen opustili in ga v ponedeljek popoldne postavili v novi park za Obrtno šolo na Mirju. Vest, da bi se prof. Plečnik zavzemal za to, da sarkofag prenesejo na tehniko, je namreč brez podlage. Saj je Plečnikova študijska soba mnogo manjša, kakor pa sarkofag in bi bil torej pravi čudež, ko bi ga namestili v njej! En del dekoracij, s katerimi je okrašen pokrov sarkofaga, je intakten. vse drugo je močno poškodovano od krampov in lopat. Celoten sarkofag bodo strokovnjaki skrbno sestavili, pri čemer bodo imeli dokaj težko delo, ker je sarkofag iz zeloslabega materiala. Po njegovi krhkostibibilo bi bilo sklepati, da je narejen iz neke vrste peščenca. Ko so v ponedeljek do]>oldne delavci'kopali naprej, so odkopali še dva manjša sarkofaga, ki pa se po svoji zunanji obliki niti od daleč ne moreta primerjati s prejšnjim. Izdelava je zelo preprosta, zanimivo pa je, da so na enem izmed njiju odkrili napis. Iz katerega stoletja izvirajo najdeni' grobovi, si strokovnjaki še niso edini, prav lako jim še ni mogoče ugotoviti, ali so grobovi Rimljanov ali kristjanov. Vendar pa nekateri znaki odločno kažejo. da je bil prostor, ki ga zdaj izkopavajo, neke vrste Via Apia za Emono ob Rimski cesti. Rimljani so, kakor znano, imeli svoja grobišča zunaj mesta ob cestah. Domneva, da je morala tod mimo voditi cesta iz Ogleja čez Trojane, je skorajda gotovo utemeljena. Razkopali bodo približno šc 10 m sveta v okolici, da prodro do večjega grobišča, Po legi grobov se jim bo morda posrečilo najti tudi smer nekdanje ceste. Delo pri izkopavanju nadzorujejo na podlagi dogovora z narodnim muzejem trije naši strokovnjaki: načelnik mestnega kulturnega oddelka dr. Mole, dr. Mal in dr. Ložar. Želeti je, da bi njihovo prizadevanje rodilo čim večje uspehe in da bi mestna občina izposlovala potreben kredit, da se raziskovalna dela izvedejo do kraja. Ce sc bodo doni neve, da»je na tem prostoru res staro rimsko gro-. bišče, izkazale za pravilne, bodo celotno grobišče dvignili in razstavili na Mirju občinstvu na ogled. I ako bo ta stari historični del Ljubljane obogatel za novo dragoceno zgodovinsko znamenitost. Največje zasluge za raziskovalna dela ima to|>ot prof. I lecnik ki se jc prvi zanimal za stvar in tako /nova dokazal, s kakšno ljubeznijo zasleduje razvoj in procvit prestolnice Slovenije. Jesenska umetnostna sezona V nedeljo se je /ačola jesenska sezona v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani ob prisotnosti zastopnikov banovine, občine, ordinarijata, konzularnega zbora, univerze in Narodne galerije. Zlasti številno so bili navzočni naši literarni krogi in umetnikovi stanovski tovariši, kar je napravilo najlepši vtis iu priznanje umetnosti našega najvidnejšega povojnega umetnika Franceta Kralja. Po oficijelni otvoritvi so si zbrani imvzoči ogledali lepo urejeno razstavo"najnovejših del slik in kipov umetnikovih. Za to priliko je izšel bogato ilustriran katalog, ki ga obiskovalci dobe pri blagajni. Razstavo občinstvu priporočamo. Kmečka zveza v Zagorja Zagorje, 1. septembra. V nedeljo po prvi maši jc bil v dvorani Zadružnega doma v Zagorju ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Dvorana je bila nabito potna samih zavednih kmečkih mož in fantov, ki so v svesti si velike jjotrebe in koristi, ki jim jo bo nudila lastna organizacija, vztrajali ob izvajanju govornikov cele tri ure. Občili zbor je vodil župan g. Prosenc, ki se je zahvalil vsem za tako lepo udeležbo in j>o-zdravil glavnega govornika, kmečkega voditelja in sotr|)ina g. Brodarja. Burno pozdravljen je g. Bro-dar v skoraj dve uri trajajočem tehtnem govoru nazorno pokazal zgodovino trdega dela in bojev za izvedbo lastne organizacije in dosego Kmečke zbornice, ki naj bi bila hrbtenica in najvišji forum kmetskega ljudstva. Seznanil je poslušalce o položaju kmetov drugod, o drugih državah, kjer stanovska zavednost in kmečke ustanove kažejo, da je kmet res hrbtenica države. Treba nam je stanovske zavednosti in izobrazbe, treba, da se vsi kot eno priborimo častno mesto v javnem, zlasti pa v gospodarskem življenju; vse to pa nam bo dala le močna in velika stanovska organizacija. Za svoj govor je žel govornik veliko odobravanje. Kot drugi govornik se je oglasil g. Hrastelj, ki je pozival kmete, da se vsi do zadnjega organizirajo. K trdni stanovski zavesti je bodril kmete še g. Glina France, ki je ob zgledih drugih stanov pokazal, da ta velika udeležba v primeri s stanjem kmečkega stanu in potrebe po zboljšanju še ni dovolj velika in da je treba, da se združijo v organizaciji vsi, da bodo po njej lahko terjali vse svoje pravice. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen nov odbor in zaupniki za posamezne vasi. Glede članarine je bilo sklenjeno, da jo bo določil glavni občili zbor, ki bo še letošnjo zimo v Ljubljani. KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., ta kuhinje, kopalnice je edino primeren. Ze pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL« LJUBLJANA Tyrieva 36 b. Tel. 27-16 Kupujte pri naših inserentih! Glavne dobitki Din 5oo.ooo~ Din 4oo.ooo-Din 2oo.ooo*-Din 200.000-Din loo.ooo-Din loo.ooo-Din loo.ooo-Din loo.ooo- s srečko št. 56.143 „ „ „ 86.606 „ „ 11 79.626 „ „ tf 85.496 „ „ „ 17-909 „ „ „ 45.645 „ „ „ 56.208 ............45.692 so zadele tudi to pot pri nas kupljene srečke. Nasiednie žrebanje I. razreda 33. koSa: 13. in 14. oktobra 1936. Strogo solidna postrežba. Glavna kolektura državne razredne loterije n. REIN I DRUG, ZAGREB Gajeva 8 llica 15 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pre-tužno vest, da je moj predobri soprog, gospod Valentin Premic n a d s t r o j u i k Jugoslov. tiskarne v pok. po dolgi, zelo mučni bolezni, lepo pripravljen za odhod v večnost, v starosti 72 tet, danes popoldne ob petih za vedno zatisnil zein-ske oči. — Pogreli preblagega rajnika bo v četrtek, dne 3. septembra 1936, ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo 7. Priporočam dušo blagega soproga v pobožno molitev. Ljubljana, dne „ 1. septembra 1936. Frančiška P r c in k , soproga. I Težko prizadeti Vam naznanjamo žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni in srčno dobri soprog, oče, svak in stric, gospod KONRAD NEUHOLD hotelir in veleposestnik v soboto, dne 29. avgusta ob 15 po kratki, mučni bolezni, v 67. letu previden s tolažili svete vere, v miru zaspal. Pogreb dragega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 31. avgusta ob 16 iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na pokopališče v Slov. Bistrici. Sveta maša zadušnica se je brala v torek ob 7 v tukajšnji župnijski cerkvi. Slov. Bistrica, dne 29. avgusta 1936. Marija Ncuhold roj. Alibi, soproga. Konrad, Franc, sinova. Mili, Erna, hčerki. IŽigart, Grundiier, Aubl, Sollak. svaki. + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas jo za vodno zapustil naš predobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod Herič Ivan č i n o v n i k državne železnim v pokoju Pogreb nepozabnega nam dragega bo v sredo, dno 2. septembra 1936 ob štirih |>opoldno Iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega noža Ija. Brez posebnega obvestita. Ljubljana, dne 1. septembru 1936. Žalujoči ustali. Zastrupljene ribe plavajo v Savo Zagorje, I. septembra. V soboto jKjpotdne je bila v Kotredešci do njenega izliva v Savo pravi svetopisemski ribji loV. 1 o potoku so plavale cele trume omamljenih rib, ki so jih prebivalci nabirali kar v košare; posebno veliko veselje so imeli z njimi otroci, ki so jih nabirali med kamenjem do noči. Sprva je imel vsakdo strah uživali jih. Ko so jih nekateri pripravili za večerjo in niso čutili nobenih posledic, jc bilo vsakemu žal, da si ni nabral še vet- le cenene hrane. Baje izvira zastrupitev od stare krvi, ki jo je imel neki mesar, ki ima svojo klavnico ob potoku, spravljeno v greznici, ki jo ie včeraj odpri. Pravi vzrok pa bo še dognala preiskava, ker jc poslal zakupnik ribolova g. Miiller ribe na pregled v Ljubljano. Trbovlje 15 dni se bo delalo v septembru pri rudniku, Iri dni več ko dosedaj. Lepa prosvetna prireditev v trboveljski okolici je bila v nedeljo, in sicer pri Sv. Katarini, kjer je doma kmečki del naše občine. Kar na prostem so napravili oder za igro s petjem in govorom g. Go-rogranca. Vse jc prav lejio uspelo, jiosebno, ker so bili sami novinci. Tudi obisk je bil prav dober. Kmečka zveza za občino Trbovlje se bo ustanovila prihodnjo nedeljo zjutraj v Oništv. domu. Popoln nedeljski počitek v Trbovljah tudi v trgovinah predvideva uredba banske uprave o /a piranju trgovin. Velika večina trgovcev, posebno pa vsi trgovski pomočniki, pozdravljajo novi načrt, za katerega so 6e že dolgo vrsto let potegovali. Vode primanjkuje v rudniških kolonijah, ker so sc vsled dolgotrajne suše izvirki vodovodov zelo posušili. Samo par ur na dan je voda za dobiti za najnujnejše jx>trebe. Zato si tudi rudarji želijo dežja. Spon Prvi večji nastop SK Planine Najmlajši ljubljanski športni klub Planina je že ob svojem rojstvu nadel težko nalogo: gojiti vse moderne in med našim narodom priljubljene športne panoge, na drugi strani — in to je glavno — pa hoče vzgojiti res prave športnike. Danes, ko izginja med mladino vsak idealizem, ko mladina nima več volje do skupnega dela, do tovarištva, ko prevladuje egoizem vsepovsod, je v resnici zelo težko vzgajati mladino v pravem športnem duhu. Zdrav duh v zdravem telesu, rek, ki je imel Že pri starih Grkih polno veljavo, hoče mladi športni klub Planina uveljaviti pri svojeni članstvu. Četudi morda na škodo kvalitete in kvantitete, toda prva in najvažnejša naloga kluba je bila od vsega početka: prava športna vzgoja na zdravi narodni podlagi. V dneh od 6. do 8. sept. stopi klub prvič v večjem številu na plan s svojimi atleti in atletinjami. V teli dneh nam bodo mladi fantje in mlada dekleta pokazala kaj so se naučili^,* zadnjih mesecih v lahki- atletiki, odbojki in riamlz-heni" Tenisu. Poleg tega pn se nam bodo predstavili tudi v takih gimnastiči>ih vajah, )u jih mora izvajati vsak športnik irPvfiaka športnica, če hoče doseči v svoji panogi kake uspehe. Nedelja 6. septembra dopoldne je 'namenjena odbojki in namiznemu tenisu, popoldne pa jo posvečena lahki atletiki. Tu bodo poleg prireditelja in drugih nastopali tudi najboljši slovenski lahkoalleti, ki so zastopali naše barve na balka-nijadi in svetovni olimpijadi. Užitka za prijatelje lankoatletskega športa več ko dovolj. V ponedeljek 7. septembra so nadaljujejo tekme v odbojki in namiznem tenisu. Glavni dan na praznik 8. septembra bo pa zanimiv ne samo za prijatelje lahke atletike, ampak bo tudi pokazal predvsem onim, ki se zanimajo za gimnastične vaje ter skoke mnogo lepega in pestrega. Že dopoldanski sprevod kolesarske armade skozi mesto na stadion bo nekaj posebnega, popoldanske tekme z gimnastičninii točkami bodo pn zanimale prav vsakogar in tudi one, ki se sicer za šport ne brigajo. Zatorej 6. in zlasti 8. septembra vsi na stadion. Zagrebški Maraton v Ljubljani Drugo nedeljo 13. t. m. pridejo v Ljubljano lahkoalleti zagrebškega Maratona, ki bodo v dvoboju z našo Ilirijo pomerili svoje moči. Lani, ko bi se imelo vršiti prvo tekmovanje, je zaradi nenadne nevihte odpadlo, zato so se pa obe strani za letos odlično pripravile, saj imajo atleti že precej resnih nastopov za seboj. Ilirija sicer že dve leli gostuje na tujih igriščih, vendar kažejo marljivi delavci v lahkoalletski sekciji najresnejšo voljo, da ne popuste kar tako. Številni naraščajniki' bodo v nekai letih prav gotovo uspešno nadomestili posamezne stebre stare garde, ki počasi zapušča športno igrišče. Dvoboj z Maratonom bo propagandi lahke atletike gotovo koristil, ker se obeta resno in nad vse zanimivo tekmovanje in po moči obeh strani močno izenačeno. Gostje so javili kompletno moštvo. Tudi za Ilirijo bodo nastopili sami znani in preizkušeni prvaki in rekorderji, 1926 • Reka - 1936 V nedeljo 6. I. m. bo minulo 10 let neumornega in požrtvovalnega dola na s|ior!nom polju, SK Reke! V tej dobi si jo klub priboril Irikriit prvenstvo drugega razreda, ter s lom dokazal, da spada mod elito ljubljanskega nogometa. Poleg toga se jo moral klub boriti tudi z finančnimi in materi (d ni m i težkočaml. Nnjvoč zaslug, da bo športni klub Kokn praznoval svojo desetletnico obstoja, gre v glavnem njenemu prvemu predsedniku g. Ivanu ilarlumnii, daljo prvemu načelniku nogometne sekcije g^ Be-seničarju in blagajniku Rudolfu Bartlu, ki so niso vslrašili teh tožkoč. katere so pretile, obstoju SK Reko in vodili klub daljo v boljšo bodočnost. V drugi jiolovici desetletja jo bila SK Reki dana možnost, kar je predpogoj za obstoj in napredek vsakega nogometnega kluba, da si je pod predsedstvom g. industrijalca Rudolfa Zalokarfa uredilo krasno nogometno igrišče oh Tržnški cosil ki je eno najlepših v Ljubljani. Po zadnjih tekmah jo S|{ Roka pokazala lop nogomet, kar je plod smoternega treninga. Na proslavi SK Roke. ki bo 6. in 8. t. m. bodo sodelovali trije vodilni ljubljanski klubi: SK Ljubljana. ZSK Hernies, TSK Slovan, tor jubilant. Natančni Rporod bomo objavili naknadno. ?.e sedaj pa vabimo vso športno občinstvo, predvsem visko, ki nam jo vedno stalo pb strani in tako pripomoglo do uspeha, da so udeleži v čim več-jem število in s tem podporo mladi in agilui športni klub. POZOR! BOSTON D. D. NOVO I otvorila je -v Ljubljani Aleksandrova cesta 3 SVOJO TOVARNIŠKO PRODAJALNO Boston Čevlji so izdelani iz najboljšega materijala, nizhl so v ceni ter taho pristopni vsahomur Navajamo samo nehaj cen: Moški čevlji: Din 95 - lOO*- 115 - 125- 145'-Ženski čevlji: Din 65 - 75*- 95'- 105*- 125*-Decji čevlji: od Din 35*- do 95*- po velikosti MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; ženi. lovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi 9e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enolcolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pu Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Akviziterji za ljudska zavarovanja se sprejmejo. - Ponudbe upravi. »Slovenca" Maribor pod »Zaslužek«, (b) Strojne ključavničarje dobre, in železostrugarju - tščemo. Ponudbe z referencami je poslati na Metalno a. d., Celje. b Mizarskega pomočnika veščega vseh mizarskih del, sprejme Vensust — Smlednik 17. (b) Modistinja se sprejme za takoj. — Ponudbe upravi Slovenca pod »900« št. 12794. (b) pmnai Krepkega fanta vajenca za vrtnar, obrt sprejme z vso oskrbo Iv. Btzovičar, vrtnarsko podjetje, Kolizejska 16. v Učenko hCerko trgvoske družine, dobro vzgojeno, pošteno in delovno, z odlično dovršeno maturo mešč. šole, želim dati v večjo trgovino v uk, kjer bi imela tudi hrano in stanovanje v hiši, po možnosti v Ljubljani ali vsaj v večjem kraju. - Naslov pod šifro »15 letna« štev. 12575 upravi »Slov.« (v) Razno Prevzamem zastopstvo prodaje in nakupa jajc za Maribor. Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru št. 1266. (r) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10. (d) Vse bančne in kredit, posle izvršuje najkulantneje Al. Planinšek, agent, bančnih in kreditnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10. Kupimo Mlekarska zadruga Žiri kupi vse dobro ohranjeno mlekarsko orodje za kapaciteto 500 1 dnevno. Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, LJubljana — Židovska ul. tn dtarl trg pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — sc dobi na malo In veliko v lekarni dr. G. P I c o o I Ljubljana, nasproti »No botlčnika«. Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 H^HBHFIIHS®® tas Kolesa in šivalni stroji po najnižjih cenah najboljših tovarn dobite samo v Novi trgovini, Tyr-ševa cesta 30. Velesejem paviljon »H«, zunaj. (1) Za šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo itd. v največji Izberi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. (1) Pomije se oddajo. Gostilna Ivaj-fež, Florijanska ul. 4. r VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje Sveža jajca ■ zajamčena zaboj 720 kom. 320 Din franko voznina razpošilja po povzetju G. Dre-chsler, Tuzla. (1) Posestva Hiša v Kamniku enonadstropna, petstano-vanjska, naprodaj. Informacije daje Janko Josip, urar v Kamniku. (p) Torbice^ po najnižjih cenah dobite pri JOS. KARLO, Maribor — Trg Svobode 6. Novost! Oglejte si nove modele krasnih senčnikov iz ce-lona in pergo-paplrja. —-Cene nizko. Elektro S. Kolar, Ljubljana. (1) Kislo zelje, repo in sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. SI. tel. 35-39. (1 4 % Telefon 2039 ✓N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS „udi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5, Med 5 kg franko po pošti s povzetjem 72 Din, 40 kg franko po železnici s povzetjem 460 Din. Anton Mllfajt, župnik, čebelar, Podravski Podgajci, Slavonija. (1) Posestvo blizu Maribora približno 40 oralov, stanovanjska In gospodarska poslopja, njivo, polja, travniki, pašniki, gozd, ob železnici, ugod no naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 267/Kr. (p) Posestvo v Savinjstfl dolini na lepi legi, 20 minut od postaje, se proda. Posestvo sestoji iz sadonosnika, gozda, njiv, deloma obdelanih s hmeljem, gospodarskim poslopjem, se-stoječim lz zidane hišo, zidanim hlevom in kozolcem. - Naslov v podružnici »Slov.«, Celje. (p) Ugoden slučaj! Polovico velike trgovske hiše prodam, ki obrestuje 10%, v centru mesta. Ponudbe upravi Slovenca pod »Promet ln dobička-nosna« št. 12786. Posredovalci izključeni. (p) Stanovanja Enosobno stanovanje iščem v Šiški za oktober ali november. - Ponudbe na oglas. odd. Slovenca pod »Državni« 12782. Enosobno stanovanje podprltllčno, čisto, oddam za november. Cena 300 Din. - Naslov v upravi »Slov.« št. 127S1. (č) 2 sobno sonč. stanovanje oddam z oktobrom mirni maločlanski družini v Dravski ulici 11, blizu Bežigrajske šole. (č) iTinček in Tonček v Atlantidi Oddam sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom. - Do-bršek, Karlovška 15. k Soba s posebnim vhodom in kopalnico se poceni odda. Linhartova 7. (s) MH® Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov v podružnici »Slov * v Celju. (D) 145. Kdo v Atlantidi skrbi za živila? Nižješolca iz boljše rodbine sprejmem v oskrbo k sinu od-ličnjaku četrtošolcu. Kopalnica, klavir, center mesta ln nadzorstvo pri učenju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12795. Dijaka srednješolca I.—III. razreda, sprejmem v zdravo komfortno stanovanle z vso vskrbo. Pomoč pri učenju, priložnost nemškega govorjenja, glaso-vir. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12789. D sprejmem poceni v dobro oskrbo (klavir), šibenlk, Strossmajerjeva 4-1, desno, naspr. II. drž. gimn. Dva do tri dijake sprejmem po zmerni ceni z vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Pod strogim nadzorstvom visokošolca. Klavir, kopalnica. Zlber-tova ulica 25, poleg Učiteljskega doma. (D) Dva dijaka sprejmem v zračno solnčno sobo k sinu visoko-šoleu. - Zerjal, Celovška cesta 32-111. (D) J* Tinček in Tonček sta zagledala novo, še bolj čudno žival. Telo je imela prav majhno, vrat pa tako dolg, da je z lahkoto segla do do vrha najvišjih dreves, in tako širok rep, da so ga prebivalci Atlantide uporabljali namesto voza. Položili so nanj sadje in druge reči — in žival jim je pokorno sledila, kamor so hoteli. >Ta ga pa res pihne!« je navdušeno vzkliknil Tonček. »Veš, kaj, Tinček? Ko se bova vrnila domov, bova vzela eno izmed teh živali s seboj! Ali bodo ljudje strmeli in se čudili!« Dve dijakinji sprejmem. Nudim dobro domačo prehrano in skrbno nadzorstvo. Ljubljana, Majstrova 16-1. (D.) Ko sc dečki šli mimo globoke vode, je nenadoma iztegnil iz nje svojo dolgo zeleno roko >povodni mož«, ali kakor so ga imenovali v Atlantidi: žabjek Kvakvak. Med prsti je držal zajetno ribo in jo prijazno molil Cipu: »Hvala lepa, stari prijatelj!« se je zahvalil Cip. »Danes nimamo časa peči rib, ker gremo v muzej. Pa drugičl« Inserirajte v ..Slovencu"! Alja Rahmanova: 44 Tovarna novesa človeka Roman. Tamara je vstala in šla domov proti svojemu temnemu kotu. Hodila je počasi, prav počasi z globoko po-vešeno glavo, ne da bi se bila le enkrat okrenila. Zaradi tega tudi ni mogla opaziti, da je v majhni razdalji hodila za njo temna moška postava ... Profesor Verholancev je naletel na Tanjo prav med vrati svoje predavalnice. 2e dolgo je ni srečal in se je zgrozil, ko je videl, kako slaba je bila. Najbolj pa ga je prestrašilo to, da je očitno bila noseča. Čustvo brezmejnega usmiljenja je ganilo njegovo srce. Tanja se mu tokrat ni izognila, kakor sicer v poslednjem času; toda njena lahna rdečica, ki ji je pokrila bledi obraz, in zbegani smehljaj, ki ji je obkrožal ustnice, sta mu povedala, kako težko ji je bilo govoriti vprav z njim. Pogledal ji je v oči in v njenem pogledu je bilo toliko bolesti in trpljenja in tako inila prošnja, da se je sramoval globoko v svojo dušo: tej Tanji, ki je o njej sam vedno dejal, da je tako čista, da na njej ne more ostati noben madež, tej Tanji se je hotel odpovedati, še preden je prav za prav vedel, kaj se je zgodilo z njo! Tanja je nagnila glavo v pozdrav in hoiela iti dalje. A zadržal jo je in dejal: >Tanja, rad bi govoril z vami! Pojdite, prosim, z mano v kabinet!« »Dobro, grem!« je privolila in v njenem glasu je bilo toliko vdanosti in ponižnosti, da je profesorja zopet Bilno ueprijetno zadelo. Ponudil je Tanji prostor in dolgo je trajalo, preden se je mogel odločiti, da je izrazil prvo vprašanje. »Tanja, čujte...« je končno dejal boječe, »kako pa je prišlo vse to?« »Tako težko mi je govoriti o tem!« je odgovorila in pri tem sklonila glavo globoko na prsi. Spet je nastal dolg molk, dokler ni profesor vprašal: »In se bo poročil z vami?« »Ne!« je odvrnila Tanja tiho. Spet je dolgo trajalo, preden je beseda pretrgala moreče tišino. Zdaj bi ji vendar moral ponuditi svojo roko, je mislil profesor. Kolikokrat sem ji že govoril o tem; zakaj pa zdaj molčim? Končno je jecljaje izpre-govoril: »Tanja, celo sedaj... ne prekličem svojih besed. Če vas zapusti, Tanja, potem... postanite moja žena!« In ko je govoril te besede, mu je bilo, kakor bi strmoglavil V vodo. Pričakoval je, da ga bo Tanja zdaj objela in mu dejala: Dimitrij Vasiljevič, zahvaljujem se ti! Vem sicer, da te zdaj nisem več vredna, toda ... Tein bolj je bil presenečen, ko mu je odgovorila s tihim, a odločnim glasom: »Dimitrij Vasiljevič, že prej sem tolikokrat zavrnila vaše ponudbe; tem manj morem privoliti vanje zdaj. Ne morem postati vaša žena!« Dimitrij Vasiljevič se je zdaj prav tako začudil kakor takrat tovariš Vladimirov, ki je bil ravno tako prepričan o tem, da si bo Tanja štela v srečo in čast, da sme postati njegova žena. Tedaj pa je Tanja prva pretrgala mučni molk, ki je zopet legel med ta dva človeka: »Dimitrij Vasiljevič!« jc dejala. »Razumem vašo ponudbo in jo visoko cenim. Čutim, da vam ni bilo lahko po vsem tem, kar se je zgodilo z menoj. Dejali ste mi nekoč, da sem taka, da ne more na meni ostati noben madež. Ce bi bila prepričana, da tudi še zdaj, v tem trenutku tako mislite, potem bi z veseljem postala vaša žena ne glede na položaj, v katerem sem. Toda vaše molčanje, vaša zadrega, ljubi profesor, mi zadostno dokazujeta, da mi hočete s svojo ponudbo storiti žrtev, in poleg tega še tako, ki vam ni lahka. Razumeli boste, da bi ne ravnala prav, če bi to žrtev sprejela.« Tanja je vstala in šla proti vratom. »Toda Tanja, kaj bo z vami, če vas pusti na cedilu?« je vprašal profesor in šel za njo z oklevajočimi, neodločnimi koraki. »Oh, ne skrbite zame,« je odvrnila. »Se bom že kako pretolkla! Zdravstvujte, gospod profesor! Zahvaljujem se vam iz vsega srca za zanimanje, ki ga imate za mojo usodo!« Z urnimi koraki je odšla Tanja skozi vrata. 15. Za tovariša Vladimirova se je zdaj pričelo svojevrstno življenje, ki se mu je sam najbolj čudil. To, čemur se je vedno najbolj smejal, se je zgodilo z njim: povsem navadno buržujsko čustvo ljubezni ga je prevzelo. Do vsega je postal ravnodušen, celo do svoje »Tovarne človeka«; če bi ne bila Tanja napravila zanj polovico dela, bi bil imel gotovo kar največje neprijetnosti, tako raztresen in brez zanimanja je bil za svoje službene dolžnosti. Sprejemala je zanj obiske, pošiljal jo je celo namesto sebe k posvetovanjem, izgovarjajoč se, da ima čez mero dela. Tako je bilo že nekaj tednov; toda čutil in vedel je, da dolgo ne more tako iti. Stal je ob prepadu in se je tega popolnoma zavedal. Toda ni se mogel obvladati. t t • • .5 o * <3Q (3 g o & «8 7 C B"« » I 'a'a im "MJd S o o 2. a b Bi K« » N N M 4) O 9® ••BO (0 oŠ C G) O m •ofot) C >u Q ro « S ► (0 c 1 (0 'S. C .-2