34
Dobri ljudje
7. Angelčkov angelček.
'eka vrtnarica je prodajala vsako jutro zele-njavo na trgu in opazovala šolarje bližnje šole šolskih bratov, kako so prihajali in od-hajali. Med njimi se ji je zdel posebno všeč šolarček, ki se je odiikova! po svoji pohlev-
nosti,   modrosti  in   nedolžnosti.   Poznala  je  njegovo
mater, ubogo vdovo, ki je le težko preživljala sebe iti
svojega dobrega otroka.
In vsako jutro je rekla angelcu varihu tega dečka,
ko je šel mimo nje: »Dobri angel, obvaruj ga nedolž-
nega!"
Nadalje  zdaj  še   ni  mislila.   Nekega   dne  pa je
angelček,   kateremu je priporočala dečka,   rekel prav
natihoma preprosti prodajalki   nekaj besedi,   ki so jo
skoraj prestrašile, da je zardela.
Ta dan je namreč nekoliko pregledala in preštela svoje imetje in je našla, da itna že več prihrankov kot je pričakovala. Ta preostanek jo spravi nekoliko v zadrego.   Kaj   naj počnem ž njim,   rečc sama sebi.
To je bilo takrat, ko ji je angelček varih mimo-idočega šolarčka v trenotku, ko mu ga je priporočala, rekel: »Poskrbi,  da  postane  mašnik!"
Rekel sem, da jo je ta bescda nekoHko prestrašila v začetku, a polagoma se je udomačiia v njeni duši; izpremenila se jc v željo; ta želja je postala moč, iz-previdcla je, da mora štediti in . . . deček je bil na njene stroške sprejet v tnalo semenišče.
Bog je blagoslovil dobro delo in s trudom, z varčnostjo in tudi s pritrgavanjem je mali učenček dospel do velikega scmenišča — sprejet je bil v bo-goslovje. Dobra vrtnarica ni učakala, da bi bila na zemlji že uživala sad svojega dobrega dejanja. Bog jo je bil poklical k sebi nekaj mesecev poprej, kot je bil njcn varovanec posveČen v mašnika. Pa kako lep  je  bil njen vzprejem v raju!  ln koliko radost je
S3    35    VS.
morala čutiti tam gori, ko je videla, kolika slava pri-haja k Bogu od svetih maš, ki jih je opravljal njen angelček, kakor ga je imenovala!
(Paillettes d'or.)
8. Naj ne ve levica, kaj dela desnica.
Ko je bil lurdski župnik Peyramale (b. Peramal) še vikar v Viku na južnem Francoskem, mu je oče ob neki svečanosti daroval 200 frankov. Še isti dan zvečer potrka na vrata vikarjeve sobe ubog trgovec istega kraja, vdovec in oče mnogoštevilne družine, ter mu potoži svojo stisko in zadrego. Milosrčni mašnik ga tolaži in reče: »Prosiva Boga, da nama da kako dobro misel." Pa isti trenutck je že imel dobro misel. Jaz poznam nekoga," mu reče, nki je ravno danes prejel vsoto, kakršno Vi potrebujete. Počakajte me tukaj za trenotek!"
Trgovec sliši, kako hiti vikar po stopnicah, kako zavije v župnikovo sobo in jo previdno zapre za seboj. Vikar se nekaj minut pogovarja z župnikom o vsakdanjih rečeh in ga zopet zapusti, ne da bi kaj otnenil o trgovčevi zadregi. Nato potegne iz žcpa 200 frankov in stopi z zmagoslavnim obrazom v svojo sobo. nVaša reč je uravnana," vzklikne, »tukaj je vsota: oni, ki Vam jo podari, noče biti imenovan."
oNi ga treba imenovati,1' odvrne z ginjenim gla-som trgovec, ki ga je bil prevaril vikarjev odhod in pogovor z župnikom; ,,saj se da uganiti. Kako zlato srce ima gospod župnik!"
Ko minc nekaj mesecev, pride trgovec, ki se je srečno rešil iz trgovske zadrcge, zopet v župnišče. Ker je bil vikar odsoten, se predstavi župniku. »Pre-častiti," ga nagovori trgovec, BVam se imam zahvaliti, da sem rešen iz stiske."
BKako to?" sc začudi župnik.
BS tistimi 200 franki, ki ste mi jih bili daii in Vam jih tukaj nazaj prinesem."
nS katerimi franki?" reče župnik in se še bolj čudi.
,,Saj ni treba, da bi zakrivali," ponavlja ubogi inož s solzami v očeh; nvse mi je znano."
3*
ai  36  j^
^Kako vse? Kaj vse?"
To začudenje starega župnika si je namreč napak razlagal hvaležni dolžnik, ki je prišel poravnat svoj <io!g, zato nadaljuje: ,,O, le nikar ne mislite, da Vas je izdal gospod vikar; pa jaz sem razumel vse: z de-fiarjem se je vrnil iz Vaše sobe."
Ko župnik sliši ime svojega vikarja, se mu takoj posveti. »Moj vikar," tako začne župnik razlagati uganko, ,,je sposoben za vse dobro; bo pa že zopet ena onih umetnosti, ki jih le on zna . . ."
Kako zardi zvečer dobri gospod vikar, ko mu župnik izroči 200 frankov, pa seveda za obresti prt-dene še nekaj naukov, kako je pri milodarih treba tudi previdnosti, da dober človek ne sme biti pre-dober, da je modrost poglavitna čednost, da srce ne sme premagati glave itd. Ali so pomagali ti nauki, nisem mogel poizvedeti, ker največjo moč itna končno vendarle Ijubezen dobrega srca.
(Ambrosius, Paillettes d'or)
9. Dva brata.
V neki vasi sta živela dva brata. Vsak je imel svojo hišo in svoje polje. Starejši brat je bil oženjen in je imcl mnogo otrok. Mlajši je bil sam. Nekega leta sta itnela žito na polju, a vsako polje je bilo na drugem kraju vasi.
Ko je dozorelo žito, sta rekla brata drug dru-gemu: ,Jutri bom žcl."
PonoČi pa si misli mlajši brat: nMoj brat je oženjen, ima mnogo otrok, mnogo skrbi in obilo dru-gega dela. Jaz gretn na njegovo polje, mu požanjem žita, kolikor ga največ morem, in mu ga znosim na kup, da bode imel zjutraj manj dela.
Kakor je mislil, tako je storil. Ob istem času pa vstane tudi njegov starejši brat, zbudi ženo in otroke ler jim reče: »Moj brat je sam, nima nikogar, da bi mu pomagal pri delu, pojdimo torej mi na njegovo njivo. Požanjemo mu žita, kolikor bo mogoče, ga povežemo v snope in znosimo na kup. Zjutraj bode imel manj dela."
Šli so in storili tako.
33    37    tS
Ko pa prideta drugo julro vsak na svoje polje in zapazita, da je že nekdo pospravil dober kos žita. poklekneta in zahvalita Boga, ki je tako hitro poplačai njiju dobro srce.