Ivan Albreht: S tajno grozo.
383
Pri teh mislih je zagledala gospa Ana kočijo, ki je letela po cesti od mesta. Razveselila se je zelo, ko jo je zagledala; toda ko je prihajala kočija bliže, je videla, da nosi znamenje plemiške kočije in jo je obšla zla slutnja . . . Kočija je obstala pred dvorcem in izstopil je star kavalir. Gospa Ana jespoznala, da je ekscelenca Silva-Potok. Sprejela ga je z veliko ljubeznivostjo in stari kavalir je pripovedoval o govoricah, ki se širijo po gradu ter ji ponujal svojo pomoč. Pravil je o zvijači, ki si jo je izmislil gospod Terramyszka, kako je prepričan, da je zapodila gospa Ana med potjo zaljubljenega študenta iz kočije. Toda drugi so, ki ne vedo o zvijači in ji tudi ne verujejo. Zato je treba, da se vsa stvar pojasni.' Markiz de Pollian, gospod de Chemoi in gospod de Gorian so pripravljeni zastaviti svoje orožje, da dokažejo resnico. Treba pa je, da pride gospa Ana sama v grad . . .
Gospa Ana se je vsemu temu čudila, toda razumela je spletko
in je vedela, da je to delo gospe de Champillon. Ker si je bila svesta
svoje nedolžnosti, se je takoj odločila, da   pojde v grad.   Pogostila
je starega kavalirja v svoji sobi in je z nasmehi sprejemala njegove
poklone.   Ker je želela  videti Avrelija, se je odpeljala z ekscelenco
preje proti mestu.   Vso pot je gledala iz kočije  in  se  spominjala
snočnje vožnje.
(Dalje prihodnjič.)
-» • *-
Ivan Albreht:
S
S tajno grozo.
tajno grozo mislim nate in na tiste dni, ko bo mrtev smeh oči in samo v spominu medlem bo drhtelo iz mladosti: »Ljubica, kje si . . ."
In še v tem spominu tihem bo umirala ljubav, kakor bilka sred dobrav v enoličnem dolgočasju na jesen zapade smrti.
S plaho grozo mislim nate,