NO. 113 Ameriška Do mik yi i § AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 9, 1953 LETO LUX —VOL. LIU TORNADO JE DIVJAL V OHIO IN MICHIGANU Policija in reševalne skupine še vedno preiskujejo ruševine, da bi pomagale morebitnim ranjencem. V samem Clevelandu je razrušenih okoli 100 hiš. Najbolj je bil prizadet Flint v Michiganu, kjer je nad 80 mrtvih. V Ohio raču- na jo na 30 mrtvih, od tega dva v Clevelandu, s Cleveland, O. — Tornadi, ki so divjali včeraj preko Michgana i*1 Ohio, so povzročili nad sto 'trtnih žrtev. V samem Flin-tu, Mich. je število mrtvih pre-'Seglo 83. V Clevelandu so enote Narodne garde zastražile W. 130. kjer so se bali, da bi prišlo do nopanja v nekako 100 po^ru-šenih hišah, čete so prišle na Zahtevo župana Thos, A. Burke. '■Medtem je pa policija preisko-vaila ruševine na W. 28. St., kjer 113j bi bilo ujetih pet oseb. Med mrtvimi sta Danel Bali-ant, tri in pol meseca star sin-,ko Mr. in Mrs. Baliant, 3769 W. M?. St. in Mary Thom, 70 let z MO! Elton Ave. N. W. Policija in gasilci so, bili poklicani, da preiščejo ruševine in odkrijejo morebitne nove žrtve. Izdan je bil nalog, da se na plenilce strelja brez opozorila. Poročila iz Ohio še niso v celoti preverjena, vendar cenijo, da je v področju Bowling Green število mrtvih doseglo 30. Tornado je divjal preko Clevelanda med 9. in 10. uro. V Ohio so tornadi metali težke tovorne avtomobile s cest, drobili kmetske hiše v trske in ruvali drevesa v nekako sto čevljev širokem pasu. V Wooc okraju je vrtinčast vihar usmrtil pet članov ene družine, šestega pa hudo ranil. Turki bi radi imeli Jugoslavijo v severnoatlantski obrambni zvezi Grčija se boji, da bi naraščajoče protititovsko razpoloženje na Zahodu in pomanjkljivo oboroževanje utegnilo škoditi vojaškemu sporazumu na Balkanu. Ankara, Turčija — Turška Mada se je odločila, da bo upo- ^3bila vsa sredstva, da Jugosla-VlJ° čimprej poveže z evropskim 0krambnim sistemom. Vodilne Mitične losebnosti so prepričane, lva Je treba hitro delati, če no-Mo, da bi naraščajoča propa-§anda proti Titu in aplošno popuščanje v evropskem oborože-Vauju ne zavlekli v nedogled v°jaško zvezo z Beogradom. Turki upajo, da bodo sedanji '^zgovori med predstavniki tur- soparno in vroče. drž. tajnika John Foster Dul-lesa, ki je Turkom in Grkom že lanskega decembra priporočal isklenitev vojaške zveze z Jugoslavijo. ------o----- Novi grobovi Louise Dorothy Svetin V St. Luke’s bolnišnici je umrla včeraj opoldne Louise Dorothy Svetin z 20509 Arbor Ave., stara komaj 24 let. Pokojnica je bila rojena v Clevelandu in ni bila poročena. Za njo žaluje oče Joseph doma iz fare Krka na Dolenjskem, in brat Joseph, dalje dve teti in en stric v Ely, Minn. Njena mati Louisa, rojena Erjjavec, je u-mrla 1. 1949 v domači krški fari. Pokojnica je bila članica Društva sv. Kristine št. 219 in Društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Pogreb se bo vršil iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Bjlvd. Čas bo javljen kasneje. Frances Sculac Po daljšem bolehanju je na svojem domu na 1040 E. 68 St. umrla včeraj Frances Sculac, preje Bub lic, rojena Blažič. Zapušča soproga Josepha, pastorka Josepha in Charlesa, vnuka in sestro Mary Desovich. Rojena je bila v Gornji Mekuši pri Karlovcu na Hrvaškem, kjer zapušča sestro Barbaro Gorsič in Katariiho Tuskan. V Ameriki je bila 44 let. Pokojnica je bila članica Društva Zvijezda br. 14 HBZ in Društva Srca Marije ter gospodinjskega kluba Hrvaškega nar. doma, kjer je bila zelo delovna. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Paula na E. 40 St. ob 9. uri in dalje na pokopališče Kalvarija. -----o----- Eden dospel v Ameriko BOSTON. — Dne 5. junija se je tukaj izkrcal Anthony Eden, britanski minister zunanjih zadev, ki je prišel semkaj na operacijo Zdravniki ga bodo operirali na žolčnih kamnih. Avstrijci upajo na obnovo pogajanj za mirovno pogodbo Dunaj, 8. junija. — Kremelj je odpoklical gen. Vladimirja Sviridova, visokega komisarja in vrhovnega poveljnika sovjetskih čet v Avstriji in postavil za novega visokega komisarja I. L. Iljičeva. Avstrijski vladni krogi smatrajo to za dobro znamenje in upajo, da bodo skoro obnovljena pogajanja med Ameriko, Anglijo, Sovjetijo in Francijo za podpis pogodbe z Avstrijo. Poga-j janja za pogodbo z Avstrijo potekajo |e od konca vojne. Zastopniki zunanjih ministrov štirih zasedbenih sil so imeli že 260 sej, pogodbe pa še vedno ni. Angleži so, nedavno sklicali novo sejo, kar je pa sovjetski zastopnik v Londonu Jakob Malik odklonil češ, da se morajo o tej stvari pomeniti sami zunanji ministri ne pa njihovi namestniki. Do premirja na Koreji ni več daleč “Nezanesljivi” ne bodo dobili službe pri Združenih narodih Washington, D. C., 8. junija. — Senat je odobril zakonski predlog, ki bo onemogočil ameriškim državljanom, katerih zvestoba je dvomljiva, zaposlitev pri Združenih narodih. Zakonski predlog mora odobriti še predstavniški dom. Komunistična letala napadla Seoul in nepoškodovana odletela Seoul, Koreja, 8. junija. ■ Komunistična letala so na večer pričakovane sklenitve premirja napadla z bombami juž-nokorejsko prestolnico Seoul. V mestu je skoro zavladala panika, ko se je nad njim poja vilo 9 komunističnih letal, ki so odvrgla najmanj 15 bomb v njegovo z ljudmi natrpano središče. Dve osebi sta bili mrtvi več pa ranjenih. Ena izmed bomb je padla v aližino doma predsednika Južne Koreje Syngman Rhee, več pa v bližino letališča zunaj mesta. Pri vsem tem je najzanimivejše to, da so vsa letala, ki so aila zastarelega tipa, po napadu na mesto srečno odletela, ne da bi jih zavezniška letala prestregla. Argentinski urednik oproščen BUENOS AIRES.—Jose Santos Gollan, bivši .urednik progresivnega dnevnika La Pfensa, vi je bil zaprt, je bil zdaj oproščen. Polifične demokracije pod Tilom ni in je tudi ne bo » Značilno mnenje bivšega amer. ambasadorja George Allena v Beogradu. Stoletna starka našla smrt v avtomobilski nesreči Cleveland, O. — Mrs. Wil-helmina Gath je slavila 19. aprila letos stoletnico svojega rojstva. Upala je, da bo v zdravju učakala še nekaj mirnih let. V nedeljo popoldne se je peljala v avtomobilu s svojim zetom Clarence G. Me-yerjem in njegovo ženo. Avto se je po nesreči zaletel v drevo ob cesti, pri čemer je Mrs. Gath našla smrt, njena hči in zet pa sta dobila težje poškodbe. NEW YORK. — “The New York Herald - Tribune”, eden naj večjih ameriških dnevnikov, objavlja besedilo razgovora, ki ga je imela dopisnica Higgins Hears z bivšim amer. ambasadorjem v Beogradu, Mr. George Allenom nekaj dni potem, ko je zapustil svoje službeno mesto v jugoslovanski prestolnici. Razgovor se je vršil v Washingtonu. Ambasador, ki je ves čas svoje službe v Beogradu gradil sodelovanje med Jugoslavijo in Združenimi državami in storil vse, da bi Titovo vlado čim tes-noje navezal na ZapaJ, je v odgovorih v glavnem rekel tole: Prepričan je, da je spor med titovci in Moskvo resničen. Smatra, da spor ni nastal kot osebna stvar med Stalinom in Titom, ampak, da je spor med dvema političnima mišljenjema in ciljema: Stalin je hotel gospodariti v Jugoslaviji, Tito pa je hotel ostati neodvisen. Smatra, da se spor z Moskvo tudi po, Stalinovi smrti verjetno ne bo izravnal. Sodi, da je Tito že precej odstopil od komunističnih gospodarskih pravil, zlasti z opustitvijo prisil, kolektivizacije kmetske posesti. Kot zadnje pa mu je časnikarka stavila tole vprašanje; “Iz vsega, kar ste povedali, ni mogoče razbrati nikakega znamenja, ki bi kazalo na to, da bo v Jugoslaviji nastala vlada, ki zastopa ljudstvo, tako kakor mi razumemo ljudsko zastopstvo v Ameriki. Kako sodite?” Ambasador je dobesedno tole odgovoril: “Ne vidim nobenega znamenja, ki bi napovedovalo namero, da bi vpeljali., parlamentarni sistem, kot ga poznajo v zapadni Evropi ali politične ustanove, kakršnih se poslužujemo in jih uživamo v Združenih državah.’ Zavezniki in komunisti so se zedinili o bodoči usodi onih vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti v komunistično domovino. Zmagala je zahteva Združenih narodov, da morajo imeti vojni ujetniki pravico sami odločati, ali se hočejo vrniti domov ali ne. S tem je bila odstranjena zadnja večja ovira za sklenitev premirja. Vlada Južne Koreje “nečastno” premirje še vedno odklanja. PANMUNJOM, 8. junija Zastopniki Združenih narodov in komunistov so podpisali sporazum, ki jamči vojnim ujetni-kiom svobodo v pogledu vrnitve v dioimovino. Predstavniki Združ. narodov pa so .poudarili, da podpis tega sporazuma še ni podpis premirja, ker je še vedno treba rešiti nekatera vprašanja. Med vprašanji, ki jih je še tre-aa rešiti, je najvažnejše vprašanje določitve črte, na kateri bodo sovražnosti ustavljene. Po splošni sodbi pa dioi popolnega sporazuma ni več daleč. Dokler premirje ne bo podpisano in še kakih 12 ur potem se bodo borbe nadaljevale. Noben vojni ujetnik ne bo izpuščen, dokler ne bo stopilo premirje V veljavo. Kljub temu da je sklenitev premirja tako blizu, je predsednik Syngman Rhee ponovno pozval Južne Korejce, naj tvegajo svoja življenja in se bore do končne odočitve, čeprav bi Združeni narodi in komunisti podpisali premirje. Ta poziv predsednika S. Rhee naj bi bil odgovior na prošnjo predsednika Eisenhowerja, naj Južna Koreja vendar sprejme “častno” premirje, ki je “jasmoi onemogočilo korist napada” in cev preprečeval sklenitev premirja, je sicer kompromis, ki ga pa vendar moremo smatrati za zmago stališča Združenih narodov. Sporazum namreč določa, da vojnih ujetnikov, ki so v zavezniških rokah ne morejo poslati v njihovo domovino proti njihovi volji. Vsi ujetniki, ki nočejo iti domov, bodo izročeni v varstvo posebnega nevtralnega odbora, sestavljenega iz zastopnikov petih držav: švedske Švice, Poljske, Čehoslovaške in Indije, najkasneje v toku dveh mesecev po podpisu premirja. V odboru zastopane države ne morejo pripeljati v Korejo več kot 50 oseb vsaka, stražo za varstvo bo pa preskrbela Indija, ki bo imela tudi predsedstvo odbora. Vojni ujetniki bodo ostal poc varstvom tega odbora najdalj štiri mesece. Prvih 90 dni bodo imeli komunistični zastopniki priložnost priti v taborišča vojnih ujetnikov in jih nagovarjati k vrnitvi domlov. Če komunistom v tem času ne bo uspelo vojnih ujetnikov pregovoriti za povratek v domovim, bodo ostali še en mesec pod varstvom od' oora, da bo mogla posebna politična konferenca odločiti o nji- pustilo Južni Koreji celo več i hovi bodoči usodi, če se ta v te- ozemlja, kot ga je imela pred komunističnim vpadom 25. junija 1950. Predsednik Eisenhower je obljubil Južni Koreji vso pomoč in podporo za zedinjenje vse dežele z mirnimi sredstvi. Končna oblika sporazuma o vojnih ujetnikih, ki je 17 mese- ku 30 dni ne bo mogla zediniti, ibod9 oni vojni ujetniki, ki še vedno ne bodo marali iti domov, spuščeni na svobodo. Zastopnik Južne Koreje se seje, na kateri je bil dogovor o voj nih ujetnikih sprejet in podpisan, ni maral udeležiti in spora zuma tudi ni podpisal. Iranski poslanci so nagle jeze in hude krvi Teheran, Iran, 8. junija. — Med pristaši Mossadegha in njegovimi nasprotniki v iranskem parlamentu je prišlo do hudega pretepa. .Ko so zagovorniki vlade zahtevali, da se omeji oblast iranskega šaha, s čemer bi postal ta popolna igračka v rokah oblastnega ministrskega predsednika Mossadegha, je opozicija odločno protestirala. Razjarjeni poslanci so se najprej obkladali z besedami, nato pa še s pestmi. Vladni privrženci so zapustili poslopje parlamenta s krvavimi obrazi in pobitimi nosovi. Georges Bidaulf sestavlja francosko vlado Potem ko je parlament odklonil pooblastilo Paul Reynaudu in radikalu Pierre Mendes-Franceu, je predsednik V. Auriol povabil voditelja MRP (kršč. demokrati), naj sestavi vlado. PARIS. — Zunanji minister Georges Bidault, ki je poleg Roberta Schumana edini vodil francosko zunanjo politiko po drugi svetovni vojni, poskuša sestaviti novo francosko vlado. V posebni izjavi je poudaril, da se zaveda težav, ki ga čakajo, da pa vendar upa na uspeh. ‘^Država je v nevarnosti,” je dejal, “če bo kriza še dalje trajala, se bo nevarnost še povečala. če hoče vlada kaj storiti, mora imeti oblast in neko stalnost. Od skupščine bom zahteval izpolnitev nekaterih pogojev.” Da ne bi bilo treba zaradi francoske vladne krize prestavljati konference na Bermu-dih, so Angleži prišli na misel, naj bi Francijo v slučaju, da bi do onega časa še ne imela vlade, zastopal predsednik republike Vincent Auriol. V koliko bi bila taka rešitev vredna, je težko reči, ker predsednik francoske republike po lasti in se ne mer obvezati. bi mogel v niee- Japonski princ je vsadil drevo v Londonu LONDON. — Japonski prestolonaslednik Akihito je včeraj na vrtu japonske ambasade zasadil japonsko črešnjevo drevo v spomin svojega obiska tukaj ob priliki kronanja angl. kraljice. Dedijerovo knjigo prepove-dali v Italiji Založba Mondadori v Milanu je kupila od Dedijera pravico prevoda njegove knjige o Titu. Dogovorjeni honorar je znašal 25,000 ameriških dolarjev. Družba pa zdaj knjige noče izdati in tudi ne plačati honorarja. Jugoslovani pravijo, da je izdajo prevoda preprečil de Gasperi. V Moskvo Dne 17. maja je odpotovala iz Beograda v Moskvo jugoslovanska košarkarska ekipa. Z avtobusom se je peljala do Subotice, od tu pa z vlakom pre- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Mestne novice . . Pogreb— Pogreb umrlega Franka Race bo jutri zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Žele in Sinovi na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., nato pa na Kalvarijo. Pozdrave iz Jugoslavije— Iz Jugoslavije, kamor sta odšla na obisk, pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. Frank Luzar s 1315 E. 167 St. Prva obletnica— V sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Matjašič v spomin 1. obletnice njegove smrti. Razstava— V četertek 11, junija od 2. do 4. ure popoldne in od 6. do 9. ure zvečer bo v Goodrich Settlement House na E. 31 St. in Superior razstava hrvaških narodnih noš. Vstop prost. Spominsko romanje— Kdor želi naročiti kosilo za nedeljo 14. junija, ko bo romanje za slovenske žrtve iz zadnje svetovne vojne k Lurški Materi božji na Chardo(n Rd., naj to stori vsaj do četrtka 11 t.m. v Slovenski pisarni na Glass Ave. ------o------ Tudi čangkajšek proti sklenitvi premirja pod sedanjimi pogoji Združeni narodi, N. Y. — Nacionalistična Kitajska stoji trdno ob strani Južne Koreje v vprašanju sklenitve premirja pod sedanjimi pogoji. “Tako premirje je komunistična zmaga,” je dejal T. F. Tsiang. “To premirje pušča svobodne narode razdeljene in v negotovosti, medtem ko komunistični svet korak za korakom uresničuje svoje načrte za osvojitev sveta.” Posebno ostro se je izrazil čangkajškov zastopnik glede “nevtralne” komisije, ki so reševala vprašanje onih vojnih ujetnikov, ki odklanjajo povratek v komunistično domovino. Šest Čehov zaprtih radi špionaže WALDSASSEN, Nemčija. — Zapadnonemška vlada je zapr-šest Čehov, ki so osumljeni vohunjenja. sedanji ustavi nima veliko ob-1 ko Budimpešte v Moskvo. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND, O. — Med snoč-nim viharjem je strela udarila v najmanj 15 hiš. Toča, ki je padala, je dosegla po nekod debelino kurjih jajec. PANMUNJOM, Koreja. —Predstavniki zaveznikov in komunistov so se ponovno sestali, da rešijo še zadnje sporne točke za sklenitev premirja. Prihodnja seja bo jutri (nocoj oh 10. po našem času). Južni Korejci se še vedno upirajo sklenitvi premirja in hočejo boj nadaljevati sami. RIM, Italija. — Prvi volilni izidi kažej<^ da pojde De Gaspe-riju precej trda. Krščanski demokrati pa so vendar prepričani o svoji zmagi, ker je bila udeležba pri volitvah nepričakovano velika (93.78%). Po vsem izgleda, da so sredini bolj nevarni skrajni desničarji in monarhisti kot pa komunisti in njihovi zavezniki. Ameriška Domovimi SR frtVt I ta ic7- i 11 -jsrffsaxr«. 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 113 Tues., June 9, 1953 Nova Titova prevara Slovenski Poročevalec priobčuje dne 8. maja novi načrt zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji, ki ni nič drugega kot prevara in pesek v oči lahkovernim zapadnjakom, ki naj bi dokazal, da vlada v Titovini verska svoboda. Po členu 3. tega zakona uživajo veroizpovedi “svobodo izvrševanja verskih zadev in verskih obredov.” Kaj pa spada pod verske zadeve in obrede, to bo pa naprej odločala komunistična oblast. Ta svoboda je bila že dosedaj “zajamčena” v ustavi. Kaj je to jamstvo veljalo, je pa na tisoče dokazov. Državni uradniki in oficirji ter učitelji ne smejo zahajati v cerkev, ne dajati svojih otrok krstiti, se ne smejo cerkveno poročat, če hočejo ohraniti svoje službe. Celo zvone-nie po cerkvah je kaznivo dejanje, kot smo nedavno brali. Po članu 5. tega zakona je prepovedana “zloraba verskih zadev, verskega pouka, verskega tiska, verskih obredov in drugih izražanj verskih čustev v politične svrhe. “če duhovnik uči v cerkvi, da je brezboštvo greh, da veljajo vse božje in cerkvene zapovedi, če uči, da civilni zakon za katoličana ne velja, je vse to za komuniste izrabljanje verskega nauka za politiko. Uradni nauk režima je brezboštvo, materializem, kdor proti temu nastopa, izrablja po komunističnih načelih verski pouk v politične svrhe. Po členu 9. imajo duhovniki pravico ustanavljati svoja duhovniška združenja. Toda ta so dovoljena le, če jih vodijo komunisti oziroma boječi služabniki komunizma. Zakon ne priznava škofom nobene oblasti nad takimi duhovniki. Če bodo škofje prepovedali vstop v taka korpunisti-čna društva, bodo po tem zakonu kaznovani,'ceš da izrabljajo svojo vero v politične svrhe in goje mržnjo in nestrpnost. Po členu 12. zakona je dovoljeno zbiranje prispevkov za verske namene le v cerkvah in cerkvenih hramih, izven teh prostorov pa se morejo zbirati denarni prispevki le z dovoljenjem' ljudskega odbora okraja ali mesta. To je res verska svoboda. Če bo kdaj kak vernik dal kakemu duhovniku izven cerkve kak dar, bosta oba kaznovana: darovalec in prejemnik. Po členu 13. je opravljanje molitev, procesij in drugih verskih obredov izven cerkve in njenih prostorov prepovedano brez dovoljenja ljudskih odborov. Pristojni ljudski odbor more v ‘ zaščito ljudskega zdravja in javnega reda prepovedati prirejanje verskih zborov v času, dokler traja-jo okoliščine, zaradi katerih so bili omenjeni ukrepi odrejeni. Na podlagi tega zakona se bo komunistična partija lahko izmislila vsak trenotek, da so kje kaki verski obredi nevarni redu in ljudskemu zdravju. Po členi 19. se bodo smeli otroci udeleževati verskega pouka le, če to odobrita oba roditelja. Dosedaj so se državni uradniki mogli sklicevati na to, da žena pošilja otroka k verouku, da so se izognili preganjanju; po novem zakonu pa bodo državne oblasti mogle kaznovati duhovnika, ki bo poučeval kakega otroka, če nista izrecno oba roditelja dala dovoljenja za verski pouk. Kdor se bo proti temu zakonu pre-glešil, bo kaznovan po zakonih, poleg tega pa bodo mogle oblasti zapreti šolo in poučevanje verouka za vedno ali za dobo od 1 do 10 let. Ko je bil ta zakon predložen parlamentu, je podpredsednik vlade in policijski minister Rankovič surovo napadel \ atikan, ker so katoliški škofje odklonili odobritev tega zakona. Zastopniki pravoslavne cerkvi in muslimanov so pristal; na ta zakon, katoliški škofje pa so februarja zapustili zadevno konferenco, kjer je bil zastopnikom ver predložen ta načrt. Katoliški škofje niso mogli pristati na tak zakon, Ki dejansko jemlje Cerkvi svobodo in možnost delovanja in ki ponižuje Cerkev do navadne dekle komunizma. Poleg tega pa jugoslovanski škofje niso mogli stopiti v stik z Vatikanom, da bi bili dobili od svete solice pooblastilo za pogajanja. Katoliški škofje ne morejo na svojo roko brez pristanka Vatikana skleniti kakega splošnega dogovora z državno oblastjo. Ker Titov režim odklanja vsako zvezo z Vatikanom, je s tem namenoma preprečil vsak sporazum Na dotičnem sestanku je pravilno povedal škof dr. Čekada: Vi ste dosedaj sklepali zakone brez nas, jih pa sklepajte še naprej brez nas.” Z ozirom na surove napade ministra Rankoviča na Va-nkan je odgovoril “Osservatore Romano,” glasilo Vatikana, da jugoslovanska republika enako kot druge komunistične države proglaša ločitev Cerkve od države, toda zatira svobodo katolikov s surovim davljenjem, fizičnim nasiljem, sodnim terorjem, z neko dozdevno zakonito hinavščino in končno daje zakone v čisto verskih zadevah v namernem izzivanju cerkvenega zakonika. Končno napada ta režim škofe in Cerkve na surov in nesramen način radi tega ker ne morejo sprejeti nemogočih pogojev. Osservatore Romano poudarja, da je jugoslovanski režim skušal na vse mogoče najine z grožnjami in zapori, združenimi s prilizovanjem prisiliti duhovščino, da bi snovala združenja, ki bi delala za režim in proti navodilom škofov. Titovemu komunističnemu režimu je “zakonito zajamčena verska svoboda” le maska za varanje sveta in za bolj pretkano preganjanje Cerkve, kar ponovno dokazuje novi zakon o verski svobodi. M. BESEDA IZ NARODA Prijateljici ¥ spomin škemu komandantu in ga prosi- _____ la, da bi Nemci zasedli novome- Argo, 111. — Moram se z nekaj škd okraj. Te deputacije se, je; vrstami spomniti svoje velike baje udeležil tudi Franček Saje, prijateljice pokojne Angele Polis. Pred veliko leti sva se spoznali v Lemontu. Kljub bolezni' je vsako leto poromala k Mariji Pomagaj v Lemont in rada pomagala, kjer je le mogla. Ko sem obhajala svojo zlato porotko 1. 1951 jo ni strašila dolga pot. Prišla je. Zadelo me je, ko sem brala v Ameriški Domovini, da je icdšla k Večnemu po plačilo. Naj ji On povrne in poplača vse dobrote in naj nakloni milost, da se združimo v nebesih. Pošiljam naročnino za prihodnje leto,. Ameriška Domovina mi zelo ugaja in jo prav rada berem. Ker mož slabo vidi in jo ne more sam brati, jo berem jaz na glas. Tudi njemu je namreč list zelo všeč. Mrs L. Jalovec. falirani študent iz Bršlina. G. i župnik Komljanec pa si je nako-J pal jezo komunistov, ker je nastopil proti komunistični propagandi za nacistično in Hitlerjevo Nemčijo; za to so ga komunisti umorili kot izdajalca.” Nas bi zelo, zanimalo, če bi nam bivši učitelj Tona Seliškar in pisatelj “Belogardizma” Franček Saje, pojasnila, če sta pisatelj Belogardizma in oni Franček Saje iz Bršlina ena in ista oseba? M. K sodobnim svetovnim problemom Boj Kdo je Franček Saje Dva zagovornika komunističnih zločinov nad slovenskm narodom se kaj rada razpisujeta o “belbiglardJgtih” po napredmem slovenskem časopisju; to sta učitelj Tone Seliškar, ki mu pa poučevanje slovenske mladine več ne diši, in pa Franček Saje, ki je napisal debelo knjigo “Belogardizem,” polno laži in zavijanj. Danes bi tema dvema komunističnima propagandistoma stavi li le eno vprašanje, če poznata namreč nekega Frančka Sajeta, faliranega študenta in sina mesarja iz Br&ljina pri Novem mestu? Ali je ta Franček Saje istoveten z onim, ki v “Belogardizmu” potvarja zgodovino komunistične revolucije? Dotični Franček Saje, falirani študent iz Bršlina pri Novem mestu, sin mesarja, je bil spomladi 1. 1941. aretiran od italijanskih vojaških oblasti kot komunist. G. Janko Komljanec, župnik v Prečni pri Novem mestu, pa je hodil v Novo mesto prosjačit k italijanski komandi aretiranega Frančka Sajeita iz Bršlina, ki so ga Lahi končno na njegovo1 'posredovanje iz pustili. Takrat je nekdo, ki biva sedaj v Clevelandu, svaril župnika Komljanca pred tem faliranim študentom, komunistom, pa mu je župnik v svoji znani dobrodušnosti odgovoril: “Ne smeš biti tak. Jaz sem Sajeta krstil in učil v šoli morda bo pa še postal dober fant, moja dolžnost je, da mu pomagam”. Ko je 'bil Franček Saje izpuščen, je odšel v goščo k partizanom. Čez nekaj tednov nato je pridrvela v Prečno tolpa partizanov ki je nasilnp odvedla g. župnika Komljanca in še tri druge fante iz župnije, ki so jih nato komunisti strahovito mučili in 17. junija 1941. umorili. Kdo je vodil te komuniste župnišče, ko so nasilno odvedli župnika Komljanca na morišče? To je bil Franček Saje, ki ga je malo prej župnik Komljanec rešil iz italijanske ječe. Franček Saje, pisatelj knjige '‘Belogardizem,” popisuje župnika Komljanca kot “izdajalca, ki da je deloval z Lahi, ko je kolaboriral” z Italijani, ko, je prosil za Frančka Sajeta pri njih, ta se mu je pa izkazal po komunistično hvaležnega za ta s tem, §a je odvedel v smrt. Tiste dni, ob pričetku italijanske okupacije, so komunisti v okolici Novega mesta delali ve-iko propagando za Hitlerjevo Nemčijo, organizirali so veliko deputacijo, ki se je peljala iz Novega mesta v Brežice k nem- za slovenske pravice v šolstvu Kakor smo že zadnjič kratko naznanili, je predsednik koroške deželne vlade Ferdinand Wedenig predložil članom deželne vlade osnutek zakona o ureditvi dvojezičnega pouka na koroških javnih ljudskih šolah odnosno o ureditvi jezikovnega pouka na glavnih (meščanskih) in srednjih šolah, da ga preuče. Že v volilnem boju v začetku letošnjega leta je bilo vprašanje dvojezične šole v ospredju. Vse koroške nemške stranke so napovedovale rešitev tega vprašanja. Šolska revolucija v Velikovcu pa je tedaj izzvala krajevno, prehodno, po glavarju Wedenigu čisto protizakonito izpeljano ureditev tega vpraša nja, in sicer na način, ki je proti vsem vzgojnim in učnim metodam. Sedaj so pa v kuhinji koroške deželne vlade skuhali neki nov predlog 'zakona za dvojezično šolstvo, da bi tako zadostili obljubam. Z njim se bo koroški deželi, zbor ukvarjal, še preden pojde na počitnice, da bi ga dobila tako dunajska zvezna vlada prej ko mogoče v roke, da ga predloži parlamentu. Tako bi koroške nemške stran ke opravile svoje, končna odgovornost pa bi prešla na Dunaj Konec koncev pa bo po vsej verjetnosti ostalo pri starem, ker sedanji avstrijski zunanji politični položaj ne dovoljuje še •smrtnega udarca slovenskemu šolstvu na Koroškem. S tem pa seveda ni rečeno, da bi smeli biti naši koroški rojaki nečuječi To pa velja prav v isti meri za vse slovenske ljudi. Zavedati se moramo, da je končni smoter vsega nemškega nacionalističnega prizadevanja, ki je posebno močno na Koroškem in Štajerskem, da je treba dvojezično šolstvo na Koroškem kakor tudi na Gradiščankem med Hrvati na vsak način prej ko mogoče zatreti, dočim ga pod nobenim pogojem ne pripustiti Slovencem v Radgonskem kotu. Tudi sedaj predloženi osnutek o ureditvi dvojezičnega šolstva na Koroškem to dokazuje. Slovensko stališče recht” (Pravica starše^). To je sicer lepo, saj je volja staršev, t. j. domače hiše, gotovo izreč no važen činitelj, ki zasluži brezdvomno priznanje in vpo-števanje, toda samo, če je ta docela svobodna. Toda na Koroškem je slovenska “Eltern-recht” tako zelo pod nemškim političnim, gospodarskim in socialnim pritiskom,' da docela izgubi' na svoji veljavnosti. Zato je celovški NT v svojem uvoc-niku 14. pr. m. čisto upravičeno izjavil: “Na slovenski strani nikdar ne bomo pristali na to, da, bi se sedaj uvedlo ravno tu na Koroškem vpraševanje staršev, ker je ravno v tem pogledu na Koroškem silen politični in gospodarski pritisk.” Deželni glavar obiskuje ljudske šole * Koroški deželni glavar si je pred kratkim vzel bolezenski dopust. Človek bi mislil, da bo, tak dopust porabil za okrevanje, toda kaj še. Gospod obiskuje sedaj ljudske šole in sprašuje učence po razredih, kaj hočejo oni v jezikovnem pogledu. Nadalje sprašuje otroke, kaj pravijo njihovi starši k jezikov nemu vpršanju, dalje kako govore doma v družini itd. Vprašanja so postavljena tako, da učenec kljub svoji mladosti ve, kakšen odgovor želi gospod dobiti. Podoba je, da se hoče gospod Wedenig postaviti docela ob stran nekdanjemu sloveno-žeru Maier-Kaibitschu, samo da je bil zadnji odkrit nasprotnik slovenstva) Wedenig pa zakriva, svoje sovraštvo do slovenstva plašč socialistične ljubezni. Po komunističnem diktatu iz Ljub Ijane je pri zadnjih volitvah lep del koroških slovenskih ljudi volil tega človeka. Mnogi med njimi se sicer danes že kesajo, toda, žal. prepozno. Demokracija ;na Koroškem na tehtnici V zvezi s sedanjim reševanjem je NT 14. maja t.l. zapisal tudi tole: “Če demokracija na Koroškem nima tolike notranje, moralne sile, da bi to (šolsko) vprašanje rešila stvarno in po potrebah obeh narodov, in to ne oziraje se na politični in gospodarski pritisk, katerega večin Kriza režima v Franciji Četrta republika v Franciji ima sedaj že 18. vladno krizo. Odkar si je republika dala novo ustavo v 1. 1947 so si vladne krize sledile približno v istem tempu, kakor je bilo to že v dobi tretje republike (od 1870 do J940). Poleg tega imajo te fran coske vladne krize še to poseb nost, da izbruhnejo navadno ravno tedaj, ko je svetovna kriza največja ali pa je mednarod ni položaj tak, da bi morala i-meti Francija na čelu najbolj trden in reprezentativen režim. Ko so Hitlerjeve čete vkorakale v Porenje in ko je nemška vlada odpovedala lokarnske pogodbe, so imeli v Parizu vladno krizo. Ko je Hitler zasedel Avstrijo, so imeli v Parizu spet vladno krizo. Tokrat se mora francoska vlada pripravljati n^ dostojno sodelovanje na konferenci treh na Bermudih (in malo je manjkalo, da bi Francije na bodoči konferenci treh ali štirih sploh ne bilo), pa imajo spet vladno krizo in tisti predsednik vlade, ki bo šel na Bermude, bo menda spet nosil na sebi pečat kratkotrajnosti, ki mu bo jemala ugled in potrebno upoštevanje. Te vladne krize niso več krize razmerja med posameznimi strankami ali pa nesposobnih vladnih večin, ki se zbirajo za vsako vlado; kriza Francije je mnogo globlja in se vleče že ves čas od te&aj, ko je bila sprejeta nova ustava. Da je ustava pomanjkljiva, so priznale že vse stranke; prvi je zahteval njeno revizijo general De Gaulle, a za njim so prišli do tega spoznaj a skoraj vsi pomembnejši voditelji francoskih strank. Šibkosti režima četrte republike Zadnje volitve so bile v 1. 1953 in so privedle v parlament tako razmerje med posameznimi strankami, da je iz tega parlamenta bilo nemogoče sestaviti potrebno vladno večino. Po volitvah se je sicer osnovala vlada iz sredinskih strank, toda ta je imela proti sebi na levici in desnici močno opozicijo, da je mogla vladati samo tako, da je za vsako glasovanje dajala koncesije, ki je trgala vladi glasove enkrat na desni pri pristaših generala De Gaullea, drugič pri socialistih na levici. Ako pa se to vsakokratnemu predsedniku ni posrečijo, so takoj strajnke De Gaullea, socialistov in komunistov glasovale združeno proti in usoda vlade je bila zapečatena. Po novi ustavi, ki je bila sprejeta 1947, pa vlada ni imela pravice razpustiti parlament in rti na volitve. Parlament si je namreč izglasoval določbo, ki je Francoska revolucija iz 1787 je v Franciji ustvarila čisto poseben način političnega življenja. Politika se je delala po krožkih, klubih in kavarnah — lokalnih odborov ali pa tajništev pa ni bilo. Prvi, ki so v Franciji ustvarili moderno politično stranko — in to res pravo ter disciplinirano partijo, so bili komunisti. Vse druge stranke še imajo poslance, ki jih vodstva strank niso izbirala, navadno le potrdila; ne veže jih trdna disciplina, kajti poslanec odgovarja nazadnje le svojemu krogu ali pa po lokalnemu odboru, ki ga je izbral in tudi dal izvoliti. Ker je tako skoraj da vsak poslanec vezan tako na hitre sprememibe v svojem okraju ali okolici, le težko računa, da bo pri prihodnjih volitvah res spet izzvoljen — in tako parlament nikdar ne bo glasoval za svoj razpust. Toda kriza je tolikšna, da je revizija ustave potrebna. Tega ne terja samo nesposobnost dela v parlamentu, ampak tudi težak finančni položaj, ki se tudi more zboljšati le tedaj, ako se v ustavo vnesejo določbe o načinu obdavčenja in državnega gospodarstva. Vse stranke so po^ trebo take revizije že priznale in zato je bil bivši predsednik Paul Reynaud tisti, ki je skušal od parlamenta izsiliti izglasovanje teh reform, preden bi novo vlado kot novi predsednik vlade sploh sestavil. Ko se je predstavil parlamentu s svojimi revizijskimi zahtevami, je terjal, da naj parlament izglasuje določbo, da ima predsednik vlade pravico parlament razpustiti, a-fco vidi, da je dela nezmožen, prav tako pa je stavil celo vrsto predlogov, ki naj skušajo kriti deficit v državnih financah, ki dosega že bajno število 800 mil-jard frankov (okrog štiri mil-jarde dolarjev). Pri glasovanju je Reynaud dobil premalo glasov. Za njim je skušal sestaviti vlado radkial Mendes-France, ki pa o potrebi revizije ustave ni več govoril, pa kljub temu ni uspel. Sedaj poskuša svojo srečo, G. Bidault, voditelj MRP. Bremena Indokine in severne Afrike Ker je za sedaj nemogoče doseči revizijjo ustjave, je taujno treba sestaviti vlado, ki bo poslala zastopnika na konferenco na Bermude. Tato bo moral francoski zastopnik podpirati angleško stališče o čimprejšnji konferenci štirih, ki pa je v Washingtonu ne želijo preveč, in podčrtavati bo moral francoske težave v Indokini in severni Afriki; na tem področju pa morejo Franciji pomagati samo v Washingtonu. Glede položaja njemu odrejala pravico, da od- Evrope se mora Francija postav- Ioni o 4-ow-i «->11 i- Stališče, kakor ga zavzemajo | ski narod vedno lahko izvaja, slovenski koroški ljudje v pogledu šolske vzgoje, je, “da dobijo otroci po vseh šolah v južnem delu dežele enotno šolsko vzgojo, da se tako ustvarja vzdušje zdravega sožitja med obema narodoma.” (Prim. NT z dne 28. maja 1953). Predlože-Jni osnutek zakona o ureditvi dvojezičnega šolstva pa te osnovne misli nima in ga zato Slovenci odklanjajo, saj hote in zavestno razdvaja mladino in vnaša v šolo nemir in nestalnost. “Elternrecht” V borbi proti slovenskemu šolstvu odnosno zoper dvojezično šolstvo se nemški krogi sklicujejo v prvi vrsti na “Eltern- potem bo ostalo koroško vprašanje podvrženo vsem morebit-liim političnim pretresljajem, katerim bo Evropa v dogled-času še podvržena. Vprašanja sožitja narodov so rešljiva v pogledu na velik razvoj, nikdar pogledu na začasno politično moč enega ali drugega naroda, ker je ravno ta slika v Evropi zelo spremenljiva. Kakor se dobro zavedamo, da v veliki politiki v svetu v bistvu odločujeta le dva faktorja, to je Amerika in Rusija, tako smo uverjeni, da bi krajevna vprašanja lahko reševali prizadeti narodi sami, in to v korist vseh prizadetih in tudi v korist evropske skupnosti.” i loči o tem, ali se razpusti ali ne. Ker pa je bilo vedno in povsod v veljavi pravilo, da se poslanci le ne radi odrekajo svojim mestom v parjamentu, na to, da bi parlament kdaj sam spoznal, da v njem ni sposobne vladne večine in da bi se razpustil, še pri razmerah v Franciji niti pomisliti ni bilo mogoče. Francija ima namreč to posebnost, da pravih političnih strank — v anglosaškem ali germanskem smislu besede — sploh nima. Posamezne stranke imajo sicer močne vodilne osebnosti, organizacij — krajevnih ali pa o-krožnih — pa skoraj da ni.' Razno MedV Avstrijo in Turčijo je vzpostavljena letalska zveza, ki jo vzdržujejo letala jugoslovanske letalske družbe YAT, ki o-bratuje na zračni črti Graz-Bel-grad-Istanbul. Torej mimo Slovenije. Podobno kakor avstrij. zunanji minister dr. Gruber nedavno v Gradcu je podal sedaj Tito na zborovanju v Zemunu izjavo, da ni sklenil s Churchillom pogodbe o morebitni obram-,bi Avstrije p0 jugoslovanskih četah. Nobeden pa ni povedal, kako so prišle takšne vesti v javnost. ijati na stran Anglije, ker želi konferenco štirih in ker francoska vlada želi, da bi se Sovjeti čimbolj začeli vmešavati v evropske zadeve V ZDA želijo evropsko unijo in skupno evropsko oboroženo silo, ker pa je Francija prešibka, bi v obeh zadevah mogla Nemčija prevzeti vodstvo — in to v ZDA že radi naglašajo. Prevelik porast Nemčije v Evropi pa hočejo v Parizu preprečiti na ta način, da se Francija v Evropi proti Nemčiji najprej nasloni na vzhod-— na Poljsko ali Rusijo, ako pa to ne, tedaj pa' vsaj na kak nov blok v Srednji Evropi. V Aziji in Afriki pa si žele v Parizu vso pomoč iz Washing-tona. Francoski voditelji se trudijo' prehiteti čas in popraviti napake režima, ki vlada republiki. Reforme pa bi segle tako globoko, da bi bilo zato potrebno sestaviti vlado, ki bi i-mela garancijo obstoja vsaj za nekaj let. Pri sedanji ustavi in pri sedanjem razmerju sil posameznih strank pa je to nemogoče. In ta slabost Francije se kaže prav tedaj, ko bi morala biti Francija velesila, ki bi ob strani Anglije in ZDA tvorila trden ,blok proti manevrom iz Moskve. ^/OFOR (ttA£ec/OM Ameriška Domovina •A-n/t E RI CA tu—H O IVI E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Misijonar je ostal v snegu Port Arthur, Ont. — Kaj i-mamo v Port Arthur še zdaj sneg? Dopis je iz prejšnjih časov. Za Veliko noč je bila v Port Arthur^duhovna obnova in sicer prav za praznike. Za veliki petek zvečer je bila napovedana prva pobožnost. Cerkev je bila polna, četudi je zunaj snežilo kot za stavo. Že pred pol osmo uro smo se vsi zbrali, čakali in čakali, toda misijonarja ni bilo od nikoder. Ob 4. uri 'Popoldne bi moral biti že na mestu. Bil je tak sneženi vihar skozi od Dulutha do Port Arthurja, da je avtobus ostal v snegu in ni mogel nikamor. Misijonar p. Odilo je skušal s privatnim avtom do cilja, pa je tudi ta ostal v snegu. Šele ob Pol deseti uri zvečer je misijonar dospel do cilja. Poldrugo turo so verniki čakali, molili rožni venec in križev pot, toda ob devetih so se razšli. Ko je prišel misijonar so bili v cerkvi samo še pevci, ki so se vadili velikonočne jpesmi za Vstajenje. Slovenski in hrvatski rojaki so dobro izrabili pripraven čas o-biska slovenskega duhovnika na veliko soboto in na velikonočno nedeljo. V soboto zjutraj so o-pravljali sv. spoved, ravno tako Popoldne in zvečer. Zvečer smo imeli mali spomin našega Vsta-Jonja. Po pridigi smo vsi zapeli trikrat Alelujo, nato so bile pete litanije in blagoslov. Vse z ljudskim petjem. V nedeljo smo imeli peto mašo ob 9. uri. Ljudi se je kar irlo in vsi so pristopili k sv. ob-Imjalu. Prijetno smo bili vsi iz-nenadeni ob poslušanju prelepega petja. Peli so večinoma sami Primorci: fantje in dekleta. Skoraj vsak iz druge fare, pa jim je šlo res dobro. Verniki drugih narodnosti se kar niso frmgli načuditi, da naši ljudje lako zapojo. Pesem je ljudi kar elektrizirala. Popoldne pri sklepu je bila zopet polna cerkev. Sil je kratek sklepni govor, pe-iu litanije in ponovitev krstne dbljube pred Naj svetejšim. Končali smo z evharističnim blagoslovom in zahvalno pesmijo. Pa ljudje se kar niso dali premak-uiti iz cerkve. Morali smo še Peti in zopet peti. Kar smo znali velikonočnih, smo jih zapeli. Pobro, da je misijonar prinesel s seboj 'tiskano besedilo. Težko jo bilo zapustiti cerkev. Kar zvi-lačo si je moral izmisliti: “Pojdimo doli v dvorano in bomo Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. vozne karte za ladjo ali avion ^ denarna nakazila, paketi 'k prevodi, emigracija itd. Pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 Montreal—Kanada, 2098 st. Catharine West. Tel. FI 5306 /Talija . nemčija - Francija tam še peli. In res smo peli še celo uro, tudi narodne pesmi. Ljudje so se tako razvneli, da so bili Židane volje, kot še nikoli v tej deželi, kakor so sami zagotavljali. Koliko je naših ljudi v Port Arthurju?? Skoraj kakih sto, Hrvatov pa tudi toliko, ako ne več. Nekaj je starih naseljencev Slovencev kot Hrvatov, največ pa je novih naseljencev. Po večini so mladi ljudje. Prevladujejo fantje. Pa so res fantje od fare da jih je kar veselje gledati. Kako resno SO' vzeli duhovno obnovo! Pretežna večina jih je prejela sv. zakramente. Kar ti ljudje rabijo, je to, da se malo zbližajo drug drugemu. Imeti bi morali kako organizacijo, društvo Najprej pevsko društvo, dramjatsko. Morda bi se dalo celo ustanoviti lastno faro. Škofija bi bila menda kar naklonjena. Na jesen bi bilo dobro če bi prišel med nas zopet slovenski duhovnik, tam-le okoli Vseh svetih, da bi malo pregledal položaj in nas zopet malo zbral. Slovenec iz Port Arthurja. ---------o------ Žalna proslava v Torontu Toronto, Ont. — Leto za • letom v večnost tone in tako poteka že osmo, ko so se slovenski možje in fantje, ki so branili svoje katoliško prepričanje in svoje domove, pred poplavo rdečega komunizma umikali, preko Karavank. Zaupali so, da bodo tam dobili pomoč, da bodo sprejeti kod borci za pravico in se morda zopet kmalu vrnili na svoje domove. Na vetrinjskih poljanah, kjer so postavili svoje šotore je kljub temu, da so bili razoroženi kot vojni ujetniki, vladala dobra in trdna volja, zavedajoč se, da so se borili za dobro in sveto stvar. Marsikdo, ki tega takrat ni razumel, lahko to razume danes. V vetrinjski cerkvi, pri Mariji pa so iškali tolažbe in jo prosili naj reši naš narod. Začetkom junija pa so začeli odhajati v drugo taborišče v Palmanuovo, v trpljenje in smrt. Težki in moreči dnevi so se začeli za one, ki -so še ostali na vetrinskem polju. A nevarnost je prešla in preselili smo se v druge kraje, si ustvarili nove domove, dobro eksistenco, in zato pozabili na vse težkoče in trpljenje, pozabili tudi na tiste, ki so dali življenje, da smo le mi prišli na varno. Da pa se zopet spomnimo naših bratov in sestra, ki so dali svoja življenja ali pa še sedaj trpe po ječah in jim je vera v Boga več kot vse trplenje, se bo pod okriljem “SLOVENSKE KARITAS” vršila “Žaljna komemoracija” za padlimi žrtvami v zadnji vojni in revoluciji. Komemoracija bo v nedeljo 14. junija ob 7 uri zvečer v dvorani Sv. Kazimirja na Roncesval les Ave. Vstopnina prostovoljna, prispevki pa so namenjeni potrebnim. Naslednjo nedeljo pa bo tudi Karitas pripravila na Ambroži cevi farmi piknik, kjer bo tudi veliko slovesnost v slavo Kralj 1-tombola. Vabimo vse, naj pri- ci majnika, Božji materi Mariji, spevajo primerne dobitke, ku- To je bilo 24 maja zvečer. Te-pijo listke in se tombole tudi daj smo knonali majniško Kra-udeleže. Saj boste veseli odpe- Ijico. Kronanje je trajalo celo Ijali “Pralni stroj.” Ne boste uro; med molitvijo in petjem so pa trpeli ne lakote in ne žeje in naša srca pozdravljala Marijo, ki se tudi razveselili v prosti in je bila tako lepa, vsa v cvetju in lepi naravi. obžarjena od svita sveč. Ganlji- Vse vljudno vabi odbor! ------o------ Poizvedovalni kotiček Fred Izlakar R. R. 3, Hamil- vo je bilo gledati našo mladino, ki se je na ta večer posvetila Mariji in prosila, da bi Ona vodila slovenska srca po svetu. ton, Ont., Canada, išče g. Alojza 1 Drugih posebnih novic tukaj v Likar, ki je prišel v Kamacto kon-! Kimberley ni. V juniju bomo oem leta 1950 ali začetkom 1.1 imeii sv- birmo. Vreme imamo ,1951 iz IRO-taborišča Capua !bol.[ hiadno,^ posebno ^zjutraj in (Italija) v gozdove v okolici v gozaove v Port Arthur. Mrs. Frančiška Perčič, 14915 Pepper Ave., Cleveland 10, Ohio, išče svojega brata Jožeta Brešan, ki je odšel v Kanado 1. 1948 Koroš.kega (Spittal a. D.) --------------o------ zvečer. Na koncu pošiljam prisrčne pozdrave uredništvu in vsem bralcem. Bog živi! M. H. Glas iz Kapuskasinga Med Slovenci v Kirkland Lake, Ont. Kirkland Lake, Ont. — Ured T_ . nik “Ameriške Domovine” je v Kapuskasmg, Ont. - Na misel šteyilki tega ČMCtpisa z dne 26 nuje prišlo, naj bi se oglasil osil čitatelj raznih našem listu Ameriška Domovi-,krajih Kanade naj bi se jayili z nekaj vrstic iz Ka-I^.^. w svojih krajey_ Hajhifrejša in najvarnejša tvrdka! V cenah je uračunana voznina, carina in davek! Kanadska bela moka, 100 ibs.........$12.50 koruzna moka, 100 ibs...............$12.00 Riž, 20 Ibs.$8.25 — SUROVA KAVA, 6 Ibs.$7.50 Zahtevajte nove cenike za številne vrste paketov! Pošiljamo razna zdravila, radio sprejemnike in vse drugo! EXPRESS TRADING GORP. 40th Avenue Telefon ST 6-9083 Long Island City 1, N. Y. 27-18 na — torej puskaisimga. Mi tukaj se imamo kar dobro, življenje nas gozdarjev je sicer bolj enolično' a včasih je pa le kaj za spremembo. Kdaj pa kdaj nas pride namreč obiskat kaka medvedka s svojim mladim naraščajem in se ponosmo sprehaja ob našem gozdarskem taborišču. Medvedka vam ni nevarna žival, pač pa je ni priporočljivo poditi, ker se v tem primeru hrabro, postavi v bran za svoje malčke. V takem primeru utegne biti, nevarna. Dosedaj smo imeli večkrat kaj dežja. Zadnji sneg smo imeli pred dvema tednoma; v kratkem nam bodo prišle v nadlego muhe in pa komarji. Tukaj sem iod Slovencev sam; za družbo imam nekaj sinov cesarja (Lahov), ki so mi dobri prijatelji razen kadar se začne- movicami iz Bom napisal nekaj vrstic, da boste videli, da smo še zmerom živi, čeprav je o nas malo slišati. — Tukaj pri nas ni posebnih novic, čeprav je prišlo v zadnjih letih semkaj veliko število novih priseljencev, je med njimi zelo malo Hrvatov, še manj pa Slovencev. Žalostno je, da pa še ta mala skupinica novih Slovencev tukaj ne išče nikakega stika s starimi naseljenci našega rodu in jim je tudi zelo malo mar, da bi jih pridobili v svoj krog. Škoda da je tako, kajti zmerom smo mislili, da če bi se Slovenci naselili tukaj v večjem številu, bi bilo to zelo ugodno za razvoj naših podpornih in kulturnih društev. Taka društva nujno potrebujejo za svoj ■obstoj stare žile in pa injekcijo mlade krvi. Mi tukaj smo, pač mo pogovarjati o ra^mhjtvareh ^^*1 j^anje ‘“raji" in novi, ki se za stare ne zmenijo in, gredo svojo pot naprej. Na velikonočni ponedeljek nas je obiskal misijonar Karel Wol-bang, C. M., in imel tukaj svoj tridnevni misijon. Pobožnosti so se začele v ponedeljek zvečer v tukajšnji cerkvi Presvetega Imena; imeli smo pete litanije in slovensko pridigo. Pobožnosti so se nadaljevale v torek in sre- za to- prej omenjenim duhovnikom, kajti oni so zanj po teh krajih med našimi rojaki led razbijali in drugo, v naših dušah pa se je začel led tajati. To je lepo videti iz sledečega primera: na belo nedeljo je obiskal g. Wtolbang enega naših slovenskih rojakov v bolnišnici v Hailey-bury, kjer se nahaja že več let. Ko ga je misijonar tolažil in mu priporočal, naj zaupa v Boga, mu je naš rojak odgovoril: “Oh, saj da, saj da. Poprej sem bil petindvajset let in nikdar nisem videl, da sonce vzhaja, sedaj pa ga vidim vsako jutro in v njem Boga.” Omenim naj še, da je g. misijonar obiskal vse naše bolnike v bolnišnicah in jim mudil priložnost, da so izpolnili svoje krščanske velikonočne dolžnosti. Tudi je obiskal vse naše družine, katere so ga prav lepo sprejele, kar pomeni, da bo dobrodošel, kadar ho; spet prišel med nas. —ič. ------o------ V gozdu mu ni bilo všeč Kapuskasing, Ont. — V kratkem se bom spet preselil, zato Vas najvljudneje prosim, da bi mi začeli pošiljati Vaš časopis na moj novi naslov, ki ga boste našli spodaj. Uvidel sem namreč, da v gozdovih ne bom prišel zelo daleč; to je le za novodošle, ki se zaradi nepoznanja razmer in jezika nimajo kam drugam vtakniti. Istega mnenja je tudi moj brat, s katerim sva tukaj skupaj. Zato sva se domenila, da pojdeva pogledat v Toronto, če se bo dalo tam živeti in se bova pridružila naši tamošnji slovenski družini. Rad bi Vam napisal kaj več zanimivosti, pa mi primanjkuje1 časa. Morda čez čas spet kaj. Prejmite iskrene pozdrave in — odličnim spoštovanj em Frank Strlič 263 Oakwaad Ave. Toronto, Ontario. kakor n. pr. o civilizaciji. Vsi namreč vemo, da se Lah rad hvali. Pač lastna hvala ni kaj prida. Nič podcenjevanja sicer, pa delu plačilo, cigančku pa pipo duvana. Pozdrave pošiljam uredništvu našega lista ter čitatelj em širom Kanade in Združenih držav. C. Smrekar. ------o------ Pozdravi Iz Kimberleya v Britski Kolumbiji dol- Teror kanadskega severa ei Na gospodarski veljavi pridobivajoči kanadski sever je pozimi ledenica, poleti pa leglo milijard in milijard črnih muh, ki prizadevajo ljudem in živalim mnogo trpljenja. Vlada proučuje, kako bi to mušjo nadlogo ugonobila in je imela s protimrčesnim sredstvom DDT že lepe uspehe. Mikrovalovno televizijsko omrežje se širi Ottawa. — Novo kanadsko mikrovalovno televizijsko omrežje, ki je stalo našo vlado več milijonov dolarjev, je začelo pred kratkim poslovati in veže sedaj tri televizijske postaje v Kanadi: Montreal, Ottawo in Toronto. Programi s teh treh televizijskih postaj ,se dado gle-do. Lahko rečem, da v Kirkland! dati v Združenih državah s po-Lake še nikdar ni bilo nikoli to- močjo relejne mikrovalovne po- liko slovenskih ljudi obenem cerkvi, ne pred vojno ne po voj-| ■ni, kakor jih je bilo sedaj. Ču- stvo domovino z vsemi njenimi krasotami, križpotji in zname- Kimberley, B. C. — Po. gem času se spet oglašam z nekaj vrsticami iz našega prelepe-j ga Kimberleya. Obenem sporo-se ^mu nj, kajti g. Wolbang čam, da je pri nas sedaj še lepše! z'na s svoi° lepo pridigo v diomar kakor po navadi Prihod pomla-'T6111 jeziku prebuditi v srcih ver-di v Kimberley j e zmerom bolj in^ov naj lepša čustva, pričarati pozen, ker je naše mesto precej ^ zna Pred 'oči Tvojo lastno roj-na visokem. Cvetoči majnik nam je prine-, sel nasmeh zemlje. Naši vrtoviob nRb hribčki, ki so po-so ozaljšani in pestrobarvni tuli- seiarii s kapelicami in cerkvami, ipani prekrasno cveto med beli-. kamor sd nas naše matere kot mi narcisami, šmarnicami in otroke peljale za reke na božjo drugim nakitom pomladanskega | Pob Prenekateri so imeli ob le-cvetja. Najlepše pa je v gozdu, j Pridigah misijonarja solze v kjer prebirajo krilati pevci svo- °čeb. je srebrne strune. Ptičev je tu- Na misijonu so prav lepo zakaj mnogo: liščkov, sinic, kosov .peli pevci Slov. pevskega zbora in slavčkov. Vsi prekrasno go- “Triglav,” katerim so tudi drugi stole in grade svoja gnezdeca, pridno pomagali. V resnici je ni Gozd ima mnogo družbe; v diše^lapse pesmi kakor je naša slo-čih borovih gozdovih je polno venska pesem, kajti Slovenci veveric. Ti naši borovi gozdovi-! pojemo iz srca in še posebej pri->so prelestni; človek se jih nik- baja to do izraza v naših Mari-dar ne naveliča, čeprav segajo jinih pesmih, kamorkoli seže človeku oko. Za- J Preč. g. Wolbang ni edini stores, narava pri nas je prekras-1 venski duhovnik, ki nas je po na, polna lepote, in veselja in vsa, voj ni obiskal. Tudi drugi kot vabeča na sprehode v gozdove,' preč. gg. dr. Kolarič, dr. Pajk kjer kraljuje čudovit mir; vse in časi so nas-že obiskali, toda g. to človeka blagodejno tolaži ob (Wolbang je imel med vsemi naj-misli na dom. , j večji uspeh. Seveda se ima g. Za majnik smo imeli pri nas Wolbang v dobri meri zahvaliti staje v mestu Buffalo, N. Y. To omrežje je prvo od večih, katera namerava kanadska vlada vzpostaviti na svojem ozemlju, diokler ne bomo imeli svojega televizijskega omrežja po vsej deželi, od Vancouvra do Hali-faxa. Nova ottawska televizijska oddajna postaja je začela obratovati drugega junija letos, ko so z nje oddajali po Kanadi in Združenih državah film s kronanja kraljice Elizabete II. Kljub temu pa se zdi, da Kanadčani, zlasti v Torontu, še vedno rajši 'gledajio programe z oddajne postaje v Buffalo, N. Y. Nekateri pravijo, da imajo v Buffalo boljše programe, drugi pa pravijo tudi, da buffalski TV oddaja mnogo dlje in več kakor katerakoli kanadska TV postaja. Sprejem programov buffalskih oddaj v Toronto je zadnji čas še jasnejši, kakor je bil od začetka. ---------------o------ Kompletne zgodovine Indijancev še nimamo Lethbridge, Alta. — Zgodovine vseh pieman Indijancev na tem kontinentu še nimamo, prihajajo pa na svetlo zgodovine o posameznih indijanskih plemenih. Take so v tem mestu izda- Ko se je pred več koi 60 leti ob temle času odpravljal priro-dopisec Packard z univerze Harvard na obalo Labradorja, ni mislil, da bo imel toliko težov s črnimi muhami. V svoji knjigi je pozneje zapisal o teh žuželkah med drugim tudi tole: “Tam smo naleteli na roje črnih muh in čeprav so nas nadlegovale že ko smo se prebijali čez otok Cari-aou, nas je začudilo, kako številna je bila ta nadloga tukaj bodisi po številu, ali sitnosti. Te muhe nimajo nikoder na svetu tako udobnih pogojev za razvoj ■kakor tukaj na Labradorju, čigar tretjina površine odpade na: mlake in potoke.” Packard seveda ni bil edini, ki so ga na kanadskem severu nad ' egovale črne muhe. Lovci na rozneno divjad, irudosledci, farmarji na severu kanadskih prerij in splavarji na kanadskih severnih rekah, posebno pa drvarji, so že od nekdaj kleli to mušjo nadlego. Veliko naših bralcev se spominja teh muh izza časa, bo so opravljali po severnih kanadskih gozdovih svoje pogodbeno delo in ga nekateri še opravljajo. Zadnjih šest let je na delu proti črnim muham večja skupina vladnih žuželko-slovcev, ki z znanstvenim študijem proučujejo možnosti za uničenje te nadlege. Nekaj njihovih poizkusov se je sijajno obneslo, nekateri so doživeli manjši uspeh, z nekaterimi poizkusi ■boja proti črnim muham pa so ga polomili. Lep uspeh so zabeležili v predelih obeh, severnega in južnega rokava reke Saskatchewan, kjer so črne muhe leta in leta pikale živino, da je crkala vsako leto v tisočih. Črne muhe so takisto ugonobili po rečnih dolinah Yukona. Roje črnih muh so zmanjšali okrog letališča Goose Bay na Labradorju, toda uničili jih niso. Ko mini jo dolgotrajni zimski meseci s svojim strupenim mrazom in divjimi vetrovi, nastopi na kanadskem severu poletje, ki je kratko, za nameček pa vzro-je iz šumečih potokov in potočkov, ki jih je sever ves poln, črne muhe in začno svoje življenje. Pod kamni in skalami severnih kanadskih žuborečih potokov se drži na milijone milijard broječa zalega majhnih ličink, ki se koncem maja razvijejo v drobne črne muhe, ki se v rojih odpravijo na bregove in začno pikati ljudi in živali. Teh črnih muh je v Kanadi vsaj 25 različnih vrst, ki pa so si med seboj več ali manj v sorodu. Vsaka teh vrst ima, kakor žuželke običajno, štiri oblike svojega razvoja: jajčece, ličinka, buba in muha kot taka. Nekatere vrste so si izbrale za svoje žrtve živali, druge so še bolj “specializirane” in se lotevajo samo ptičev, toda dve najbolj plodni vrsti sta se spravili na ljudi. Vse vrste teh muh ležejo li pred kratkim knjigo o zgodovini Indijancev plemena Blood. Pisatelj knjige o zgodovini, razvoju in kulturi Indijancev plemena Blood misijonar S. H. Middleton je dodal k svoji knjigi tudi izvor in razlago pomena' takoimen/ovanega “sončnega plesa,” katerega tradicionalno rajajo ti Indijanci. Pisatelj Middleton je bil dolga leta ravnatelj šole sv. Pavla blizu indij an- svoja jajčeca v tekoče vode; ene jih ležejo v majhne potočke, druge v reke in ena vrsta leže jajčeca pod slapovi. Zanimivo je, da se hranijo s krvjo ljudi in živali samo samice; samci ne pikajo,. Primer, v kako nezaslišani množini se ta golazen koti, najdemo v podatkih vladnih ento-mologov, ki so pregledovali vode okrog strateško važnega letališča Goose Bay na Labradorju: v dolžini desetih jardov običajnega tamošnjega potoka so našli nad en milijon ličink. Potok, ki so v njem proučevali številnost te mušje zalege, se izliva v jezero z značilnim imenom Lousy Lake. Večina teh muh leže jajčeca le enkrat na leto, nekaj vrst pa ima dve generaciji; (druga se izleže tja pod zgodnjo jesen, črne muhe uspevajo v toplem poletnem vremenu; kakor hitro začne temperatura jeseni padati, postanejo lene in začno počasi crkavati. Entomologi so proučevali tudi privlačnost različnih barv za te muhe. Zeto zanimivo je, da se zdi barva uniform kanadskih in ameriških letalcev (ki imajo svoje baze po Severu) tem muham kar se da privlačna. Prvi velik pnoučevalni naskok proti tem muham je organizirala naša vlada okrog severnega mesta Churchill, Man., na južni oblali Hudsonovega zaliva. Dva kanadska in en ameriški žužel-koslovec so vodili raziskovanje. Poizkušali so z zastrupljevanjem vode in ugotovili, da pomeni protimrčesno sredstvo DDT uspešna morilo, če ga razdelje v vodo v razmerju 1: 10,000,000 in če teče tako zastrupljena voda mimo skal in kamnov, na katerih se drže ličinske črnih muh,, petnajst minut. To pomeni gotovo smrt za ličinke, medtem ko ribam ne škoduje. Eden teh žu-želkoslovcev je