8654 4A
6 C 10 O Z O O
OSREDNJA KNJIŽNICA
P . H . 1 c. b
66001 KOPt K

Primorski
g m&
Poštama piačana v gotovim ,	.	..
Abb. postale I gruppo Cena 4UU UT
novink
Leto XXXVII. St. 247 (11.069)
TRST, nedelja, 18. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB ODPRTJU MEJNEGA PREHODA STANDREZ ■ VRTOJBA
Uspeh sodelovanja
Danes dopoldne bodo , ob udeležbi dneh zunanjih ministrov, Co-lomba in Vrhovca, predsednikov deželne vlade Furlanije - Julijske krajine in slovenske vlade Comellija in Zemljariča, županov obeh Goric Scarana in Š uš melja, slovesno odprli mednarodni mejni prehod Štandrež - Vrtojba in mejne objekte, ki so jih zgradili na italijanski in na jugoslovanski strani. Gre za dogodek velike razsežnosti, ne le za gorički obmejni prostor, ampak tudi za splošne italijansko - jugoslovanske odnose. Ta, kakor tudi nelcateri drugi prometni objekti na Goriškem (mejni prehod na Škabrjelovi cesti, cesti na Kolovratu in na Sabotinu) so namreč «osimski» objekti, se pravi, da so grajeni po volji dveh držav, da izboljšata življenje ob meji.
Po zaslugi težnje prebivalstva, da se krepijo dobrososedski odnosi, zaradi privrženosti obeh držav sklepni listini helsinške konference in volji, da uresničita črko in duha osimskega sporazuma, prihaja danes do političnega dogodlca, ki daje priznanje ganskemu prostoru za njegovo pionirsko, vztrajno, na enakopravnih odnosih temelječe povojno delo za integracijo tega prostora in o-previjanje njegove povezovalne naloge do širokega zaledja.
Z današnjim odprtjem mejnega prehoda, prometne infrastrukture, katere zamisel se je porodila 1967. leta in se začela dejansko" izvajati s sprejetjem izvršilnega načrta 1977. leta. bi se morala začeti nova doba v kooperacijski polililci med obema državama. Razmere so talešne, da se ne bi smeli zadovoljevati z doseženim, ampak se moramo potruditi, da bi v kriznem razdobju, v katerem živimo, in v zapletenem iskanju novih gospodarskih ravnovesij presegli sicer vedno aktualen koncept o Gorici, mostu med Padsko nižino in Podonavjem. Ne smemo se zadovoljiti zgolj z u-služništvom, ampak moramo iskati trajnejše gospodarske povezovalne oblike. Večkrat poudarjeno obojestransko voljo po industrijski in tehnični kooperaciji, po izboljšanju blagovne menjave, po izvajanju v osimskem sporazumu predvidenih oblik gospodarskih povezav, moramo tudi dejansko izvajati, če hočemo premagati kri-zo, ki pesti predvsem naše obmejno gospodarstvo. Ob tem si ne moremo kaj, da ne bi ob tako pomembnem dogodku, ki ga označuje navzočnost voditeljev obeh diplomacij, opozorili nd zadnji primer nedopustne diskriminacije, ki so jo prav do goričkih Slovencev, ki so veliko prispevali k po-mirjenju in razvijanju sodelovanja (tudi z odstopanjem zemlje za MMP štandrež in bodoči avto-Pori) izvedli ob sedanjem popisu prebivalstva. Niso jim namreč
razdelili, kot tržaškim, tudi slovenskih popisnih pol. Takšno ravnanje oblasti opozarja na še vedno živo prisotno dvojno in celo trojno mero do Slovencev v Italiji, na osnovi katere se po stopnji pravic gorlški Slovenci razlikujejo od tržaških, videmski Slovenci pa od obeh celo še po tem — kar italijanski kulturi ve dela časti — da nimajo niti šol v lastnem jeziku.
Kakor smo po eni strani zadovoljni. da se v naših krajih gradijo tako pomembni objekti, da se ustvarjajo pogoji za boljše medsebojno komuniciranje in tudi pogoji za kvalitetnejši gospodarski skok, tako nam po drugi strani ne more biti prav. da po tolikih letih od konca vojne, mirovne pogodbe, londonskega memoranduma in osimskega sporazuma, sprejema ustave in deželnega statuta, v katerih so obljubili u-reditev našega položaja, niso še ustregli vsebinsko enotni zahtevi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po pravnem priznanju njenega statusa manjšine na celotnem območju, v 35 občinah, z uzakonitvijo in izvajanjem vseh tistih pravic, ki jih manjšina potrebuje za svojo pravilno rast,
S temi občutki pozdravljamo današnje svečano odprtje MMP šiandrež - Vrtojba, predvsem pa prvo srečanje visokih predstavnikov obeh držav v naših krajih. Ni naključje, da je do tega srečanja prišlo prav v ,Gorici. To srečanje je priznanje njenim naporom za pomiritev in izglajeva-nje poti, ki je pripeljala do sklenitve osimskega sporazuma, temeljnega kamna, na katerem se lahko razvijajo nove oblike sodelovanja.
Obe Gorici, mesti ob Soči, ki sta sprejeli soseščino in vidita v njej moč za nove dosežke, gresta dalje v svojih skupnih naporih. Uredili bosta povezavo čez Sabotin, se dogovorili glede uporabe Soče, na najboljši poti pa sta, da se kaj hitro podpiše in začne izvajati tudi sporazum o skupni obrambi vinorodnih in sadjarskih krajev v Furlaniji, na Krasu in v Vipavski dolini pred točo. Z uporabo raket v miroljubne namene daje ■prav ta majhen prostor v osrčju Evrope lep zgled širšemu srednjeevropskemu in svetovnemu prostoru, zlasti pa tistim, ki tekmujejo v oboroževalni tekmi, kako je mogoče s potrpežljivim iskanjem tistega, kar združuje,' tudi med različnimi družbenimi sistemi uveljavljati načela miroljubnega sožitja in kako je mogoče s sodelovanjem na enakopravni osnovi živeti v miru in postavljati temelje lepši, predvsem pa — tako pričakujemo — še bolj ustvarjalni prihodnosti.
GORAZD VESEL
PRED SESTANKOM 22 VODITELJEV DRŽAV IN VLAD V CANCUNU
SKEPSA 0 IZIDU MEHIŠKEGA VRHA ZA OBNOVITEV DIALOGA SEVER-JUG
Zunanji minister Colombo obžaluje, da niso povabili Italije
RIM — Le nekaj dni pred začetkom sestanka med 22 voditelji držav ali vlad v mehiškem Can-cunu, kjer se bodo 22. in 23. t.m. pogovarjali o vprašanjih svetovnega razvoja, prevladuje v mednarodnih krogih in celo med državami, ki se bodo sestanka udeležile, precejšnja skepsa glede možnosti pomembnejših premikov v smeri resnejšega in konstruktivne jšega pristopa k rešeyanju vprašanja pravičnejših odnosov med revnejšimi in bogatejšimi državami. Prvenstvena naloga mehiškega srečanja je namreč iskanje poti za premaknitev že večkrat nastavljenih in prekinjenih pogajanj Sever-Jug z mrtvega tira, tako da bi mogli v naravnem sedežu OZN hitreje napredovati pogovori o uvajanju novega gospodarskega reda, ki naj bi, pa čeprav postopoma, odpravljal prepad med visoko razvitimi industrijskimi državami in deželami v razvoju.
Pesimizem o uspešnosti cancun-skega sestanka opravičujejo v splošnem poslabšani mednarodni odnosi, določeni negativni preo-kreti (zlasti v ZDA po umestitvi Reaganove administracije) bogatejših do vprašanja pomoči nerazvitim državam, trije ali celo štirje povsem različni pristopi k tej problematiki, ki so označevali in še označujejo prekinjeno pot «glo-balnih pogovorov*.
SZ in vzhodne države zatrjujejo, da se jih zadeva ne tiče, ceš da so težave nerazvitih držav zgolj posledica kolonialističnega izkoriščanja, in jih zato tudi ne bo v Caneunu. ZDA po novem (Reagan bo sam prisoten v Mehiki) pogojujejo pomoč nerazvitim dvostranskim odnosom in svojemu kapitalu koristnim zakonitostim «svobodne-ga trga*. Zahodnoevropske razvite države so nekoliko bolj dovzetne za globalno razpravo in u-krepanje v okviru nekoliko spremenjenih gospodarskih odnosov. «Skupina 77», ki zastopa v bistvu neuvrščene države v razvoju, je seveda najbolj zainteresirana za nujno obnovitev globalnih pogajanj v OZN, ki naj bi vodila k
dejanskemu preokretu v svetovnih gospodarskih odnosih, ki naj bi omogočili hitrejši razvoj nerazvitih in premostitev prepada, toda na osnovi specifičnih potencialov držav v razvoju, ne pa po izkori-ščevalni logiki multinacionalnih monopolov.
Znamenje majhnega zaupanja v poseben uspeh cancunskih pogovorov je bržkone že napovedana odsotnost enega izmed pobudnikov, bivšega nemškega kanclerja Wil-lvja Brandta, pa zadnja vest o (diplomatski?) bolezni sopredsednika mehiškega srečanja, avstrijskega kanclerja Kreiskega. Italijanski zunanji minister Colombo pa je včeraj na konferenci o «Ev-ropi v krizi dialoga Sever-Jug*
v Firencah izrekel obžalovan,je, da prireditelji niso povabili Italije. Po njegovem so storili »politično napako*, ker ima Italija glede sodelovanja z državami v razvoju različna stališča od Reaganovih in ji je že uspelo pridobiti za »globalna pogajanja* ostale zahodnoevropske države.
Sestanku 22 državnih poglavarjev in predsednikov vlad, na katerem bo sodelovala tudi Jugoslavija, bo predsedoval torej sam mehiški predsednik Lopez Portillo. Izvedenci za mednarodno politiko pa ocenjujejo, da bo že velik u-speh, če bo prisotnim državnikom uspelo vsaj ponovno odpreti vrata za obnovitev dialoga Sever-Jug na prihodnjih zasedanjih OZN.
Pripadniki IRA ranili britanskega generala
LONDON — Severnoirska kriza je spet. kot že večkrat v preteklosti, prerasla državne meje in se preselila v sosednjo Veliko Britanijo. Še se ni polegel odmev gladovnih stavk v belfaškem zaporu Maže in separatisti irske republikanske armade so že «na delu*, tokrat kar- sredi Londona. V bombnem atentatu je bil namreč zelo hudo ranjen vrhovni poveljnik britanskih »marines* general polkovnik Stevard Pringle. Neznani atentatorji so Pringlcjev avto pognali v zrak, prav v trenutku, ko je general vstopil vanj. Oficirja so nemudoma prepeljali v bolnišnico in ga podvrgli težki operaciji z amputacijo desne noge. V atentatu je bila lažje ranjena tudi neka mimoidoča ženska. Pripadniki IRA so prevzeli odgovornost za atentat s telefonskim pozivom. Na podoben način so irski separatisti pred dvema letoma ubili poslanca konservativne stranke Airieja Neaveja.
DANES VOLITVE V GRČIJI
N ATO in EGS glavni sporni vprašanji
ATENE — Danes ob 7. uri bodo v Grčiji odprli okoli 18.500 volilnih sedežev za izvolitev 300 poslancev parlamenta in 24 predstavnikov grške republike v evropski parlament. Skoraj sedem milijonov volivcev bo lahko zbiralo med mozaikom 14 strank in petih neodvisnih kandidatov. Kljub temu. da so volitve za slehernega državljana, ki je dopolnil dvajset let, obvezne, je neoddanih glasovnic običajno okoli 20 odstotkov.
Zaradi zapletenosti grškega volilnega sistema ima pravzaprav le sedem strank možnost izvolitve svojih predstavnikov v parlament, le dve pa se bosta najbrž potegovali za absolutno večino: cen-tristična stranka premiera Rallisa »Nova demokracija* in socialistična stranka Pasok, leader katere je
.....................................................
TUDI VČERAJ SO ČLANI CK OSTRO NAPADLI PRVEGA SEKRETARJA KANIO
VSE VZTRAJNEJŠE 60 V0RICE 0 BLIŽNJIH ZAMENJA VAH V VODSTVU POLJSKE PARTUE
0 tem priča tudi jedrnato poročilo sovjetske agencije TASS - Kania skuša umiriti notranjo opozicijo in zato napada Solidarnost - Okrepitev pristojnosti vlade?
VARŠAVA — Drugi dan četrtega plenuma CK poljske združene delavske partije se ni bistveno razlikoval od prvega. Značilnost plenuma .je zlasti v tem. da ka žejo navzven strnjene vrste poljskih komunistov od časa do časa tudi precejšnje notranje razpoke. Tako sta bili osrednji temi včerajšnjega dne nadvse ostri in soglasni nacadi na neodvisni sindikat Lecha Walese ir pa »vprašanja organizacije*, olepševalni izraz, ki v preprostih besedah pomeni zamenjave v vodstvu partije.
V tej luči je moč tolmačiti predvčerajšnji izredno ostri na-
lliiiiiuimKiiiu Hlinili lil iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiKnimimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiitimiitiuMiiniiioMiiim
Narašča nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov
RIM — Kriza v odnosih med sindikati, delodajalci in vlado v zvezi z vprašanjem stroškov za delovno silo in klestenja po socialnih postavkah državnega proračuna je še vedno v osredju razprave in polemik v političnih krogih in v širši družbeni skupnosti. Spričo naraščajočega nezadovoljstva, ki se odraža v ponavljajočih se protestnih stavkah po vsej države ter v napovedani vsedržavni stavki 7 milijonov industrijskih delavcev, katerim se bo v petek po vsej verjetnosti pridružilo še poldrugi milijon kmetijskih delavcev in 4 milijone zaposlenih v storitvah in javnih upravah, postaja Spadolinijev položaj čedalje težavnejši.
Zato se bo predsednik vlade (bržkone v sredo) sestal s tajniki in načelniki parlamentarnih skupin vladnih strank, da si zagotovi njihovo podporo za težko pot, ki ga čaka v stikih z družbenimi silami in v parlamentu, kjer naraščajo kritike vladnih proračunskih izbir. Najostrejša kritika pa je prišla včeraj od kongresa kovinarjev CGIL, kjer je tajnik Galli obsodil vladne odločitve in je hkrati naslovil opomin najvišjemu sindikalnemu vodstvu, se z vlado pogaja. »Iskati kompromis med sindikalno platformo in neoliberistično gospodarsko politiko An-dreatte bi pomenilo postati sokrivci tragične politike nazadovanja in brezposelnosti, družbene destabilizacije in politične involucije,* je poudaril tajnik največjega in najbolj borbenega strokovnega sindikata.
stop prvega sekretarja PZDP Stanislava Kanie, ki je sproži! enega izmed najbolj polemičmn napadov proti Solidarnosti, da se ie v nekaterih zahodnih krogih v Varšavi, pa tudi med prebivalstvom razširila- vest o skorajšnjem vdoru sovjetskih čet na Poljskem. Kania je neodvisnemu sindikatu očital, da onesposobila vladne stabilizacijske ukrepe in namerava prevzeti oblast v drža vi. Tako; ostre besede sicer ne smejo presenečati, saj niso v prvi vrsti namenjene Walesi. temveč predvsem najbolj »napadalnemu krilu* v partiji sami. Vodstvo ie namreč izpostavljeno ostri kritiki zaradi premajhne odločnosti pri urejanju, vseh vprašani, vključno s političnimi kai so jasno pokazali tudi včerajšnji očitajoči posegi številnib delegatov. Nekateri člani CK so osebno napadli tudi Kanio. Tako so se v teh dneh širile govorice, da nameravajo »skrajneži* v partiji zahtevati odstop in izkliučitev vseh zmernih partijcev od Kanie do predsednika vlade Jaruzelski-ja in »ortodoksnega* 01szo\vskega.
Nasprotja in težko vzdušje v partiji odraža tudi sovjetska tiskovna agencija TASS. ki ie s svojimi kratkimi in jedrnatimi komunikeji dokaj točni toplomer stanja na Poljskem. V včerajšnjem poročilu o delu poljskega plenuma .ie ne preveč prikrito rečeno, da utegne priti do zamenjav v vodstvu partije. O lom naj bi razpravljali med poročilom o dosedanjem «obnašanju Kanie in njegovih najožjih sodelavcev*.
Kakorkoli že, je pritisk članov CK že obrodil prve sadove. Dobro obveščeni viri namreč poročajo, da so ob koncu včerajšnje dne odobrili resolucijo, s katero bi zahtevali, naj parlamer.t dodeli vladi »neomejeno oblast*, če
bi se v državi pojavile določene kritične razmere. Vlada naj bi obenem imela pravico proglasiti »alarmno stanje* in »vojaško zasedbo*.
Tudi včeraj seveda ni manjkalo najfadov na neodvisni sindikat. Pri tem vprašanju v partiji ni razlik Vsi govorniki so enoglas no kritizirali dejavnost Solidarnosti in zahtevali «več.:o bojevitost partije.za odpravo stalnih protisocialističnih provokacij .in za izhod iz kabsa»r O nedavnem prvem kongresu Solidarnosti na je rečeno, da predstavlja »grožnjo za socializem*. V zvezi s tem je tudi včeraj iz sindikata izstopilo
več partijskih predstavnikov Med najbolj značilnimi ie bil poseg notranjega ministra Czeslavva Kisz-czaka, ki .je podal zelo mračno sliko o stanju v državi, za katerega je dejal, da ie »nevarno, odo- eksplozivno*.
RIM — Stotine bakel so osvetljevale sprevod, ki se ga je udeležilo vpč kot 30.009 ljudi od Kvi-rinala do sedeža FAO s transparenti proti oboroževalni tekmi in za boj proti lakoti. Vodili so ga župan Vetere, sindikalist Benve-nuto in radikalni voditelj Pan-nella.
Andreas Papandreu. Opazovalci menijo, da je bitka zelo izenačena, čeprav predvolilne ankete pripisujejo prednost «Novi demokraciji*, ki naj bi zbrala okoli 42 odstotkov glasov — kot na prejšnjih volitvah — medtem ko raj bi socialisti dobili 35 odstotkov, to je deset odstotkov več kot leta 1977.
Volilni programi obeh strank se bistveno razlikujejo, da zmaga, z absolutno večino, ene ali druge, bi utegnila odločilno vplivati na bodoče, zlasti mednarodne smernice Grčije. Socialisti se namreč zavzemajo za takojšen Izstop Grčije iz NATO zavezništva in EGS, članica katere je Grčija le od 1. januarja letos. V zadnjem predvolilnem nastopu je Papandreu dejal, da predstavlja glas za Pasok okrepitev nacionalne suverenosti. neodvisnosti od zunanjih vplivov in odpravo sedanje avtar-hi.ie.
Nasprotno pa je Rallis obljubil ljudstvu višji življenjski standard in obudil stare grožnje o nevarnosti podržavljanja vseh zasebnih podjetij v primeru socialistične zmage, kar je sicer včeraj Papandreu odločno zanikal.
Kar pa zadeva pripadnost a-tlantskemu zavezništvu je Rallis dejal, da je vlada zaradi »talne nevarnosti izbruha vojne in strateškega položaja Grčije prisiljena okrepiti državno obrambne sjiosobnost.
Z veliko nestrpnostjo pričakujejo izid grških volitev v Bruslju, kjer so skoraj vsi prepričani na uspeh socialistov. V krogili EGS ocenjujejo, da bi to utegnilo poslabšati odnose Grčije z Zahodno Evropo v korist okrepitve njene sredozemske in balkanske vloge. Menijo, da bo v primeru zmage, Papandreu zahteval referendum, na katerem bi glasovali o na-daljni pripadnosti Grčije v EGS.
Mirno predvolilno vzdušje je včeraj skalil atentat na socialističnega poslanca Stathisa Pana-goulisa, znanega borca proti strmoglavljeni diktaturi polkovnikov in brata nosilca grškega odporništva Alekosa Panagulisa
........................iiininiiitimtniiMimiiiiMimniiimimiminniniiuiniiiiiiimilimmimfimniiimimiiiiiiiiimimiiHiiMMluilltminl»
OBLETNICA LSIANOVITVE MORNARIŠKEGA ODREDA V LETU 1944
Občinski praznik v Piranu
Pobratenje z Ohridom, podelitev občinskih priznanj in odprtje zanimive razstave o slovenskih pomorščakih v narodnoosvobodilni vojni
PIRAN — S slavnostno sejo vseh zborov občinske skupščine v strunjanskem hotelu Svoboda so včeraj piranski delegati proslavili občinski praznik, praznik, ki ga praznujejo v spomin na ustanovitev mornariškega odreda v Kopru 15. oktobra leta 1944. Na slavnostni seji so najprej izvolili delegacijo, ki je položila venec k spomeniku padlim partizanom -pomorščakom v Portorožu. Zatem sta predsednik občinske skupščine Tone Mikeln in podpredsednik E-lio Musizza spregovorila o delu in življenju piranske občine, o nalogah, ki čakajo piranske obča-
........................UIIIIIIIIIIIIIII.........................................................................
0 razčlenitvi« in različnih načinih« izvajanja globalne zaščite
(Pred desetletnico obiska enotne slovenske delegacije pri tedanjem predsedniku vlade Emiliu Colombu)
ki kolikor toliko pazljivo spremljajo od-in poosimskih vladnih predsednikov do
'i* A u	intin i-riorO IZ Tl*
Tistih, nos pred-
Slovencev v Italiji, niti Andreottijeva izjava v Trstu o globalni zaščiti, objavljena v našem dnevniku 14. t-m. nikakor ni presenetila:
»...tržaški Slovenci se razlikujejo od onih, ki živijo v Nadiških dolinah. Obstajati bi morale skupne matrice, vendar pa tudi širša razčlenitev vprašanja...* itd.
V svoji najnovejši knjigi «DIAR1 1976 1979» j namreč bivši predsednik vlade Giulio Andreotti na str 126 zapisal 8. avgusta 1977:
»Problem Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini se je obravnaval s posebno mešano delegacijo, od duhovnika do komunistične senatorke Gerbčeve. Večina bi hotela enotno normativo, toda stanja so v resnici zelo različna *
Vse kaže. da je Andreotti, ki je danes predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice, to Poudarjanje »različnosti* podedoval, saj je Emilio Colombo, ki je danes kot zunanji minister v Gorici, pred davnimi desetimi leti naši enotni delega eiji v Rimu kot predsednik vlade med drugim izjavi!:
«Za vse obstaja načelo zaščite, ki ga vsebuje u-stava, toda očiten je tudi obstoj različnih okoliščin in zaradi tega so tudi različni načini izvajanja istega načela.*	*	'	■
Štiri mesece pozneje je bil Andreotti 9, aprila 1972 v Trstu in deželni odbor KD je nato 11. aprila urad-
no sporočil javnosti, da je
»predsednik vlade v celoti potrdil ocene in obveznosti, ki jih je v tej zvezi izrekel njegov predhodnik pasi. Colombo lanskega decembra med srečanjem v Rimu s predstavniki slovenske manjšine.* Po vrnitvi v Trst so ti naši predstavniki tedanje srečanje takole javno presodili:
»Obljubo o proučitvi zakonodajnih aktov za harmoničen razvoj naše skupnosti razumemo kot obvezo, da bo vlada izpolnila našo današnjo osnovno zahtevo, da se sprejme celovit zaščitni zakon in ki naj bi veljal za tržaško, goriško in videmsko pokrajino.*
Medtem je do sedaj minilo deset let in se je v tem času marsikaj zgodilo, le osnovna zahteva po tistem zaščitnem zakonu je ostala. Dodati pa moramo, da je bilo načelo o največji zaščiti manjšin prav tako pred več kot desetimi leti kar dvakrat poudarjeno v odnosih med državniki obeh jadranskih sosedov, in sicer prvič v februarju leta 1971 v Benetkah v poročilu o sestanku zunanjih ministrov (Moro - Tepavac), drugič pa v poročilu o marčnih rimskin pogovorih Tito - Saragat. To načelo je bilo nato kot povsem konkretna obveza vključeno v osimski sporazum kot »načelo največjega možnega varstva državljanov — pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih (obeh držav — op. pis.) u-stav in njune notranje zakonodaje*. Izmed dogodkov v teh desetih letih jč! bil namreč najvažnejši dogodek podpis , in ratifikacija prav-osimskega spo-
razuma. Tržaški nastop Andreottija na ponedeljkovi predstavitvi De Castrove dokumentarne knjige v Trstu pa je izzvenel v ponovno privrženost izvajanju tega sporazuma in s tem tudi načelu največjega možnega varstva in ustave, saj je kot predsednik vlade na drugem obisku naše skupne delegacije v Rimu dano obljubo — kot je znano — glede ustrezne komisije v zvezi s takim varstvom tudi izpolnil in komisija je delo opravila, vendar pa, žal, sedaj že predolgo čakamo na nadaljevanje postopka za o-dobritev te zašči.te.
Oba državnika, Andreotti in Colombo, sta dejala, da je položaj v Beneški Sloveniji različen od tržaškega in goriškega. In nobenega dvoma ni, da jima je dobro znano, da je poglavitni vzrok različnosti posledica škode, ki so jo beneški Slovenci deležni že skoraj 120 let zaradi nasilne raznarodovalne politike od' leta 1866. Posledice take škode so zelo težko popravljive in jo je zakrivila poleg državne tudi cerkvena oblast.
Sedanji videmski škof je to — česar niso storili niti politični niti oblastni krogi — tudi javno priznal in se prav tako javno — v Čedadu — pred nekaj leti tudi opravičil ter nato z znano okrožnico skušal škodljive posledice vsaj ublažiti.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in demokratične sile v Italiji že predolgo zelo odločno zahtevamo, da se posledice škode vsaj ublažijo, če se že ne morejo povsem popraviti. Tn nobenega dvoma ni, da je to moč storiti prav v okviru izvajanja načela
o najširšem možnem varstvu z zakonom o globalni zaščiti. Sicer pa je italijanska republika to načelo dolžna izvajati, ker ji to narekujejo vse resolucije, ki so bile v parlamentu z ogromno večino glasov izglasovane bodisi kot obvezo, bodisi kot priporočilne ob priliki glasovanja za ratifikacijo osimskega sporazuma 24. februarja 1977.
Samo na ta način bo delovanje vseh odgovornih državnikov republike v skladu -z besedami prof. Diega De Castra, ki je za zadnjo številko tržaškega tednika IL MERIDIANO med drugim izjavil:
»S Slovenci naše dežele se je treba pogovarjati in jih imeti za naše brate, toda ne kot naše mlajše brate. Pravzaprav je bila napaka, ki se je v Trstu vedno delala, v tem, da smo s Slovani ravnali kot z drugorojenci, medtem ko smo bili mi prvorojenci. Spričo naše tisočletne kulture, našega tedanjega višjega ekonomskega položaja.*
«Slovenci so zelo nepopustljivo, ponosno ljudstvo in zato je treba težiti, da se sporazumevamo z razpravljanjem, z razumevanjem, in oni morajo prav tako diskutirati in razumeti tudi naša stališča. Kajti ni dvoma, da smo tu v tem trenutku mi večina in oni manjšina. Toda nobenega razloga ni, zaradi katerega se večina in manjšina ne bi mogli strinjati.* De Castrovi zaključki niso novi. Podobne misli je zapisal Scipio Slataper že pred 70 leti. Njihova humana vsebina jih je v celoti ohranila do današnjega dne.
S. R.
ne in o odgovornosti pri izvajanju omenjenih nalog. Zatem sta Tone Mikeln in predsednik skupščine občine Ohrid Batkoski Ljuben podpisala razglas in protokol o pobratenju piranske in ohridske občine. Ohrid in Piran povezuje vrsta skupnih in podobnih interesov. sta ugotovila oba predsednika, tako, da ne primanjkuje področij, na katerih bi lahko sodelovali, svoje delo dopolnjevali in povezovali.
Na koncu slavnostne seje so podelili pet občinskih priznanj, ki so jih dobili Vinko Barille, za družbenopolitično delo v občini, na obali in v krajevni skupnosti, Marjan Fujan za izredne zasluge pri izgradnji obeh zdravstvenih domov v občini in za delo v občinski in regionalni zdravstveni skupnosti, Ivanka Troha za delo v Rdečem križu, Plinio To-masin za poglabljanje sožitja med narodoma in za družbenopolitično delo v občinskih republiških in zveznih organih in zavod za korekcijo sluha in govora, za strokovno delo m uspehe na področju vzgoje in izobraževanja slušno in govorno prizadetih.
Po zaključku slavnostne seje občinske skupščine so v avli portoroškega avditorja odprli zanimivo razstavo o slovenskih pomorščakih v narodnoosvobodilni vojni na Jadranu, ki jo je pripravil domicilni odbor slovenskih partizanov - pomorščakov iz Pirana. Na slovesnem odprtju razstave se je zbralo večje število preživelih slovenskih pomorščakov - borcev narodnoosvobodilne vojne, spregovoril pa je Miro Kocjan, prav tako partizan - pomorščak, ki je poudaril delež partizanskih mornariških skupin, enot, odredov, ki so sledili klicu komunistične partije Jugoslavije in skupaj z drugimi enotami zapustili »neizbrisne napore za o-svobeditev dežele in za pričetek socia^stičnega življenja.* Razstava z zanimivimi fotografijami nekdanjih borcev slovenskih pomorščakov in s spremnim besedilom, ki ga je v veliki meri prispeval zgodovinar Albert Klun,
pričara živ spomin na veliko epopejo partizanov - mornarjev med drugo svetovno vojno. Med drugim lahko izvemo, kako so ladje jugoslovanske mornarice med narodnoosvobodilno vojno po morju rešile 16 tisoč ranjencev in 40 tisoč beguncev, kako so vzdolž jadranske obale in čez Jadran prepeljale več kot GOO tisoč ljudi in 61 tisoč ton tovora vojaške pomoči, Mornarica narodnoosvobodilne vojne je najmanj 115-krat napadla nemške enote, zajela 57 nemških plovil in uničila ali potopila 12 sovražnikovih ladij. Pravzaprav gre za prvo razstavo v Sloveniji, ki ponazarja prispevek, požrtvovalnost in uspehe slovenskih pomorščakov med drugo svetovno vojno.
Razstavo bodo organizatorji predstavili tudi v drugih slovenskih središčih.
BORIS ŠULIGOJ
TPPZ Pinko Tomažič gostuje v Beogradu
BEOGRAD — Včeiaj se je začelo gostovanje Tržaškega partizanskega pevskega zbo.a Pinko Tomažič v Beogiadu. Naše pevie so na postaji prisrčno sprejeli gostitelji, člani kulturnega društva Branko Krsmanovič, zvezni načelnik komisije za stik z inozemstvom Združenj zveze borcev Jugoslavije Branko Godovič, zvezni seke-tar Zveze borcev Jugoslavije Tone Turnher in predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva mesta Beograd in predstavniki kulturne skupnosti Beograda, Pevci so si nato ogledali muzej 25. maja na Dedinju in izvedli krajši koncert v amfiteatru memorialnega centra Josip Broz Tito. Nato se je ansambel poklonil spominu največjega sina jugoslovanskih narodov Josipu Brozu Titu v Hiši cvetia.
Jutri zvečer bodo pevci nastopili s celovečernim koncertom v Domu kulture Vuk Karadžič.
i. r.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Nadaljuje se protestna akcija strank ustavnega laka
LpT je sinoči sklicala sejo a občinski svet ni zasedal
Odsotni so bili tudi radikala - Sestal pa se bo lahko jutri, ko je za njegovo sklepčnost zadostna prisotnost le štirih svetovalcev
Tržaški občinski svet, ki ,ie bil sklican za 18.30, se sinoči ni sestal. Prisotnih je bilo vsega le sedemnajst svetovalcev:	štirinajst
predstavnikov liste, dva misovca ter edini indipendentistični predstavnik v skupščini; v vrstah te koalicije, ki je podprla sklep liste o .sklicanju občinske seje so manjkali Gambassini, Seri, Perco in Rossi za LpT ter dva misovska predstavnika. Občinski svet je bil ponovno sklican za jutri popoldne, ob 18.30; po pravilniku pa bo lahko zasedal, saj je za njegovo sklepčnost zadostna prisotnost le štirih
Nadaljuje se protestna akcija openskih staršev
Položaj na openski šoli se ni premaknil z mrtve točke. Na srečanju s predstavniki openskih staršev je vladni komisar in tržaški prefekt dr. Marrosu obljubil svoje posredovanje. Res je naročil podprefektu dr. Mazurcu naj sledi zadevi, vendar teden dni po srečanju ni prav nobenih novosti. Zdi se, da so v teku stiki na ravni šolskega skrbništva, a brez konkretnih rezultatov, čeprav je rešitev prostorske stiske openske osnovne šole «France Bevk* razmeroma preprosta stvar. Odvisna je le od politične dobre volje, zdrave pameti in odgovornosti.
V pričakovanju odgovora pristojnih oblasti se nadaljuje protestna akcija staršev, ki ne bodo pošiljali svojih otrok k popoldanskemu pouku.
ment in ko .je le-tega odobril komisar. Listarskemu odboru pa se to ni zdelo primerno in je ravnodušno ostal na svojem mestu ter nadaljeval upravljati mesto, kot da bi se nič ne zgodilo.
Pred prever.jan.jem števila prisotnih je sicer župan Cecovini dejal, 9s. je bil odbor prisiljen sklicati sejo skupščine, ker je prejel »opomin* pokrajinskega nadzornega odbora, naj sprejme zgoraj omenjene obveznosti. Tega pa ne bi bil prisiljen storiti, ko bi po zavrnitvi proračuna odstopil in bi n.jegove funkcije prevzel prefekturni komisar. Le ta bi moral sedaj izpolniti te obveznosti, ki so predvidene po zakonu. Sicer pa .je imenovanje komisarja, kakor tudi komisarske komisije za pokrajino, stvar prihodnjih dni, saj .je bilo tudi s strani prefekturnih organov zagotovljeno, da bodo komisarji imenovani še pred koncem meseca.
STALIŠČA NA ZADNJEM ZASEDANJU GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE
i
Kraške naravne posebnosti je mogoče ohraniti le z aktivnim pristopom do problemov Krasa
Deželna uprava naj pri izvajanju razvojnega načrta upošteva stališča tržaških kmetov - Stališča v zvezi s centrom za znanstveno raziskovanje in načrti za hitre ceste
Glavni svet Kmečke zveze je svojo zadnjo sejo posvetil obravnavi stanja krajevnega kmetijstva ter odnosom, ki jih organi zveze razvijajo z raznimi javnimi upravami in ustanovami glede na pristojnosti, ki jih te imajo v zvezi z razvojem krajevnega kmetijstva, predvsem z vidika uporabe teritorija in urbanistične ureditve.
Glavni svet Kmečke zveze je po razpravi o vprašanju razlaščanja slovenske zemlje urbanističnim o-omejitvam in vinkulacijam ter pomenu, ki ga ima kmetijstvo v splošnem gospodarskem življenju kot nezamenljiv dejavnik uravnovešenega družbenega razvoja, zavzel nekatera jasna stališča.
V zvezi s predlogom deželnega razvojnega načrta za triletno dobo 82 - 84 ugotavlja, da se deželna u-prava ni držala prvotno sprejetih in proglašenih načelnih smernic; po
svetovalcev, medtem ko je bila v sinočnjem prvem sklicanju potrebna prisotnost absolutne večine (e naintrideset) svetovalcev.
Na dnevnem redu seje bodo le tri točke; ugotovitev aktivnih in pasivnih ostankov, ki jih je treba ohraniti v obračunu za leto 1981, ugotovitev aktivnih in pasivnih o-stankov, ki jih je treba črtati iz obračuna 1981 ter odobritev obračuna za leto 1981. Vse tri točke bo občinski svet na jutrišnji seji go tovo spre.jel, odobrene pa bodo le z glasovi LpT, misovcev in in dipendentista. Jutrišnje seje se gotovo ne bodo udeležili svetovalci KD, KPI, PSI. SSk. PSDI in PRI pa tudi radikalci; vse te stranke so namreč zahtevale odstop občin-skega obora, potem ko mu ie skupščina zavrnila proračunski doku-
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiMimtiiiiiiaiitiiiiMiiiiimHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiitiiininifiiiiiMiiiiii
ZAHTEVA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
VLADA NAJ UKREPA ZA IZPOLNITEV ORGANIKOV NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Ugodnosti, ki so predvidene za nemške šolnike na Južnem Tirolskem, je treba raztegniti tudi na slovensko šob
V poslanski zbornici je v teku razprava o zakonskem osnutku, ki naj bi uredil položaj nestalnega o-sebja na šolah. Gre za tako imenovani zakon št. 1112 o «prekariatu».
Že meseca julija, ko je bil uzakonjen ministrski odlok o ukinitvi novih namestitev na šolah, je senatorka Jelka Gerbec ob razpravi v senatu predočila dejstvo, da je na slovenskih šolah še mnogo prostih mest, ki bi jih bilo treba zapolniti, da se zagotovi šolnikom nemoten potek pedagoškega dela. Senat je tedaj sprejel resolucijo, ki je obvezovala vlado, da sprejme primerne ukrepe za izpolnitev organikov na slovenskih šolah, kakor je bilo že storjeno za nemške šole v bo-censki pokrajini.
Besedilo zakonskega osnutka, ki ga je že odobril senat in je sedaj v razpravi v poslanski zbornici, pa dokazuje, da vlada ne samo hi spoštovala te obveze, ampak je ponovno diskriminirala slovensko šolo nasproti nemški in ladinski. Zakonski osnutek namreč dopušča lanskim suplentom na nemških in ladinskih
ZJUTRAJ DOLGE VRSTE VOZIL NA MEJNIH PREHODIH
Včeraj množičen obisk jugoslovanskih kupcev
Tolikšni vorice c
prisotnosti so bližnji uvedbi
Včeraj smo bili v Trstu spet priča množičnemu obisku jugoslovanskih kupcev. Že v zgodnjih jutranjih urah so se na mejnih prehodih z bližnjo republiko ustvarile dolge kolone avtomobilov in avtobusov, tako da so morali potniki dalj časa čakati na prehod meje.
Na mejnem prehodu pri Fernetičih je bila včeraj ob 8. uri vrsta vozil na jugoslovanski strani dolga skoraj do Štorij, par ur prej pa se je vila na prehodu na Pesku kolona skoraj do Kozine. Zaradi tolikšnega obiska so bile tudi težave v mestnem prometu, predvsem pri iskanju parkirnih prostorov. Kot se v takih primerih običajno dogaja, je bilo v popoldanskih in večernih urah opaziti vrste vozil na italijanski strani mejnih prehodov.
Tako obilen prihod jugoslovanskih kupcev v naše mesto gre skoraj gotovo pripisati vedno bolj vztrajnim govoricam o uvedbi plačila takse za prehod državne meje za jugoslovanske državljane. O problemu se je precej razpravljalo ob začetku poletja, nakar se je vsa stvar nekoliko umirila. Vse kaže — kot je omenil jugoslovanski zvezni sekretar za finance beograjskemu dopisniku ljubljanskega »Dela*. da bo Zvezni izvršni svet najbrž v kratkem odločal o usodi osnutka zakona o uvedbi takse.
Začel se je seminar o amaterski gledališki dejavnosti
V počitniškem domu Rdečega kri ža Slovenije na Debelem rtiču, se je včeraj začel seminar o amaterski gledališki dejavnosti, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Udeležuje se ga ena indvajset animatorjev in igralcev ljubiteljskih odrov, pretežno s Tržaškega, nekaj udeležencev je iz Sežane in Pirana, iz Gorice in celo Benečije. Seminar bo potekal skozi tri vveekende na osnovi intenzivnega programa, razdeljenega na te oretični in praktični del. Dopolnila ga bodo srečanja z uglednimi zamejskimi gledališkimi delavci in ta ko imenovani gledališki laboratorij, namenjen spoznavanju osnovnih veščin igre. Posebno pozornost bodo na seminarju posvetili organizaciji
verjetno botrovale go-takse za prehod meje
dela v gledališki skupini in predstavitvi nekaterih sodobnejših gledaliških besedil za potrebe ljubiteljskih odrov.
Po uvodnem pogovoru o namenu in poteku seminarja je seminari-stom govoril ljubljanski strokovnjak Marjan Belina o pomenu in vlogi ljubiteljske gledališke dejavnosti, s posebnim ozirom na zamejski kulturni prostor, nato pa so se udeleženci zadržali na prijateljskem srečanju.
vb
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice so včeraj dopoldne sprejeli na zdravljenje 29-letnega delavca Gianfranca Suberja iz Pordenona, ki so mu ugotovili zlom levega gležnja, za kar se bo moral zdraviti 40 dni. Suber se je ponesrečil na nogometni tekmi v okviru notranjega turnirja tovarne velikih motorjev.
šolah, ki so medtem dosegli diplomo, da se udeležijo habilitacijskih tečajev, ki naj bi bili razpisani 90 dni po odobritvi omenjenega zakona. Na slovenski šoli pa bodo šolniki v istem položaju za to možnost prikrajšani. Udeležili naj bi se lahko le natečajev, ki jih zakon predvideva v prihodnje, vendar ne določa datuma razpisa in bo po splošnih predvidevanjih minila vrsta let, preden bo do njih prišlo. Konkreten primer, kakšno škodo utrpijo naši šolniki, je dejstvo, da je bilo v lanskem šolskem letu med prof. slovenščine na nižjih srednjih šolah kar 33 odstotkov suplentov, od katerih je večina medtem že dosegla diplomo. Ker jim predpisi omenjenega zakona odrekajo pravico do habilitacije, bodo morali še dolgo čakati, preden bodo lahko uredili svoj službeni položaj.
Sindikat slovenske šole je s telegramom predsedstvu poslanske zbornice zahteval, da se omenjena u-godnost, predvidena za nemške šolnike, raztegne tudi na slovensko šolo. Vprašanje je sedaj, ali bo vlada pravočasno poskrbela, da se odpravi diskriminacija v ravnanju do manjšin, preden bo zakonski osnutek dokončno odobren.
Jutri bo prišla na obisk v Milje delegacija občine Cres - Lošinj, ki jo bo vodil predsednik občinske skupščine prof. Zorovič. Sprejem bo ob 19. uri v miljski občinski palači.
katerih naj bi njeni programski in finančni posegi težili k uravnovešenemu sociogospodarskemu razvoju s privilegiranjem manj razvitih področij in šibkejših sektorjev.
Glavni svet, KZ zato zahteva da deželna uprava pri izvajanju razvojnega načrta upošteva stališča tržaških kmetov, ki so izšla s prve konference o kmetijstvu na Tržaškem.
V zvezi s centrom za znanstveno in tehnološko raziskovanje so odborniki poudarili, da:
a)	naj se pobuda, dokler ne bodo znani in proučeni njeni konkretni programi in torej ugotovljene njene dejanske prostorske potrebe, razvija na obstoječih znanstvenih centrih in strukturah (univerze, centra pri Miramaru itd.).
b)	namenjeno področje pri Trebčah naj pride v poštev za morebitne raziskovalne strukture šele potem, ko bo tudi prizadeto prebivalstvo izrazilo svoje pozitivno mnenje o vsaki pobudi posebej, kar zahteva neposredno prisotnost prizadetega prebivalstva v upravnem organu te ustanove.
c)	pri zaseganju zemljišč v znanstvene namene pristojna ustanova ne sme imeti statutarne možnosti razlaščanja ampak samo koncesije najemnine in odkupa,
č) prizadetim lastnikom, krajevni in širši skupnosti pa je treba za odtujeno zemljo zagotoviti ustrezne odškodnine in trajne protivrednosti.
Glede izvedbe načrta o hitrih cestnih povezavah je glavni svet Kmečke zveze izrazil obžalovanje, da niso pristojne oblasti do danes imele za potrebno seznaniti z izvršilnimi načrti tudi prizadetih kmetov in lastnikov, medtem ko so se sestale z raznimi ekološkimi organizacijami. Posebno zaskrbljenost so odborniki KZ izrazili glede dejstva, da bodo velike prometne povezave prekinile obstoječe poljske poti, kar bo lastnikom zemljišč in kmetom povzročilo vrsto težav. Hitre ceste pa vsekakor pomenijo nove posege na teritorij, razlastitve (nadaljnjih 200 ha), uničevanje produktivnih dejavnosti in ne nazadnje hude omejitve za družbeni in gospodarski razvoj nekaterih kraških vasi.
Zato je glavni svet KZ sklenil pozvati pristojne oblasti in ustanove, da seznanijo prizadeto prebivalstvo z izvršilnimi načrti ter z odškodninami in trajnimi protivrednostmi, ki bi jih za nepopravljivo
škodo morali prejeti. V nasprotnem primeru se ne bo mogel nihče čuditi, če se bo prizadeto prebivalstvo uprlo uresničevanju omenjenih struktur.
Glede vprašanja kraških rezervatov in naravnih parkov je glavni svet poudaril, da ostaja KZ dosledno pri stališču, da ni mogoče zaščititi Krasa z vinkulativnimi normami in da je kraške naravne posebnosti mogoče ohraniti in varovati le z aktivnim pristopom do problemov Krasa ter z razvijanjem in ohranjevanjem tradicionalnih kraških dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva. Slovenski kmet je s svojim visokim čutom potrebe po zaščiti in ohranitvi narave izoblikoval in ohranil kraško pokrajino v najboljšem stanju, nepokvarjeno, neizpri-jeno, neonesnaženo za svoje življenjske potrebe in v korist vse tu živeče družbe. Zato je glavni svet
KZ trdno prepričan, da takih zakonskih norm kot so «zakon Belci* in predlog deželnega zakona o naravnih parkih za Kras sploh ni treba. Proglasitev celotnega Krasa ža naravni park (v deželnem urbanističnem načrtu park št. 6) je po mnenju KZ avtomatična proglasitev kraškega teritorija za javno korist, kar bi pomenilo, da bi družbene in gospodarske potrebe kraškega prebivalstva bile podrejene bolj ali manj utemeljeni naravni zaščiti. Glavni svet KZ zato poudarja že večkrat izraženo stališče in zahtevo Po reviziji deželnega urbanističnega načrta, pri čemer naj se črtajo naravni parki in se dejansko zaščitijo kmetijske površine. Za zaščito narave in Krasa, naj se s strani pristojnih oblasti izvaja pravilna in pravična politika do našega kmeta in naj se upoštevajo njegove potrebe.
IIIIIIIIIIIIIUIO
iiiitiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiir
umimiiiiHiiiiimiiniiimmniM
Zanimiva razstava živali «Tuttozoo 81» pri Montebelu
Včeraj so na sejmišču pri Montebelu odprli zanimivo razstavo »Tut-tozoo 81». Gre za zanimivo pobudo, saj so na razstavi na ogled živali vseh pasem in sort in že takoj po otvoritvi je prišlo na Mon-tebelo zelo veliko število obiskov alcev. Med prvimi so jjili. tudi otroci barkovljanske osnovne šole (na sliki) in pa otroci dolinskega otroškega vrtca, ki so seveda ob pogi edih na žirafe,- opice, ptiče itd. močno uživali. Razstava bo odprta, do 25. t.m., in sicer po sledečem urniku: ob delavnikih neprekinjeno od 9. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 19. ure
Vlak povozil iranskega študenta
Sinoči, približno ob 21. uri, je vlak, ki vozi na progi Trst - Videm, nad Barkovljami do smrti povozil Iranskega državljana, ki je študiral na tržaški univerzi. Gre' za 25-letnega Khavanda Ghasanfa-! rija iz Hermana, ki je začasno bival na Kolonji 5.
Ob nesreči je bil z njim 23-letni Madarii Hosein iz Teherana, ki prav tako študira na tržaški univerzi in v Trstu stanuje na istem naslovu. Preiskovalcem, ki so kmalu prihi teli na kraj nesreče, je izjavil, da sta se želela malo sprehoditi po progi in da sta v prepričanju, da gresta proti mestu, izbrala napač no smer. Ob prihodu vlaka naj bi se njegov prijatelj iz neznanih razlogov vrgel pod kolesa.
Preiskovalci ne izključujejo mož nosti, da gre za politični obračun. Razprtije v Iranu prav gotovo segajo tudi do iranskih študentov, ki štndirajo v tujini.
frviiiiiiiiimiiiMiiiiiiiitmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiMiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuuiiiMiiiiiiiiiiiii
POSKUSILA JE ZELENO MUŠNICO IN NI JI BILO POMOČI
Smrt zaradi zastrupitve z gobami
64-letna Maria Rupil-Zaccaron žrtev tragične pomote Pogovor s slovenskim mikologom z Opčin dr. Čebulcem
Maria Rupil - Zaccaron
Neodgovorno nabiranje gob se je predsinočn.jim končalo s smrti.jo 64-letne upokojenke Marie Rupil - Zaccaron iz Ul. Ucekar 2. V sredo dopoldne je njen mož Albino nabral v okolici Trsta večjo količino gob, med katerimi je bila tudi najbolj strupena goba, kar jih raste v na-
ših krajih, zelena mušnica (Arna nita phalloides). Rupilova je gobe očistila in jih pripravila za kosilo s sorodniki za naslednji dan. Ko je gobe kuhala, jih je nekaj tudi poskusila, kar je bilo zanjo usodno, saj jo je kmalu potem obšla slabost. Mož jo je odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje z diagnozo hudih prebavnih motenj zaradi uživanja gob.
O strupenosti te gobe in o možnostih rešitve pri zastrupitvah ter o neverjetni lahkomiselnosti številnih gobarjev, ki nabirajo in jedo tudi nepoznane gobe smo se pogovarjali z znanim mikologom dr. Milkom Čebulcem. Ko smo mu povedali o smrti zaradi gob, je dejal, da .ie bilo to pričakovati. V zadnjih letih smo namreč tudi na Tržaškem priča pravi gobarski maniji, žal pa znanje večine nabiralcev ni doraslo njihovemu navdušenju in navadno ostaja na osnovnošolski ravni. Zato ni čudno, da zaidejo v koš takega nabiralca tudi
NIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIHIMHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIMIIIIIIIinillllHIlinHINIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllimillllllllllllllllHIlinillllHIHIHIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllIHMIIIIIIIMIIIimilllllllllllll
Novo pristanišče za navtični turizem
Ni še dolgo od tega, ko so na miljskem županstvu predstavili javnosti ambiciozen projekt za izgradnjo pristanišča, ki bi služil izključno navtičnemu turizmu, s čimer bi ta sektor moral pridobiti na veljavi tudi pri nas in seveda nanesti tržaškemu gospodarstvu dobro merico denarja.
Prav te dni pa je prišel na dan še en projekt, ki ga misli uresničiti družba »Marina di Muggia*. ki je pobudnik tudi prej omenjenega navtičnega pristanišča pri Sv. Roku. Sedanji projekt je nastal iz »nuje,
da se zadosti vedno večjemu povpraševanju po navezah*, pri tem pa bo projektant tudi pazil, da ostane okolje nedotaknjeno. In kje naj bi nastalo novo pristanišče za navtični turizem?
Gre za predel med izlivom reke Osp in ladjedelnico Alto Adriatico. ki naj bi bil najbolj pripraven za take vrste gradnjo. Seveda bo treba morsko dno nekoliko »popraviti* pa poskrbeti tudi za ostale posege. Vsekakor naj bi ta pristan sprejel kakih 900 jaht in drugih ladij, opremljen p« bo z vse-
mi potrebnimi strukturami za navtični turizem in z ostalimi modernimi »vabami*, kot so bar, restavracija, bazen itd., seveda pa bo tudi veliko prostora za parkiranje avtomobilov.
Kaže, da se bodo dela. ki bodo potekala v štirih fazah, kmalu začela in da bomo že prihodnje leto imeli prve obrise tega novega pristanišča za navtični turizem.
Na sliki: maketa novega pristana v Miljah.
neužitne in celo zelo strupene gobe. Med te moramo prav gotovo prišteti zeleno mušnico, ki skupaj s pomladansko mušnico (Amanita verna), koničasto mušnico (Amanita virosa) in poljsko koprenko (Cor-tilarius orellanus) sestavljajo skupino najbolj strupenih gob. Naj povemo, da zadostuje že samo 20 gramov sveže zelene mušnice za smrtno zastrupitev 70 kilogramov težkega človeka.
Ko se pojavijo prvi znaki zastrupitve, nam je povedal dr. če-bulec, .je navadno že prepozno. Ker strup najprej napade jetra in obisti, so n.jeni prvi znaki slabost, bljuvanje in hude driske. Zdravniki v takih primerih bolnika najprej priključijo na hemodializo, ga podvržejo zdravljenju z antibiotiki. vendar v večini do sedaj opisanih primerov, je čez nekaj časa nastopila smrt zaradi srčne kapi.
Dr. Čebulec ie končal pogovor z že večkrat ponovljenim svarilom: Vsak, ki nabira gobe, nai tiste, za katere ni gotov, da so užitne, raje pusti tam. kjer so in naj ne spravlja po neDOtrebnem v nevarnost sebe in svojih najbližjih Pri tem ne sme zaupati niti pseudostrokov-njakom na tem področju. (Dev)
Z nožem si je ranila
desno oko
Včeraj ob 18.30 so na okulističnem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli na zdravljenje 19-letno prodajalko Giuliano Contento iz Ul. Lussimpiccolo 5, ki so ji ugotovili hujšo rano na desnem očesu, za kar se bo morala zdraviti mesec dni. Obstaja velika možnost, da bo dekle ob oko.
Contentova se je ponesrečila v prodajalni Supercoopa v Koprski ulici, kjer je zaposlena kot blagai-ničarka. Včeraj je izjemoma delala na delikatesnem oddelku in pri rezanju mortadelinega ovitka se ji je le-ta raztrgal in si je zabodla nož v desno oko.
Občinska uprava Devin - Nabrežina in občinski uslužbenci izrekajo globoko sožalje svojcem ob smrti Fortune Bosrhetti vd. Modenato.
Učenci in učitelji osnovne šole Pre žihov Voranc, osebje tajništva didaktičnega ravnateljstva v Dolini in didaktični ravnatelj izrekajo občuteno sožalje učiteljici in kolegici Kditi Jercog - Covach ob Izgubi ljubljenega moža.
Pred petimi leti je nehalo biti plemenito srce nepozabne
NEDE MIJOT
Z nespremenjeno žalostjo se je
jfof spominjajo
SVOJCI
18. 10. 1976
18. 10. 1981
NEDI
Tebe ni, nikjer te več ni. Le tvoj čarobni nasmeh v mojem srcu nenehno živi.
T. M. M.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in none
SLAVE PRAŠEU roj. SEDMAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, pevskemu zboru Vesna, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Sv. Križ, 18. oktobra 1981
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
RUDIJA MAHNIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
Žena Ivanka ter hči Marica z družino
Trst, 18. oktobra 1981
ZAHVALA
'-0.i
Ob izgubi ljubljene mame, babice in prababice
ALOJZIJE BRANE vd. ŠKABAR
(TROBČEVE)
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami žalovali. Prisrčna zahvala gospodu župniku.
SVOJCI
Repen, 18. oktobra 1981
19. 10. 1978
19. 10. 1981
Ob 3. obletnici smrti naše drage žene, mame in none
ROZALIJE MARC por. KRIŽMANČIČ
se je z neizmerno ljubeznijo in žalostjo spominjajo
K'
jj mož Srečko ter sinovi Srečko, Marčelo in Lucijan z družinami
Bazovica, Trebče, Sydney, 18. oktobra 1981
19. 10. 1979	19. io. 1981
Ob drugi obletnici smrti naše drage žene, mame in none
MARIJE KRALJ por. MILIČ
se je spominjajo z ljubeznijo in žalostjo
mož Angel, hči Norma z možem, sin Oskar z ženo, vnuk Roberto in vnukinja Sabrina
Trst, 18. oktobra 1981
22. 10. 1980
22. 10. 1981
Ob prvi obletnica smrti drage mame in none
MARIJE SAMEC por. FERLUGA
i se je spominjajo
m
mož Franc, sin Sergij In hči Miranda z družinami
Dolina, Skedenj, 18. oktobra 1981
■E
ORISKI DNEVNIK
18. oktobra 1981
OBJEKT ZGRAJEN V KORIST OBMEJNEGA PREBIVALSTVA
MMP Štandrež - Vrtojba je sad dobrih sosedskih odnosov na meji
Gradnjo objekta predvideva osimski sporazum
Z današnjim slovesnim odprtjem mednarodnega mejnega prehoda Štandrež • Vrtojba in objektov za mejne službe se uresničuje še eden izmed osimskih dogovorov. Lansko leto so odprli mejni prehod za pešce v Škabrjelovi ulici, preko katerega sta Gorici povezani po najkrajši poti.
Dejansko pa se z današnjim dnem uresničujejo davno poprej porojene želje. Prav gotovo porojene takrat, ko so se zastopniki obeh Goric u-sedli za isto mizo in si priznali, da ne morejo drugače kot živeti v soseščini in da morajo odstraniti vse težave, ki onemogočajo zbliževanje. Med prvimi takšnimi spoznanji je bilo to, da mejni prehod Rdeča hiša — Rožna dolina ni primeren za naraščajoči tovorni in osebni promet. Skoraj istočasno s tem se je porodilo drugo spoznanje, namreč, da geografski ir, politični Tazlogi dajejo obema Goricama pravico zahtevati da se avtocestna sistema Italije in Jugoslavije povežeta prav na tem kraju.
Goriški poslanec Michele Martina je kmalu uspel, da je vlada že leta 1960 sprejela izgradnjo avtocestnega odcepa Vileš - Gorica. V slovenski skupščini pa so leta 1969 soreieli zakon o gradnji avtoceste Šentilj - Gorica
Leta 1962 je Italija namenila za ta odcep 2 milijardi lir Med predstavniki obeh Goric pa se je začelo vse do današnjih dni trajajoče razdobje pogovorov, kako z obeh stra-tii "potegniti; avtocesfna kraka do meje. Leta 1984 so na italiiansko-j''neslovanskem sestanku, določili stično točko na meji, ki ie tista, k.ier bosta zunanja ministra Colom-1)0 in Vrbovec danes prerezala iz dveh trobojnic spleten simbolični tlak. Z osimskim sporazumom so se dokončno dogovorili o odprtju novega mejnega prehoda in izgradnji mejnih objektov
Ustanovljena je bil? tudi tehnična komisija, v kateri sta arhitekt Tomaž Vuga za jugoslovansko stran in ing Gelserino Graziato za italijansko stran usklajevala načrto vanje in gradnjo, tako. da ima mejni Prehod čimveč skupnega ali vsaj Podobnega.
MMP štandrež je sodobno graicn objekt z desetimi stezami za osebni in štirimi stezami (v ob? sme-fi)’. za tovorni promet. Niegova Prednost ,ie v tem. da je med alp s':imi bloki prvi in edini takšne razsežnosti in pomena, da ie gra .ien. v ravnini in prevo^eip skozi vse leto. Njegov prvi cilj pa bo dosežen z dograditvijo slovenskega dela avtoceste do Vipavski dolini.
Prav na koncu pa še tole Prc gram predvideva odprtje prehoda eh 9.45 uri. sprejem ministrov Co-lomba in Vrhovca v Gorici in Novi
turistična agencija
GORICA
GOTOUR
VABI
na turistično potovanje v Egipt, pod naslovom NIL, VEČNA REKA ŽIVLJENJA, od 29. novembra do 7. decembra.
GOTOUR
Gorica, Korzo Italia 205 Tel. 33-019
Gorici, njun bilateralni pogovor na magistratu v Gorici in tiskovno konferenco, ob 14. uri pa uradno kosilo s predstavniki obeh sosednjih mest, dežele in republike Slovenije. Na otvoritveno svečanost na prehodu so povabili tudi občane.
Colombo v Gorici
O odnosih z Jugoslavijo in s svetom, zlasti pa o pripravah na vsedržavni svet krščanske demokracije je zunanji minister Emilio Colombo včeraj v Gorici govoril številnemu aktivu članov posoške federa-
POZDRAV MINISTROMA
Ob današnjem slavnostnem odprtju mednarodnega prehoda v Štandrežu, pozdravlja Krajevna skupščina v Štandrežu-sekretarja za zunanje zadeve SFR Jugoslavije JOSIPA VRHOVCA in ministra za zunanje zadeve republike Italije EMI-LIA COLOMBA.
Štandrež, 18. oktobra 1981
Predsednik krajevne skupščine Walter Reščič
cije KD, na katerem so bili navzoči tudi najvišji deželni predstavniki stranke v parlamentu, v deželnem svetu, pokrajinah, občini in ustanovah Furlanije Julijske krajine.
Po uvodnih besedah je deželni tajnik krščanske demokracije Paolo Braida poudaril geografske, politične in gospodarske razloge za sodelovanje z nevtralno Avstrijo in neuvrščeno Jugoslavijo ter v tem okviru tudi za sodelovanje med našo deželo in Slovenijo. Govoril je tudi o slovenski narodnostni skupnosti in dejal, da bo KD pospešila sprejem realnim razmeram prilagojenega manjšinskega zaščitnega zakona, ki bo upošteval različnosti v manjšini.
Minister Colombo pa je, govoreč o osimskem sporazumu, dejal, da je to karta s katero se Italija predstavlja svetu. To je primer, kako se rešujejo mednarodni spori, da-siravno lahko povzročijo tudi krajevne travme.
Še pred tem se je Colombo na prefekturi sestal s parlamentarci in predstavniki oblasti, kjer je tekla beseda tudi o vprašanju avtoprevoznikov, ki so, da povemo prav na koncu, včeraj popoldne pripeljali na cestišče in parkirišče MMP Štandrež okoli 130 tovornjakov s prikolicami.
V Ajdovščini zborovanje partizanskih učiteljev
V dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini je bilo včeraj zborovanje partizanskih učiteljev, ki so med narodnoosvobodilnim bojem obnovili slovensko šolstvo na Primorskem in v slovenski Istri. Temelj novega šolstva je bil postavljen s posebnim odlokom, ki ga je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo na pobudo pisatelja ter narodnoobrambnega in političnega voditelja Franceta Bevka, sprejel 20. septembra leta 1943 v Stomažu v gornji Vipavski dolini.
Shoda se je udeležilo okrog 500 partizanskih učiteljev, med njimi tudi delegacije partizanskih šolnikov iz Trsta. Gorice in Beneške Slovenije. Izzvenel je v globoko občuteno manifestacijo privrženosti i-dealom in ciljem slovenskega šolstva, ki ima na Primorskem svoje izhodišče v narodnoosvobodilnem boju. O poslanstvu in družbenih razsežnostih šolstva, med vojno in v našem času, je govoril predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič. O partizanskem šolstvu, predvsem kot sestavini narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ter kulture in državnosti na Primorskem pa je imel govor pisatelj Ciril Zlobec, naš rojak s Krasa, ki je bil tudi sam partizanski učitelj.
Predsednik občine Ajdovščina Ladislav Batagelj je zborovalcem izročil listino o domicilu, ki ga bodo v tej občini imeli partizanski u-čitelji. Slednji so v zaključnem dokumentu sprejeli program nadaljnjih pobud in akcij, da bi partizan-
sko šolstvo, ta izjemen pojav na našem območju oziroma na Primorskem, čimpej celovito preučili in ovrednotili. Preučevanje bo zajelo tudi zamejstvo v Italiji, kjer so med narodnoosvobodilnim bojem prav tako delovale številne slovenske šole. Naj poudarimo, da sta bila med gosti na shodu v Ajdovščini tudi primorski politik dr. Joža Vilfan ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj.
Resolucija senata o ladjedelstvu
Tiskovni urad goriške federacije KPI je sporočil tisku, da je senat sprejel, ob zaključku razprave o finansiranju inštituta državnih podjetij IRI, važno resolucijo o ladjedelstvu, ki so jo predložili nekateri komunistični senatorji, obrazložil pa jo je sen. Bacicchi. Senat je s tem sprejel zahteve sindikalnih organizacij, ki so bile še enkrat obrazložene v Rimu pred nekaj dnevi. S to resolucijo poziva senat vlado, naj ta sestavi in predloži v parlamentu zakonske osnutke za preosnovo ladjedelniške industrije. ki jih je že sprejel zavod za industrijsko programacijo (CIPI). Minister za državne udeležbe De Michelis je soglašal z vsebino resolucije, ki so jo sprejeli tudi socialistični in demokristjanski senatorji.
• Od jutri dalje bo v prostorih U-nione Ginnastica Goriziana začela delovati redna zdravniška služba za športnike. Vodil jo bo dr. Lautieri.
GRADNJA SPOMENIKA NOB V ŠTANDREŽU
.Včeraj dopoldne so v štandrežu postavili poglavitna elementa partizanskega spomenika: osem ton težak in tri metre visok marmornati steber in 25 stotov težko marmornato ploščo. Polaganje je brezplačno o-pravilo podjetje. G.C. Kusterle s svojim ogromnim žerjavom. Pri tem zahtevnem delu so sodelovali člani odbora za gradnjo spomenika.
Marmornata bloka je dobavilo podjetje Kraški zidar iz Sežane. Poskrbelo je, da je kamen zares brezhiben, kajti samo takšnega je lahko oblikovati. Marmor je darovalo Združenje zveze borcev Nova Gorica.
Kot nam je povedal predsednik od-
..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiihiii
V POLNEM TEKU 12. POPIS PREBIVALSTVA
USPEH POPISA PREBIVALSTVA OBVISI PREDVSEM 00 VSEH NAS
V teh dneh delijo popisovalci pole vsem družinam in proizvodnim enotam - Vsakdo je dolžan skrbno izpolniti popisno polo
Po vsej Italiji je v teh dneh že v polnem teku 12. popis prebivalstva, skupaj s 6. popisom produktivnih dejavnosti. S tem v zvezi je bilo glede spoštovanja pravic slovenske narodnostne skupnosti do zadnjega precej negotovosti in težav, tako da ne bo slabo, če na kratko prikažemo kako izgleda končno stanje. Za razliko od tržaške pokrajine, kjer so na voljo tudi slovenske popisne pole, so na Goriškem popisne pole samo v italijanščini.
Gre za očitno diskriminacijo, ki bo prizadela predvsem Slovence v Gorici ter v ostalih narodnostno mešanih' občinah. Vse tri slovenske občine so namreč zaposlile slovenske popisovalce, medtem ko v goriški občini ni bilo tako. Občinski svet je sicer večkrat zagotovil, da bo nadomestil pomanjkanje popisnih pol v slovenskem prevodu s tem, da bo najel slovenske popisovalce, toda v resnici so med 93 popisovalci v Gorici le 3 ali 4 Slovenci, kar je očitno premalo.
Toliko glede pravic manjšine, ki bi ji h lahko spoštovali le s kančkom dobre volje in minimalnim dodatnim stroškom (zdi se, da bo celotna ponižna operacija stala državo okoli 180 milijard lir). Glede ostalega ne bi stiiel letošnji popis nikomur no vzročati večjih preglavic: Poglejmo kako izgleda zadeva v praksi.
Popisovalci, ki so jih najele posamezne občine v teh dneh obiskujejo vsako družino ter izročajo dru-
SLOVENSKO * STALNO. . GLEDALIŠČE Jb” V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 - 82 V GORICI
FERDO KOZAK EDUARDO DE FILIPPO EEDERICO GARCIA LORCA NIKOLAJ V. GOGOLJ AIOLIeRE
PUNČKA, drama DOLGONOGE LAŽI, komedija KRVAVA SVATBA, drama ŽENITEV, komedija DON JUAN, komedija, gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, satirična komedija, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega ČLOVEK IZ MANČE, glasbena komedija, gostovanje Komedije iz Zagreba
Red A (nedelja popoldne) ------ Red B (delavnik zvečer)
Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške Prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave bomo odigrali v Katoliškem domu in v novem Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV ......................
Redni 21.000 lir	Mladinski 13.a00 lir
Slovensko stalno gledališče razpisuje tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 13.500 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom.
TONE PARTLJIČ
VVASSERMAN - LEIGH
VRSTE ABONMAJEV Red
žinskemu poglavarju ali drugemu članu polo za popis družine. Pri tem izpolni sam popisovalec uvodni del pole, na ostala vprašanja pa bo moral odgovoriti družinski poglavar. Popisnice so sicer precej obsežne in na prvi pogled nič kaj enostavne, vendar so težave bolj navidezne kot resnične. Vprašanja so namreč precej enostavna, za pravilno izpolnitev pole pa je dovolj da s križcem prečrtamo ustrezni odgovor. Pri tem je seVeda najbolje, če vsakdo najprej skrbno prebere podrobna navodila, ki so priložena popisnici.
"Če'sedaj" shematično pregledamo vsebino družinske pole, lahko ugotovimo, da sestoji iz treh ločenih delov. V prvem so vprašanja, ki se nanašajo na hišo ali stanovanje. Na del teh vprašanj odgovori že popisovalec ob izročitvi pole, na ostala pa bo moral odgovoriti družinski poglavar. Napisati bo treba, če ima stanovanje vodo, ogrevanje, stranišče, kopalnico itd., pa še koliko je stara hiša, koliko sob je v njej in koliko kvadratnih metrov meri.
V drugem delu so vprašanja o posameznih družinskih članih. Za vsakega člana bo treba poleg datuma ju kraja rojstva, poklica in stopnje izobrazbe napisati še kraj bivanja na dan popisa, t.j. 25. oktobra. Če nekdo dela ali študira izven doma, bo moral napisati kako bodi na delovno mesto in koliko časa porabi za to. Na poli sta še vprašanji o bivanju in zaposlitvi oktobra 1976, s katerima namerava statistični zavod dobiti vsaj približno sliko stanja med enim in drugim popisom (zadnji popis je namreč bil leta 1971).
Na vsaki poli je nato še zaključni del, v katerem bo moral družinski poglavar povzeti podatke o družinskih članih. V ta del bo treba vpisati tudi družinske člane, ki v času popisa niso prisotni doma (npr. zaradi služenja vojaškega roka, ker so v bolnišnici izven, domače občine in podobno), ter morebitne osebe, ki imajo sicer bivališče drugod, a so v času popisa gost v družini.
To je v bistvu vse, kar je vsakdo dolžan narediti v zvezi s popisom. Reklamni lepaki pravijo, da bomo na
tak način v 10 minutah pomagali Italiji za 10 let. V resnici bomo pri izpolnjevanju pol porabili nekaj več časa, prav zato pa je potrebno, da vsakdo točno odgovori prav na vsa vprašanja, tako da bodo statistični podatki res odražali dejansko stanje v državi. Zato, če ima kdo, kljub pojasnilom, dvome glede kakega vprašanja, naj se o tem pogovori s popisovalcem, ki bo med 27. oktobrom in 11. novembrom prišel iskat izpolnjeno popisnico.
V ladjedelnici spet nevarnost dopolnilne blagajne
Tovarniški svet tržiške ladjedelnice je ponovno razpravljal o zaskrbljujočem položaju v podjetju spričo pomanjkanja naročil ter spričo dejstva, da niso bili zagotovljeni pogoji za izvajanje vsedržavnega načrta za ladjedelništvo. Obstaja namreč resna nevarnost, da bodo ob koncu leta morali znova poseči po dopolnilni blagajni kolikor medtem ne bo prišlo do pozitivnega razpleta.
Na seji so se odločili tudi za vrsto krajših protestnih stavk. Tako bodo v ponedeljek od 8. do 9. ure stavkali v nekaterih obratih v torek pa bodo eno uro stavkali uradniki, oziroma drugi uslužbenci v administraciji. V prihodnjih dveh. treh tednih bodo pripravili tudi veliko manifestacijo, predvidoma v sklopu splošne stavke na Goriškem.
NATEČAJ
Pokrajinsko avtobusno podjetje v Gorici (Azienda provincializ-zata trasporti) razpisuje natečaj za najem v službo enega ali več šoferjev medkrajevnih avtobusov. Prosilci bodo morali opraviti praktični izpit Prošnje je treba vložiti do sobote, 14. novembra 1981. Zahteva se vozniško dovoljenje kategorije D. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na uradu za osebje podjetja, v Gorici, Ul, 9. avgusta 11, tel. 84-566, ali pri agenciji -podjetja v Gradežu, Trg Carpaccio 1, tel. 80-055.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA-KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TEIEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
V PRUATELJSKEM VZDUŠJU
V ČEDADU 17. SREČANJE PLANINCEV TREH DEŽEL
Predstavitev publikacije o lesnatih rastlinah v Furlaniji-Jul. krajini - Danes skupni izlet na Staro goro in Matajur
bora za postavitev spomenika Danilo. Nanut, bodo v naslednjih mesecih pri spomeniku opravili še preostala dela in ga odkrili prihodnjo pomlad. V teh dneh pa se bodo ponovno zglasili pri domačinih, da bi zbrali še nekaj denarja, potrebnega za dokončanje del. Če bi spomenik dogradili poprej (za njegovo postavitev sp se odločili 1970. leta) ne bi imeli finančnih težav. V kraju so namreč zbrali 15 milijonov lir prostovoljnih prispevkov, od katerih so jih osem odšteli za nakup parcele v središču vasi. Sedaj pa potrebujejo še nekaj denarja , za ozelenitev prostora, položitev talnih ploščic in klopi.
Arhitekt Robert Nanut, ki je izdelal načrt, kako urediti obširen prostor in kakšen spomenik postaviti nanj, nam je povedal, da bodo na ploščo zapisali spominsko misel z imeni padlih, steber pa bodo najprej sklesali, potem pa bo on, Nanut, ki je kipar, izoblikoval iz njega prvo skulpturo. S tem pa kamen še ne bo dokončno obdelan, ampak bodo pobudniki spomenika izbrali še druge kiparje, da ga bodo oblikovali. Na
V	Čedadu se je včeraj pričelo 17. srečanje planincev treh obmejnih dežel, Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Predstavniki treh osrednjih planinskih organizacij — pri tem naj navedemo, da so se vsakoletnega zasedanja udeležili tudi predstavniki treh slovenskih planinskih društev iz Trsta, Gorice in Čedada, je v prvih popoldanskih urah sprejel na čedajskem županstvu odbornik Giovanni Fantina, ki je poudaril pomen in veljavnost tovrstnega srečanja in sodelovanja med ljubitelji narave in planin. Udeleženci, po petnajst iz vsake dežele, so si nato ogledali nekaj zanimivosti Čedada.
V	poznih popoldanskih urah pa se je v prostorih hotela Roma pričelo zborovanje, med katerim so predstavili zanimivo publikacijo o lesnatih rastlinah v naši deželi Gual-tiera Simonettija. Publikacijo je založila čedajska sekcija CAI. Zanimiva je predvsem zaradi preprostega načina prikazovanja drevesnih vrst, zaradi tega, ker prinaša imena rastlin v štirih jezikih ter tudi v beneškem narečju. V nadaljevanju zasedanja je stekla beseda o valorizaciji predalpskega sveta. o sodelovanju in izkušnjah med mladimi ter o nekaterih drugih vprašanjih. Dotaknili so se tudi vprašanja priprave trojezičnega slovarja alpinističnih izrazov. Medtem ko se je prvi del zasedanja včeraj odvijal v glavnem v konferenčni dvorani, se bodo udeleženci danes podali na Staro goro ter se povzpeli tudi na Matajur. Organizator srečanja je sekcija CAI iz Čedada. Naj omenimo še. da vodi delegacijo slovenskih planincev ing. Tomaž Banovec, predsednik Pla-
ninske zveze Slovenije, planincev iz Furlanije Julijske krajine dr. Paolo Gojtan, avstrijskih planincev pa dr Karel Kuhar, čez leto dni se bodo planinci spet srečali, predvidoma v Sloveniji.
Čestitke
i.__	________
ALOJZIJU BAST1ANIJU iz Štan-dreža, ki danes praznuje rojstni dan, želijo vse najboljše vnukinji Vanja in Sonja ter vsa družina.
Kino
V PRIREDBI DRUŠTVA «LIPIZER»
Danes v avditoriju prva koncertna matineja
Ob tej priliki odpro tudi slikarsko razstavo
V goriškem avditoriju bo danes zjutraj prvi nedeljski koncert iz serije več podobnih matinej, ki jih prireja goriško kulturno društvo aRpdoljo Lipizen. Koncerti bodo vsakih petnajst dni, vseh skupaj bo deset. No današnjem koncertu bosta Walter Ramas (viola) in Klas Passatvar (klavir) izvajala skladbe Vitali-Faela, Schuberta in Brahmsa.
Ob tej priliki bodo v sosedni galeriji odprli tudi razstavo slikarke Karole Oldeburg Ramas. Razstavo bodo odprli ob 12.15, po končanem koncertu.
POGREBI:
Jutri, 19. t.m., v Gorici ob 9. uri Maria Devescovi vd, Biondi iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče.
Danes na Ligu praznik kostanja
Družbenopolitične organizacije na Ligu nad Kanalom, ob samem stičišču z Beneško Slovenijo, bodo danes priredile tradicionalni praznik kostanja. Slednji bo že dvanajsti po vrsti. Kostanj je letos obilno obrodil in bo tega jesenskega sadeža dovolj na voljo. Pripravili bodo kostanjevo mineštro, kostanjev štru-delj in druge specialitete iz kostanja. Ta sadež bo gostom pripravljal tako kot že na vseh praznikih doslej, poštni uslužbenec Janez Zadravec iz Nove Gorice.
Praznik kostanja bodo na Ligu združili s pestrim kulturno-zabavnim
programom. V njem bo sodelovala tudi Beneška folklorna skupina naših rojakov iz Nadiških dolin. O-srednji del sporeda se bo začel ob 14. uri.
Razna obvestila
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva vabi smučarje na razgovor, ki bo jutri ob 20. uri na sedežu v Ulici Malta. Govor bo o pripravah na letošnjo zimsko sezono.
Mladinski odsek PD Jezero v Doberdobu bo ob nedeljah prirejal ples no-zabavne večere. Prva taka prireditev bo na sporedu že danes ob 20. uri v prostorih PD Jezero.
V	novi Gorici bo danes zborovanje nekdanjih borcev L prekomorske brigade ter političnih deportirancev na Sardiniji.
Ob 8.30 se bodo zbrali na zboru v dvorani občinske skupščine, oziroma dvorani družbenopolitičnih organizacij, ob 11. uri bo partizansko zborovanje pri hotelu Argonavti, ki se bo sklenilo s kulturnim sporedom.
V	pripravi je razstava ob 70-letni ci Slovenskega planinskega društva v Gorici. Da bi bila razstava kar se da popolna in zanimiva, pripravljalni odbor naproša, člane in prijatelje, ki hranijo stare fotografije, izkaznice, vabila in drug zanimiv material, ki je kakorkoli povezan z delovanjem društva, naj to sporočijo na sedež v Ul. Malta 2.
Rekreacijska telovadba, v organizaciji SPD Gorica, poteka dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, v dveh izmenah: ob 20. uri ter ob 20.45.
•»o*'1
VERDI 15.00—22.00 «La pelle*. C. Cardinab in B. Lancaster. Prepovedan mladini pod 14. letom.
COESO 15.30—22.00 «Tarzan 1'uomo scimmia*. Bo Dereck in R. Har ris. Barvni film.
V1TTORIA 15.30—22.00 «La settima-na al mare*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Una va-canza del cactus*.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Pari e di-sparb.
t\uvti Gorico i/i okolica	r .
SOČA 10.00 »Konjiča brez konj?.. A. meriški film. 16.00—18.00—20.00 «Lovec». Ameriški film.
SVOBODA 16.00 »Letalci velikega neba*. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 «Po zakonu in pendreku*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v
Tržiču dežurna lekarn; Centrale,
Trg republike, tel. 72-341
takšen način bo ob njem nastala nekakšna forma viva. Steber je namreč tako postavljen, da kaže lice na vse strani in bi bilo idealno, če bi bilo skulpturo mogoče videti iz vsake perspektive.
Tako oblikovan prostor bo predstavljal obogatitev za Štandrež, saj bo celotna površina parkovno obdelana in vključena v življenjsko okolje tega našega kraja.
(Na sliki jc mogoče videti marmornati steber, tik preden so ga postavili na podstavek.)
PRISPEVAJMO ZA UMETNIŠKO OPREMO KULTURNEGA DONU V GORICI
Prispevke lahko nakažete na tekoči račun št. 1533 pri Poso jilnici v Sovodnjah, na tekoči račun št. 1321 pri Posojilnici v Doberdobu ter na tekoči račun št. 1699 pri Kmečki banki v Gorici. Prispevke lahko izročite tudi na sedežu SKGZ v Gorici, Ul, Malta 2.
	
Lrv	tel. 81-032
	EKNOMEC
r* ar	PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO ,	SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ ,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84-576.
Včeraj-danes
Iz guriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Daniele Sutteri, Neva Petejan, Michela Fasolo, Christian Camauli, Gianni Bressan.
UMRLI SO: 65-letna gospodinja Carla Gariup, 60-letna upokojenka lolanda Castellan, 73-letni upokojenec Giuseppe Miloš, 90-letna upokojenka Irene Bertos, 87-letna gospodinja Teresa Cavallo vd. Pistilli, 88-letna gospodinja Pierina Brezigar vd. Delpin, 81-letna gospodinja Maria Vida vd. Ciani, 74-letna gospodinja Maria Smilovich, 66-letni upokojenec Gaetano Ventriglia, 92-let-na gospodinja Elisabetta Venica, 83-letna gospodinja Antonia Ritossa vd. Brossi, 72-letni upokojenec Eu-genio Berton, 85-letria upokojenka Ernesta Sullig, 71-letni Giovanni Ge-romin.
POROČILA STA SE: uradnik Gior-gio Martellani in učiteljica Maria Rosa Verona.
OKLICI: trgovec Mario Gherset-ti in študentka Patrizia Moretta; uradnik Giuseppe Nutrizio in učiteljica Loredana Liberale; orožnik Salvatore Principe in gospodinja An-tonietta Di Marco; orožnik Giuseppe Russo in bolničarska pomočnica Silva Knez; geometer Silvano Sosol in trgovska pomočnica Marina Sfiligoj; obrtnik Roberto Luciani in trgovska pomočnica Rita Dollani; Paolo Prisciandaro in Isabella Bel-viso; delavec Franco Brembilla in Caterina Piemonti; podoficir vojske Pasquale Garofalo in gospodinja Giuseppa Carbone; železničar Da-rio Vidoz in uradnica Rosanna Sca-li; policijski tehnik Alberto Oddo in bolničarka Anna Maria La Gio-vanna.
	
	
POHIŠTVO •crijsko in po meri
Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tet. 31148 Skladišče: GORICA. Ul Foeeolo 24 — Tel. 31087
Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhin|e — opreme za kopalnice — pohištvo za urode — vrtne garniture
SFRVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
PODJETJE
<3)itta 'Čjf iitstizieri	enič
STRADA DELLA MAINIZZA VIA GORIZIA 160 (Gorica)
(ob pokrajinski cesti Gorica - Farra d’lsonzo)
FARRA DTSONZO — TEL.: 888070 - 888280
AVTOODPAD
OBVEŠČA
CENJENE ODJEMALCE, DA JE ODPRLO NOVI AVTOMOBILSKI SALON. KJER RRODAJA NOVA IN RABLJENA VOZILA ITALIJANSKE IN TUJE PROIZVODNJE TER SERVISNO MEHANIČNO DELAVNICO. POLEG TEGA PODJETJE JAMČI NADALJEVANJE IN CIM BOLJŠE DELOVANJE AVTOODPADA TER V SKLADU S TEM SE BOGATEJŠO IZBIRO AVTOMOBILSKIH DELOV.
ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA
C***


S\*
TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL 73174
Velika izbira konfekcije za sezono jesen-zima '81'82
PREJŠNJI TEDEN V RAZNIH KRAJIH NA TRŽAŠKEM
Taborniki Rodu modrega vala so imeli tridnevni seminar
Pogovarjali so se o vseh aspektih taborniškega življenja ■ Spremenili in dopolnili so tudi svoj statut - Zgodovina taborništva
Seminarji za člane organizacije niso novost v zgodovini tabornikov RMV. Do letos smo priredili že pet internih seminarjev: leta 1959 na Slavniku, leta 1962 v Gorici, leta 1965 v Gozd Martuljku, leta 1973 v Trstu, leta 1974 v Gorici. Pred kratkim smo imeli šesti interni seminar, ki je bil v sredo, 7. oktobra, jvečer na Pesku, v soboto, 10. oktobra popoldne in zvečer, ter v nedeljo, 11. oktobra, pa v Dijaškem domu v Trstu.
Kot sem že povedal je bil seminar internega značaja in je bil namenjen članom organizacije, ki iih je predlagala rodova uprava. Tudi posamezni referenti so bili člani organizacije, saj se je prvenstveno govorilo in razpravljalo o taborniški organizaciji. Potrebo po seminarju ni čutila samo rodova uprava, potrebo so čutili tudi sami člani, saj so se polnoštevilno udeležili samega seminarja vse tri dni. Stalno je seminarju sledilo 40 članov in članic, okrog seminarja pa se je vrtelo nad petdeset naših članov. Tudi razmerje med udeleženci je bilo razveseljivo: polovica deklet in polovica fantov.
Prvi večer smo posvetili spremembam in dopolnilom statuta Rodu modrega vala. Seveda ni bilo govora le o suhoparnih paragrafih, ampak se je razvnela živa diskusija o organizaciji sami, kar je bil tudi cilj rodove uprave. V soboto, 10. oktobra, smo začeli seminar z orisom zgodovine taborniške organizacije, ki je bil za udeležence seminaria ramnožen v več izvodih. Tudi ostalo gradivo je bilo razdeljeno in razmnoženo. Druga točka sobotnega dela je bila namenjena informaciji o pobudi starejših bratov in sester, da bi ustanovili taborniški klub. Večerni del seminarja je bil posvečen razgovoru o programu delovanja RMV za obdobje 1982 1984. Tega deia seminarja so se udeležili nekateri bivši vodilni člani taborniške organizacije. Sobotni del je bil sklenjen s predvajanjem diapozitivov o letošnjem taborjenju RMV 1981 pri Kal - Koritnici (Bovec) ter o ionski ekskurziji RMV po Jugoslaviji.
V nedeljo, 11. oktobra, smo se najprej spopadli s točko iz taborniške tehnike. Brat Skala je spregovoril o izietništvu oziroma e vsem, kar zadeva organizacijo in varstvo pri vseh vrstah izletov. Druga ne-deljtka točka je bila kritična presoja letošnjega tabora Tudi pri tem se 'e razvila živa diskusija, ki je potrdile še enkrat potrebo po kritičnem, a istočasno po konstruk tivnem pristopu pri vsaki akciji. Tretja nedeljska tema je bila edina, ki ni bila ozko taborniška. U-delfženci seminarja so se razdelili na dva dela. Prvi del je sledil diskusiji o narodnem vprašanju, drugi pa o pomenu vrednot in simbolov v naši družbi Zaključili smo z informacijami o akcijah, ki so pred nami do konca ieta i981 ter z obvezo oo še uspešnejšem delovanju v sklopu taborniške organizacije.
Milan Pahor
pa je nujna koordinacija in tesno sodelovanje društev, ki na njem delujejo, kar je možno le tedaj, ko so odnosi med člani samimi tesni in usmerjeni v medsebojno pomoč. S to prvo skupno pobudo želimo odpreti pot širšemu spoznavanju mladine iz naših vasi, v luči skupnega načrtovanja na kulturnem področju in družbenem nasploh.
Tečaj naj bi se začel v drugi polovici novembra. V načrtu je dvanajst srečanj, ki se bodo vršila enkrat tedensko izmenično v Trebčah in v Bazovici. Vse mlade, ki jih tečaj zanima, vabimo, da se obrnejo na odbornike posameznih društev za podrobnejše informacije. Z vpisova-
njem v tečaj bomo pričeli že ta čeden.	M. P.
• V četrtek, 22. t.m., se bo ob 20. uri na svojem sedežu v Ul. dei Mil-le 16 sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol. Med drugim bodo razpravljali tudi o nekaterih gradbenih dovoljenjih in o popravkih k pravilniku pokrite tržnice.
• Na Gradu sv. Justa se nadaljuje razstava «Zlato Peruja». Tako bo jutri ob 17. uri voden ogled razstave. Umetnostni kritik Carlo Milic bo obiskovalcem posredoval najnujnejše podatke o razstavljenih delih.
KZ vabi na sestanke po vaseh
Končno je tudi deželna uprava Furlanije - Julijske krajine izdala izvršilne norme deželnih zakonov štev. 62 iz leta 1978 in štev. 19 iz letošnjega leta. Zakona predvidevata razne ugodnosti in prispevke za posodobljenje kmečkih obratov ter prispevke kmetom v goratih predelih. V te namene bo dežela:
—	prispevala pri plačevanju obresti za uresničitev razvojnih načrtov posameznih kmetij:
—	dajala prispevke za vodenje knjigovodstva:
—	delila kompenzacijske odškodnine kmetom v hribovitih področjih (približno 100 tisoč liF letno za vsako glavo odrasle živine, ali za hektar obdelane zemlje).
Ker zapade rok za predložitev prošenj za razvojne načrte na hribovitih področjih 20. oktobra, nižinskih predelov 20. novembra ter za delitev kompenzacijskih odškodnin ravno tako 20. novembra, je nujno, da se zainteresirani kmetovalci točneje seznanijo z ugodnostmi, ki jim jih nudita deželna zakona. Kmečka zveza zato prireja vrsto sestankov po vaseh, ki bodo v naslednjih dneh:
Jutri, 19. oktobra, ob 20.30 za vasi devinsko - nabrežinske občine. v prostorih starega vrtca v Šempolaju.
V	torek, 20. oktobra, ob 20.30, v srenjski hiši v Gročani.
V	sredo, 21. oktobra, ob 20.30, v Domu A. Bubniča za vasi repentabrske občine.
V	četrtek, 22. oktobra, ob 20.30 v prostorih Gozdarske zadruge v Padričah.
V	petek, 23. oktobra, ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Zaradi bližnje zapadlosti rokov in pomena omenjenih ugodnosti,
je važno, da se sestankov udeležijo vsi zainteresirani, kmetovalci: vsekakor se jih bodo udeležili tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti in občinskih uprav. Prošnje bo treba vložiti na KGS. ki je že dala tiskati dvojezične obrazce in ki bodo kmalu na razpolago.
Pobude SKD Tabor
V načrtovanju društvene dejavnosti v letošnji sezoni skušamo kvalitetno izboljšati sodelovanje z domačimi šolami, in sicer s takimi dejavnostmi, ki jih šole s svojim ustrojem, ne morejo nuditi.
Gre predvsem za ponudbo tistih vzgibov, ki naj v doraščajoči mladini vzgajajo in krepijo estetski čut. To je lahko možno predvsem v okviru glasbene, glede 'ce in razstavne dejavnosti SKD Tabor. Seveda, mislimo pred v in na gostovanja priznanih umetniških skupin in posameznikov, ne nazadnje pa tudi na nastope domačih igralcev, kot smo to storili lani z Bevkovimi Črnimi brati.
Danes bi spregovorili o glasbeni dejavnosti, ker so za nami koncert pianista Giuseppa Massaglie in njegova nastopa za šolsko mladino, ki je kakorkoli vključena v glasbeno življenje. V soboto, 26. septembra je Massaglia dvakrat nastopil z različnim sporedom glede na starostno stopnjo mladih poslušalcev. Pianistov nastop je učinkoval kot prava «glasbena ura* zaradi strokovne razlage prof. Ravla Kodriča. Mimo užitka, ki so ga odnesli poslušalci, pa mislimo, da je omembe vredno dejstvo, da smo na to prvo srečanje povabili tudi šolarje obeh italijanskih šol na Opčinah, da so vsi prisotni res pazljivo sledili tako izvajanjem klavirskih skladb kakor tudi temeljiti razlagi v obeh jezikih. Zavedamo se, da je naloga našega društva tudi oranje te ledine. ki — ne po naši krivdi — načrtno zastruplja ozračje kulturnega sožitja med tu živečima narodoma. Mislimo, da smo prav zaradi naše kulturno - politične moči sposobni in dolžni iskati pravilne poti do rešitve teh vprašanj: za take razmere, da bo povsod normalno, da se pripadnik obeh narodov izraža v svojem jeziku in da ga drugi, če že ne razume, vsaj strpno posluša. In prav sodelovanje z vsemi šolami na Opčinah nam daje upanje, da je od vseh tu živečih, od njihove dobre volje odvisna jutrišnja podoba kulturnega razvoja ne le našega mesta, temveč tudi države, ki v njej živimo.
‘	Odbor
Včeraj sta se poročila
SUZI GUŠTIN in
IGOR SANCIN
Člani in odborniki ŠD Polet jima čestitajo in želijo vse najboljše.

Tečaj modernih plesov za mlade vzhodnega Krasa
KD Lipa iz Bazovice, KD Primorec iz Trebč in KD Slovan iz Padrič prirejajo tečaj modernih plesov za mladino vzhodnega Krasa.
Odborniki teh treh društev so se odločili za to pobudo seveda po želji mladincev samih, obenem pa v prepričanju, da bo tečaj nudil mladini tega dela Krasa priložnost bližjega spoznavanja in druženja. Mladina prevzema danes vodenje naših kulturnih in drugih društev. Za smotrn razvoj in kakovostno rast družbenega življenja na našem ozemlju
POMEMBNA KULTURNA PRIDOBITEV
Tudi v Miljah bo začela delovati glasbena šola
Reden pouk se bo začel že to sredo . Gojenel bodo lahko sledili- uram klavirja, harmonike in kitare
nja. Nedvomno je to po šolskem centru, otroškem vrtcu in ustanovitvi zbora Jadran, najvažnejši u speh podoben tistemu ustanovitvi našega društva.
Pisma uredništvu
Spoštovano uredništvo
Primorskega dnevnika
Dovolite mi, da Vas opozorim na ypryfofi je ki sicer ne Midi med ravno najpomembnejša v našem mestu, vendar pa sodim, da ga nikakor ne moremo spregledati, glede na to, da se tiče predvsem naših o-trok.
Svojo hčerko večkrat vodim v park .vile Revoltella na Lovcu, vendar pa je zlasti tisti predel, kjer so otroška igrišča ne le zanemarjen, ampak tudi slabo varovan. Že če malo dežuje nastanejo pod mnogimi igralnimi napravami luže in blato, nekatere pa postanejo sploh nedo stopne. Te naprave so tudi pogosto poškodovane. Blato in luže ostanejo dolgo časa po dežju tudi pred klop mi, ki so tako v takem primeru skoraj neuporabne. Vse to bi lahko odpravili že z manjšim nasutjem peska in nekoliko dobre volje.
Vtis zanemarjenosti pa ustvarja jo tudi dostopi, saj je ograja mar sikje povsem gnila in polomljena, stopnišče pa ponekod pokvarjeno.
Tudi kar se tiče varstva manjši otroci pogostoma težko pridejo do igralnih naprav, ker jih uporablja polodrasla mladina in celo odrasli, na košarkarskem igrišču pa nabija jo nogomet, tako da so manjši otro ci, ki so v bližini, v nevarnosti. Prav tako je neredko nered na kotalkališču, kjer polodrasli kotalkarji divjajo in spravljajo v nevarnost najmlajše, katerim so prvenstveno te naprave namenjene.
Z željo, da bi občinska uprava te nepravilnosti čim prej in učinkovito odpravila, se Vam vnaprej zahva ljujem za objavo.
(Sledi podpis)
SANTINA PERTOTOVA PRAZNOVALA 80 LET
f Čestitke
Ob 23. obletnici poroke drage mame DORE in očka RUDIJA, jima želita še mnogo skupnih srečnih dni Vesna in Nevenka.
Danes praži jeta zlato poroko A-LOJZ in JOSiflNA BRIŠČEK. Ob tem lepem prazniku jima želi vse dobro Ladi.
Danes praznuje 60 let BRUNO CARLI iz Trebč . 154. Zdravje, zadovoljstvo ter dobro počutje mu želi žena Bruna, čestitkam in željam se pridružujejo svakinja Klara, Božica in Marija, svak Avguštin, Danilo ter nečak Bogdan z družinami.
Včeraj je praznoval nono MARIO rojstni dan. Vse najboljše in obilo zdravja mu želijo Robert, Martina in Katja.
Danes praznuje DANIJEL CEJ 14. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama, tata in Igor.
Očetu LUDVIKU in mami ALBINI ob 25-letnici poroke iskreno čestitata sin Alojz in hči Marina.
V torek bo praznovala SREČKA TUL iz Mačkolj 12. rojstni dan. Da bi bila vedno pridna doma in v šoli ji želijo mama, očka, posebno pa
hrntpč Alhprt
SREČKA TUL iz Mačkolj praznuje v torek 12. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo botra Gina, stric Mirko in bratranca Marko in Franka.
Danes se v Bazovici poročita MARINKA ČUFAR in
MAKS GRGIČ
Mnogo sreče na novi življenjski poti jima želita
uredništvo
Primorskega dnevnika in kolektiv ZTT
Danes stopata na novo življenjsko pot
MARINKA ČUFAR in
MAKS GRGIČ
Iskreno jima čestita
KD Slovan
Danes se poročita
MARINKA in MAKS
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi
sekcija KPI Bazovica, Gropada, Padriče
Društvo Slovencev miljske občine je skupno z Glasbeno matico iz Trsta ustanovilo v prostorih svojega sedeža glasbeno šolo s poukom klavirja, harmonike in kitare.
Reden pouk se bo začel že v sredo, 21. oktobra v popoldanskih u-rah, to j* po končanem šolskem pouku. Za tiste gojence, ki morajo s šolskim avtobusom domov ob 16.10 se bo pouk začel že ob 15. uri, ako bo to mogoče uskladiti z dejavnostjo celodnevne šole. Začasno bo pouk klavirja enkrat tedensko, za kitaro in harmoniko pa dvakrat tedensko. Prijave za vpisovanje otrok se sprejemajo za klavir v sredo, 21. oktobra od 15. do 17. ure: za pouk harmonike v petek, 23. oktobra od 14.30 dalje: za pouk kitare pa v soboto, 24. oktobra ob 16. uri. Prijave se vršijo v prostorih društva v Miljah, v Ul. D’Annunzio 62. Pouk klavirja bo začasno samo en krat na teden in to v sredah, pouk harmonike in kitare pa dvakrat te densko. Točen spored bomo objavi 11, takoj ko bo vpisovanje končano.
Za miljske Slovence je otvoritev glasbene šole nov velik korak naprej v krepitvi kulturnega de lova-
Solidarnost z opensko šolo <Srečko Kosovel*
S prošnjo za objavo smo prejeli naslednjo resolucijo:
♦Rajonski svet za zahodni Kras se pridružuje ostri obsodbi slovenskih dijakov in šolnikov ter vseh demokratičnih sil glede podlega napada na slovensko srednjo šolo ♦Srečko Kosovel* na Opčinah in zahteva, da oblasti hitro in odločno nastopijo proti napadalcem ter jih kaznujejo.
Rajonski svet izraža solidarnost slovenskim dijakom, šolnikom in staršem, ki so s stavko na vseh slovenskih šolah in demonstracijo na Opčinah izpričali vse svoje ogorčenje proti izzlvačem, ki jih moti doseženo omikano sožitje med slovenskim ln Italijanskim prebival stvom v naših krajih*.
Kadarkoli je bil govor o partizanskem Lonjerju, se je družina Pertotovih zagotovo omenjala, saj so bili vsi v družini do kraja predani našemu boju. Ob nacifašistič-nem napadu na bunker VDV. ki je bil v njihoven domu. je tik pred svobodo, konec marca 1945, cče Andrej padel, sin Danilo pa je nadaljeval boj do zmage. Danes pa bomo nekaj vrst posvetili materi San-tini Pertotovi, ki je te dni slavila svoj visoki življenjski ljubile.), 80. rojstni dan.
Santina se je rodilo v Lonjerju 14. oktobra 1901 v zavedni delovni družini Briščak. Takoj po končani šoli je morala delati, da pomaga družini. N.jena življenjska pot ni bila lahka, kot ni bila lahka za nikogar v tistih časih, pre-ptedenih z revščino, pomanjkanjem, brezposelnostjo in fašističnim sovraštvom do Slovencev.
Tudi po poroki z zavednim in naprednim domačinom Andrejem Per totom je Santina vedno in trdo delala. Tokrat pa za svojo družino, saj je v zakonu povi a tri sinove Danila, Sveta in Mirana. Vzgojila jih je v delovne, napredne ljudi, hkrati pa v zavedne Slovence, kar je prišlo do izraza v dneh naše narodne preizkušnje. Takoj v začetku NOB je skupaj z drugimi neustrašnimi vaščankami začela delovati za OF in z Rožo in Heleno Pečar, z Mariko Čok in Antonijo Gombač je že junija 1943. ustanovila v Lonjerju organizacijo AFŽ, v katero so se vključile še druge ženske. Neutrudno so delovale za ideale osvobodilnega gibanja z zbiranjem sanitetnega materiala, orožja, hrane, koordiniranjem kurirske službe, nudenje varnega pre-
nočišča za terence in borce, navduševale mladince za borbo v gozdovih, spodbujale mladinke, da so se združevale v mladinske organizacije itd..', itd... Vrle ženske, vaški ponos vedno in povsod prve, do tistega usodnega 21. marca 1945... izdajstvo, zapor, mučenje... kaj bi o tem govorili. Delo Santine se ni končalo niti po vojni, ostala je zvesta svojim idealom tudi v težkih povojnih letih. Življenje je naneslo, da je bila primorana zapustiti svojo domačo vas in se izseliti v Ljubljano k otrokom.
Mati Santina je v sredo praznovala 80 let s svojo družino v domovini, za katero se je borila Daleč od domačega Lonjerja v katerem se je dolgo let borila. Kaj b' ji rekli Lon.ierci in vsi. ki smo jo no-znali? Hvala. Santina. in vse najboljše in hkrati na ji skupaj z njenimi dragimi želimo še veliko zdra vja in srečnih let.	M. M.
Včeraj in danes v Železni Kapli mladinsko srečanje
V Železni Kapli na Koroškem je organizirala za včeraj in danes Zveza slovenske mladine iz Celovca 3. Srečanje slovenske mladine, na katerem sodelujejo, poleg domačinov, še predstavniki obmejnih koroških Občinskih konferenc ZSMS. Na srečanje pa so vabljeni tudi predstavniki RK ZSMS ter Mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Italije. Namen srečanja je, da se mladi ob meji še v večji meri povežejo med seboj ter da ravno na podobnih srečanjih sestavijo skupne programe, katere naj bi jih v prihodnosti tudi konkreti zirali. To je že tretje podobno sre Čanje mladih na koroški meji, pr vo pa, ki se vrši na Avstrijskem. Prejšnji dve mladinski srečanji sta se vršili v Dravogradu, oziroma lansko leto na Ravnah
Jutri se sreča t Abrahamom MARIO MILIČ
še mnogo srečnih let mu iz srca želita žena Geta in hči Marina
Danes, 18. oktobra, ob 11. uri praznujeta v barkovljanski cerkvi zlato poroko
JOSIPINA TOMADIN ln ALOJZ BRIŠČEK
Sinova, hči, nevesti, ln vnuki jima želijo še mnogo let zdravja in skupnega življenja
Nogometašu MAKSU GRGIČU in njegovi izvoljenki MA RINKI vošči obilo .sxeče na novi skupni poti SZ Gaja.
Danes praznuje
RAFAEL LISJAK
rojstni dan, jutri pa god.
Mnogo sreče, zdravja in da bi se mu izpolnile vse skrile želje, mu iz srca želi
žena Ema
Na Visokem zavodu za grafično oblikovanje v Urbinu je 12. oktobra
JASNA MERKU’
predstavila in zagovarjala tezo *Ikonografski sabat» pri prof. Micheleju Provincialiju in diplomirala s 110/110.
Za lep uspeh ob posebni in zanimivi temi in z željami za bodoče ustvarjalno delo ji Čestitajo
svojci
GINA in KARLO KALC se iz srca
zahvaljujeta
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prejeta darila, voščila in za izkazano pozornost
GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1981 -'82
FERDO KOZAK
(PUNČKAi
Dramatična zgodba v 5. slikah dogaja se v Ljubljani 'leta 1936 Režija: JOŽE BABIČ
Ponovitve:
Danes, 18, t. m., ob 16. uri abonma red G — popoldan na dan praznika.
Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev ob delavnikih od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, telefon 734265.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave
vseslovensko ™ stalno „ „
'GLEDALIŠČE V TRSTU
V torek, 20. oktobra 1981 ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu
1. ODPRTA ZAVESA
Pogovor o Kozakovi »Punčki* ter srečanje z ustvarjalci u-prizoritve
Vstop prost!
GLASBENA MATICA TRST
SEZONA 1981-82
1. abonmajski koncert v petek, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TRIO LORENZ
Sodeluje JOŽE FALOUT - rog.
Spored: Brahms, Ramovš in Dvorak.
Vpisovanje abonmajev v pisarni GM od 11. do 13 ure. Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom koncerta
SLOVENSKI KLUB
— omizje za sveže ideje, za žive stvaritve in aktualne pogovore —
vabi vse svoje zdajšnje, bivše in bodoče člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo
V TOREK, 20. OKTOBRA 1981, OB 20.30
v klubskih prostorih. Ul. sv. Frančiška 20/11.
Vozni red:	,,
pregled dela, napotki za novo sezono, volitve novega odbora.
GLASBENA MATICA - TRST Oddelek za staro glasbo DEŽELNI SEDEŽ RA! ' TRSTU1 ŽUPNIJA REPENTABOR
REPENTABOR
Glasbeni popoldnevi v repentabrski cerkvi
Danes, 18. oktobra 1981, ob 18.00.
Na sporedu: Ph. Em. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn.
DINA SLAMA - čembalo MILOŠ PAHOR - flavta ERIKA SLAMA - flavta EDI MAJARON - violončelo
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 24. oktobra 1981, ob 20. uri v Krožku za kulturo in umetnost Ul. San Carlo 2
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA CAMPANELLA IZ OLOMOUCA
Dirigent:
JIRŽI KLIME6 e- ■ ■ -
Pri klavirju:	■' 1
STANISLAV BEHAL
\ M l!ini << O * lil iMiilin
Kino
Ariston 16.00—22.00 «Times square».
Ritz 16.00 «La cruna dell’ago». D. Suttherland.
Eden 15.30 «I,a pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianm, Ken Mar shal, C. Cardinale, Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Scontro di titani*. Barvni film.
Fenice 17.30 »Tarzan, 1’uomo scim-mia». Bo Derek.
Cristallo 16.30 «Asso». Adriano Ce-lentano, Edvige Fenech.
Anrora 15.45 ‘«Fuga di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «C'e un fantasma nel mio letto*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «11 falco e la colom ba». Prepovedan mladini pod 14 letom.
Filodrammatico 15.00 «Porno pen-sierio. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Nazionale - otroške predstave ob 10.00, 11.30, 13.00, 14.30, 16.00 barvna risanka «L'allegra parata*. Vstopnina 1.000 lir.
Nazionale 17 40 «Mary Mary — vio-lenza carnale per una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Vittorlo Venelo 15.00 «Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Radio 15 30 «Le porno viziose del sexy shop*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00 «Ag. Riccardo Finzi. praticamente detective*. Renato Pozzetto.
Sta ti všeč folklora in ples?
TFS «STU LEDI« sprejema nove člane Pridi v Dijaški dom jutri, 19. oktobra, ob 20. uri. Prinesi dobro voljo in copate
Gledališča
VERDI
Operna sezona 1981-82 se bo začela v torek, 27. t.m., ob 20. uri z Verdijevo opero «Nabucco».
Med glavnimi pevci naj omenimo Radmilo Bakočevič. Noro Jankovič, Kari Nurmelo, Gaetana Scana, Alfreda Zanazza, Gianfranca Casa-rinija, Daria Zeriala in Gianno Jen-co. Opero bo vodil Oliviero De Fabritiis.
ROSSETT1
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šo lah, društvih in sindikatih. Popu sti za delavce, študente in upoko jence. Informacije pri Teatru Sta bile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Razna obvestila
Seja pripravljalnega odbora za poimenovanje šole pri Domju bo v sredo, 21. oktobra 1981 ob 20. uri v šolskih prostorih.
■ Eotokrožek Trst 80 obvešča, da bo seja v petek, 23. t.m. ob 20. pri v Ulici sv. Frančiška 20.
, Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja v petek, 23. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom Zapleteni položaj na Bližnjem vzhodu. Predaval bo Pavel Stranj, znani strokovnjak za vprašanja na tem področju. Ker je predavanje zelo aktualno in bo zaradi tega brez dvoma zanimivo, vabimo k obilni udeležbi.
KRUT - Krožek za rekreacijsko u-dejstvovanje - Trst. Urnik telovadbe: torek od 19. do 2Q. ure, sreda od 9. do 10. ure, petek od 18. do 19. ure. Plavanje: četrtek, odhod ob 15.30 s Trga Perugino.
KD Slovan sporoča, da bodo pev ske vaje za sezono 1981-82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
Na državni osnovni šoli Albert Sirk v Križu se je začelo vpisovanje za tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ki jih v akademskem letu 1981 1982 za odrasle Križane prireja ljudska univerza iz Trsta. Vpisovanje se bo nadaljevalo vsak ponedeljek, sredo in petek, od 19. do 21. ure do vključno 23. oktobra 1981. Vpisnina za vsak tečaj je 5 000 lir.
ŠD Mladina obvešča, da se je začela s četrtkom, 15. t.m., rekreacijska telovadba. Začasno treniramo v domu Albert Sirk v Križu, vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure (do nedelje).
ŠD Mladina - smučarski odsek obvešča vse člane, ki bi želeli oddati svoje smuči v servisni center za popravila ali za vzdrževanje, naj se javijo v domu Albert Sirk v ponedeljek. 19., in torek, 20. t.m., o< 20. do 21. ure (do torka).
ODBOR GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ
obvešča vsakogar, ki želi obiskovati
GLASBENO ŠOLO
da bo vpisovanje jutri. 19. in v sredo, 21. oktobra, v Kulturnem domu v Ricmanjih od 18. do 20. ure
KD VESNA
prireja v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu odprtje razstave slik
ATILIJA KRALJA
Vabljeni

Mešani pevski zbor Slavec
Ricmanje - Log sporoča, da se bodo pričele VAJE
v četrtek, 22. oktobra, ob 20,30. Vabljeni stari ih novi pevci
Izleti
KASTA organizira v nedeljo, 25. oktobra, piknik na Hudem letu (nasproti vhoda golf kluba). Začetek ob 10. uri. Prinesite meso in pijačo. Za roštilje in oglje poskrbljeno.
Sekcija KPI občine Dolina organizira dvodnevni izlet 24. in 25. t.m. v Kumrovec in Ptuj. Na razpolago je 50 mest. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu sekcije. Cena 45.000 lir.
Združenje Union - Podlonjcr priredi enodnevni zaključni izlet 25. oktobra v Benetke. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - teiefon 64459 ali 732858. Odhod ob 7. uri z Ober-dankovega trga • izpred sedeža Dežele.
Izidor in Francka Smotlak, Mačkolje št. 46, se zahvaljujeva vsem, ki so nama priskočili na pomoč ob požaru ter nama gmotno in moralno pomagali.
•iiiiiNtiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiliiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiii*
Danes, NEDELJA, 18. oktobra LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.15 — Dolžina dneva 10.50 — Luna vzide ob 21.18 in zatone ob 12.04.
Jutri, PONEDELJEK, 19. oktobra ETBIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,2 stopinje, najnižja 14,7, ob 18. uri .19 stopinj, zračni tlak 1023,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo zelo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
RODILI SO SE: Chiara Zivic. Marco Viezzoli, Amanda Cavressi, Ivan Boccali, Elisa Scodeggio.
UMRLI SO: 73-letni Alfredo Cri-safl. 63-letni Michelangelo Scarica, 69-letna Gisella Morosutti vd. Stoul-tus. 881etni Danilo Vatti, 75 letna Romana Negrini, 82 letna Maria Cheber por. Robba. 88-letni Luigi Franchi, 74-letni Guido Norio, 76 letna Bernarda Terčon, 71-letni Giordano Levi.
OKLICI: kurjač Maurizlo Fachin ln negovalka Alessandra Furlan, Železničar Dario Vidoz ln uradnica Rosanna Scall, socialni tehnik Ales-sandro Severi in uradnica Daria Cozzi. gradbenik Cateno La Porta in gospodinja Maria Pisano, geometer
čeraj-danes
;»#! !
Gian Piero Usai in študentka Do. natella Iacobini, uradnik Dario Marsetich in prodajalka Manuela Boccuccia, uslužbenec zavarovalnice Fabrizio Fossi in učiteljica Donatella Ujcich, uradnik Luigi, Pa-store in uradnica Verica Rajovič, vojaški podčastnik Massimo Napo-litano in gospodinja Marketa Her-vertova, študent Gino D Agnolo in študentka Sonia Steffan, uradnik A-
—y kinofotO| •
^eguli n
ul mamini Si
lessandro ,Pennone in frizerka Pa-trizia Gpndusio, obrtnik Livio Lu-pidi, in uradnica Ana Roherta De Rosa, finančni stražnik Domenico ,Raffa in diplomiranka Letizia Par-rotta, zdravnik Salvatore Centamo-re in gospodinja Grazia Anacoreto, podčastnik jaVne varnosti Salvatore Vassallo in uradnica Grazia La Stella, ribič Orazio Lala in prodajalka Patrizia Scotte di Perrotolo, mehanik Maurizio Glavina in uradnica Viviana Santamarina, miličnik Gennaro Navone in gospodinja Ga briella Mocchiut, delavec Maurizio Vidoli in1 študentka Rossella Vallon. tehnik znanstvene policije Oddo Alberto in bolničarka Anna Maria Di Giovanna, inženir Euro Strain in bolničarka Alessandra Remonti, Ju-lius Keller in Arianna Micheluzzi, klepar Sergio Reghini in uradnica Luciana Baldini.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Bolje polje Zgonik: tel. 225596; Nabrežina: tel. 200-121; Seal jan: tel. 209 197; žavlje: tek 213-137; Milje: teL 271-134.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26 in Trg XXV. a* prila 6.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drev. XX Settembre 4 in Ul. Ber-nini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drev. XX Settembre 4 in Ul. Ber* nini 4.
ČDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ur* tel. 732 627. predpraznična od i4 d* 21. ure in praznična od 8. do 20' ure. tel 88 441
LOTERIJA
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
85 77 49 54 34 72 75 16 3
74
ENALOTTO 2 1 1
43
42
66
4
68
9
38
90
74
23
H
63
72
35
6!l
7
24
7<t
68
90
28
90
25
82
50
32
68
18
16
21
2 2 X	X X 2
KVOTE	
12 -	12.363.000
11 -	790.200
10 -	81.900
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V KVALIFIKACIJSKI TEKMI Zfl SVETOVNO PRVENSTVO 1982
Jugoslovani zapravili priložnost
Proti Italiji so izenačili, lahko bi pa dosegli prepričljivo zmago, saj so zapravili več izrednih priložnosti - Obe reprezentanci sta si že zagotovili nastop na SP
Jugoslavija — Italija 1:1 (1:1)
JUGOSLAVIJA: Pantelič, Buljan, Stojkovič, Zajec, Gudelj, Šurjak, Zlatko Vujovič (Zoran Vujovič), Petrovič, Halilhodžič, Šljivo, Pašič.
ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Dossena, Collovati, Scirea, Conti, Tardelli, Altobelli, Antognoni (Oria-li), Bettega.
SODNIK: Eschvveiller (ZRN)
STRELCA: Zlatko Vujovič v 9. minuti in Bettega v 33. min.
KOTI: 7:2 za Jugoslavijo.
GLEDALCEV: 70.000
Opomin je dobil Oriali (zaradi grobe igre).
BEOGRAD — V kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo v Španiji sta včeraj v Beogradu Jugoslavija in Italija igrali neodločeno 1:1. Obe reprezentanci sta se že zanesljivo uvrstili na SP.
Jugoslovanski reprezentanti pa so včeraj zamudili edinstveno priložnost, da bi premagali svojega že tradicionalnega nasprotnika, se mu oddolžili za poraz v Turinu in (verjetno) sklenili kvalifikacijske nastope pete skupine na, prvem mestu. Verjetno malokdaj, kot včeraj, v Beogradu, je obveljalo «nogomet-no pravilo*, da moštvo, ki ne izkoristi priložnosti za zadetek, drago plača. «Plavi» bi lahko po tridese: tih minutah (in s tem so se strinjali vsi prisotni italijanski časnikarji) vodili najmanj s 3:0. Tolikšna je bila namreč njihova premoč, toliko zrelih priložnosti so imeli, da tudi ne drži opravičilo, da je (sicer na splošno zelo slab) sodnik spregledal očitno 11-metrovko nad Zlatkom Vujovičem in je Zoff nekajkrat »čudežno* rešil svoja vrata. Halilhodžič (4. min.), Pašič (20. min.), Pašič (20. min.) so imeli izredne priložnosti za zadetek. Izkoristili pa so samo eno z Zlatkom Vujovičem na zelo lepo Halilhodži-čevo podajo z glavo.
In tako je obveljalo staro »nogometno pravilo*: Jugoslovani so napravili (s sicer dokaj dobrim Zajcem) napako v obrambi in sprednji Bettega je v 33. min. stanje izenačil. Bila je to prava hladna prha za skoraj polni stadion Crvene zvezde in seveda predvsem za jugoslovanske reprezentante, ki odtlej niso več utegnili napadati s tako odločnostjo, sproščenostjo. »Azzurri* pa so se ohrabrili. S Conti jem in Bettego so nekoliko uredili igro, pa čeprav sta včeraj Tardelli in Antognoni povsem odpovedala. »Plavi* pa so polagoma izgubili začetni tempo igre. Petroviču, ki je bil' v uvodnih minutah sijajen, niso več uspele njegove značilne podaje, hitri Zlatko Vujovič je ostal vklenjen, kot sicer Halil-
Zoran Vujovič zamenjal brata Zlatka, kljub temu pa se rezultat ni spremenil do konca. »Plavi* so zapustili igrišče ob žvižgih gledalcev, ki so od svojih varovancev pričakovali zmago, »azzurri* pa so bili povsem zadovoljni z osvojeno točko, saj se jim je v začetku tekme obetala prava katastrofa.
Obe reprezentanci sta si torej že priborili uvrstitev na SP. Pokazali sta, da sta najboljši v tej skupini, »plavim* pa ostaja grenkoba, da se niso poslovili od svojih navijačev v Beogradu ne samo z zmago, saj bi svojim navijačem lahko postregli s pravim slavjem.
Branko Lakovič
BALINANJE
TURNIR PRIJATELJSTVA
Zmaga Kraškega doma
Med tednom so v Repnu odigrali tretji- balinarski «Tumir prijateljstva* med domačim balinarskim klubom Kraški dom in delavci podjetja Farsura. Vaščani in delavci omenjenega podjetja že vrsto let zelo dobro sodelujejo, ti stiki pa i-majo veliko družbeno veljavo. Domačini so slavili zmago z 2:0 in so zmagali tako v srečanju dvojic (v j postavi Mario Šuc in Milan Škabar), kot v četverki (Jože Doljak, Vladi-
| mir Guštin, Albert Colja in Albin Škabar). Zmagoviti ekipi sta prejeli pokal Kraškega doma in repenta-brske občine.
Tako so balinarji Kraškega doma zaključili izredno živahno sezono, saj sta balinarski stezi v Repnu zaživeli kot še nikoli doslej. Koča pod Rupo je postala pravo družabno središče, kamor zahajajo domači moški, pa tudi njihove žene v vse večjem številu, tako da razvejana balinarska dejavnost odigrava veliko družbeno vlogo.
R. S.
Trener Miljanič zadovoljen
BEOGRAD — »V prvih tridesetih minutah bi lahko dosegli najmanj tri zadetke. Zamudili smo nekaj izredno ugodnih priložnosti. Italijani so to izkoristili in izenačili. Z igro svojih fantov sem zadovoljen, ne pa z rezultatom. Sestavili smo novo moštvo, čaka nas sedaj še mnogo dela,* je dejal jugoslovanski zvezni trener Miljan Miljanič.
«S točko smo seveda zadovoljni. V prvih minutah smo bili v milost in nemilost domačinov. Na srečo, da je Zoff nekajkrat posegel, kot to on sam zna. Nato pa smo si le opomogli in moram reči, da smo v drugem polčasu zadovoljivo igrali,* je izjavil italijanski selektor Enzo Bearzot.
Šljivo: sTako je pač! Lahko bi vodili s 3:0, smo pa le izenačili.
Od Italijanov sta bila po mojem najboljša Zoff in Tardelli.*
Zlatko Vujovič: »Ta zadetek mi je najdragocenejši v moji karieri, ker sem ga dosegel proti izrednemu vratarju, kot je Dino Zoff. Od naših je bil gotovo najboljši Šljivo.*
Conti: «Zadovoljen sem s svojo igro. V začetku je kazalo, da nas bodo nasprotniki zmleli, nato pa smo si opomogli, šljivo in Petrovič sta velika igralca.*
Bettega: «Obetal se nam je v začetku visok poraz. Odhajamo pa iz Beograda z nedločenim izidom. O jugoslovanski reprezentanci lahko rečem le, da je to zelo kakovostno moštvo. Sicer pa to ni nobena novost.*
Branko Lakovič
Lestvica 5. evropske skupine:
Jugoslavija Italija Danska Grčija Luksemburg
6 4 6 4 8 4 6 3 6 0
15:5	9
10:4	9
14:11 8 8:10 6 1:17 0
Preostale tekme:
14 novembra: Italija - Grčija 21. novembra: Jugoslavija - Luksemburg
29. novembra: Grčija - Jugoslavija 12. decembra: Italija - Luksemburg
hodžič v obrambi »azzurrov*. Pašič je bil proti Gentileju brez moči. Šurjak, v zanj dokaj neobičajni vlogi ni dal pričakovanega doprinosa. Le Šljivo je nadaljeval s svojo odlično igro do konca in je bil gotovo najboljši na igrišču.
V drugem polčasu je bilo srečanje izenačeno. Oriali je v nadaljevanju zamenjal zelo slabega Anto-gnonija, malo pred koncem pa je
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
V Meranu še en remi
MERAN — Sedma partija svetovnega šahovskega prvenstva v Meranu med Korčnojem in Karpovom se je končala z remijem. Nasprotnika sta se sporazumela za izid brez zmagovalca ori 31. potezi, katero je potegnil »beli* Korčnoj.
Izid tega dvoboja ostaja tako še naprej nespremenjen. Ker se remiji namreč (po določilih, k' veljajo za to svetovno prvenstvo) ne upoštevajo in se torej točke ne delijo, je skupni izid še vedno 3:1 za Karpova.
Osma partija bo na sporedu v po-nedeUek
KOŠARKA
Berloni zmaga! v gosteh
RIM — V anticipiranem srečanju 5. kola italijanske košarkarske A 1 lige je Berloni iz Turina v gosteh premagal Banco Romo s 94:87 (53:33). Pri domačinih ie bil najuspešnejši Hicks (30 točk), pri gostih pa Campbell (18).
p*”—
i	ma
1
Hilli
(Foto AP)
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMUliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiu
KOLESARSTVO
73. DIRKA PO LOMBARDIJI
DOMAČINI PRAZNIH ROK
Prvo mesto je osvojil Nizozemec Kuiper, svetovni ekipni pokal pa belgijska hiša Dar Trucks
COMO —- Nizozemec Hennie Kuiper je z naskokom osvojil prvo mesto na tradicionalnem 75. mednarodnem kolesarskem tekmovanju po Lombardiji.
Vidno vlogo na tej dirki je odigral Baronchelli, ki si je priboril celo več kot dve minuti prednosti pred glavnino. 49 km pred ciljem pa je iz glavnine potegnil Kuiper, ki je začel ostro zasledovati ubežnika. Ta ni imel preveč sreče: najprej je preluknjal zračnico, nato pa ga je še zajela kriza in tako ga je
tiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMii,ni,,|1|I11I(IIIII,IMIIIIIIII1|limil|II||||llII||I11||ll|||I1|lllI(||I|II|||||miII||H||||||11||||||||1(||||||I||1|i|11||i||||ii||ii|ii||ii
avt6mobilizem
PO BIRKI Zfl VELIKO NAGRADO NEVADE V FORMULI ENA
Brazilec Nelson Piquef (brabham) svetovni prvak
Dirko je sicer osvojil Alan Jones, vendar je Piquetu 5. mesto zadostovalo za končni uspeh
LAS VEGAS — Z osvojitvijo petega mesta na včerajšnji odločilni dirki za VN Nevade je Brazilec Nelson Piquet na brabiiamu osvojil naslov letošnjega svetovnega pr-vatfa' ‘Vo-zhRtbv avtomobilov formule 1. Dirko je zmagal Avstralec Alan Jones na williarnsu, ki se je tako na naj oljši način poslovil od avtomobilskega športa. Njegov klubski tovariš, Argentinec Carlos Reutemann, ki je skozi vso sezono vodil na začasni lestvici, se je moral zaradi okvare na menjalniku zadovoljiti s sedmim mestom, kar pa mu ni zadostovalo za obrambo prvega mesta.
Celotna dirka .je potekala nrav v znamenju dvoboja med Piquetom in Reutemannom. Argentinec je imel sicer boljšo startno pozicijo in je vse do 17. od skupnih 75 krogov proge, izpeljane na parkirišču Cae-sars Palače hotela v Las Vegasu, ubranil tekmečeve napade. Ko ga je 29-letni Piquet prehitel, so splavali vsi njegovi upi po votli. Brazilec se ie povzpel celo do tretjega mesta, nato je pustil, da sta ga prehitela najprej Mansell. nato pa še Giacomelli, sai mu je bila osvojitev petega mesta dovolj za veliki končni uspeh.
Takoj po startu .je prevzel vod-
'•mtiMiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiniMmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimnmniii
NOGOMET
V 3. ITALUANSKI LIGI
Triestina si ne more dovoliti spodrsljaja
Po treh zaporednih porazih mora danes v Piacenzi iztržiti vsaj točko - Na igrišču bo tudi Cos fantini
Po treh zaporednih porazih, bo Verjetno glavni cilj tržaškega tre-tjeligaša na današnjem gostovanju v Piacenzi ta, da osvoji vsaj točko, sicer bi v ekipi lahko res prišlo do krize. Prav zato lahko pričakujejo, da bo Buffoni še zlasti okrepil obrambno vrsto, še včeraj pa se ni vedelo, koga bo «žrtvQval» v zame-n° za Costantinija, ki bo po prestani kazni danes ponovno na igrišču.
V Piacenzi Buffoni ne bi smel i-Jteti težav s postavo, saj z izjemo Schiraldija, ki je še vedno izklju-®etb in Bartolinija, ki je poškodovan, so vsi ostali v zadovoljivi formi.
današnji spored:
Alessandria - Forli, Atalanta -Pano, Modena - Lanerossi, Padova
Monza, Piacenza - Triestina, San-remese - Mantova, S. Angelo Lodi-jjhano - Empoli, Trento - Rhodense, Treviso - Parma.
B LIGA
Bari - Pistoiese, Lazio - Lecce, “alermo - Cavese, Pescara - Cata n,a. Piša - Foggia, Reggiana - Bre-®?la. Rimini - Cremonese, Sampdo-Ma - Varese, Spal - Perugia, Vero na • Sambenedettese.
včeraj v malem finalu osvojila 3. mesto Romunija z zmago nad Anglijo z 1:0.
Srečanje za prvo mesto med Qa-tarom in ZRN bo na sporedu danes.
IrfiSIVICA
ZA SVETOVNI POKAL
1.	Nelson Piquet (Braz.) 50
2.	Cailos Reutemann (Arg.) 49
3.	Alan Jones (Avstral.) 46
4.	Jacqucs Laffite (Fr.)	44
5.	Alain Prost (Fr.)	43
6.	John VVatson (VB) 27
7.	Giiles Villeneuve (Kan.) 25
8.	Elio De Angelis (It.)	14
9.	Rene Arnoux (Fr.)	11
10.	Hector Rebaque (Meh.) 11
11.	Riccardo Patrese (It.)	10
12.	Eddie Cheever (ZDA) 10
13.	Didier Pironl (Fr.)	9
14.	Nigel Mansell (VB) 8
15.	Bruno Giacomelli (It.)	7
16.	Marc Surer (Švi.)	4
17.	Mario Andretti (ZDA) 3
18.	Patrick Tambay (Fr.), An-drea De Cesaris (It.), Slim Borgudd (šve.) in Eliseo Sala-zar (čile) 1.
stvo Alan Jones, ki ga je tudi ohranil vse do konca. Za njim se je zapodila skupinica dirkačev, v kateri so bili Prost, Villeneuve, Andretti in Laffite. Villeneuve in Andretti sta morala nato že v prvi polovici dirke odstopiti. Laffite, ki je imel še teoretične možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka, pa je moral po dveh tretjinah preizkušnje zamenjati gume. zaradi česar je izgubil dragocene sekunde. Tako so se ob koncu za Jonesom zvrstili po vrsti Prost (renault). Giacomelli (alfa rompo). Mansell (lotus) in kot že rečeno novi svetovni prvak Piquet (brabham).
Ob koncu dirke je bilo slavje v taboru Ecclestonovega Brabhama nepopisno. Iz Brazilije je prišla v Las Vegas številna skupina Poetovih navijačev, ki so z vihtenjem zastav navdušeno pozdravili Fitti-paldijevega naslednika. Slednji bi lahko že lani posegel po naslovu, če ga ne bi prav v zadnji odločilni dirki Jones grobo oškodoval. Brazilec se je letos maščeval za takratni poraz Jonesovemu »tovarišu* Reutemannu, ki je s skromnim finišem še enkrat dokazal,
1.44 09” po 20”04 po 20”42 po 47” po 1T6” po 118*17 po 1'18"49 po 1 krogu po 2 krogih po 2 krogih po 3 krogih
po 6 krogih se niso iw
da ima v ključnih trenutkih «pre malo živcev*.
Vrstni red:
I.	Jones (Avstralija) vvilliams
'2 Prosi' (Frahčija)
renault
3	Giacomelli (Italija) alfa romeo
4	Mansell (VB) lotus
5. Piquet (Braz.)
brabham 6 Laffite (Fr.)
talbot ligier 7. Watson (VB)
MP4
8 Reutemann (Arg.) williams
9. Rosberg (Fin.)
fitbpaldi 10. Pironi (Fr.) ferrari
II.	Patrese (It.) arrows
12 D° Cesaris (It.)
MP4
O^ali tekmovalci
C 41" 1 i
ATLETIKA
TROFEJA Dl VTTTOT,IO
Lonjcrci v Ravenni
Danes popoldan bo v Ravenni državno tekmovan.je za dečke in naraščajnike veljavno za podelitev 21. trofe.je »G. Di Vittorio*. Na tekmovanje, ki ga organizira tamkajšnje društvo «Rinascita», je bila tudi letos povabljena lon.jerska A-dria, ki je že lani dosegla velik uspeh z osvojitvijo dveh zmag ter celo vrsto dobrih uvrstitev, kar ji je prineslo na končni lestvici odlično tret.je mesto v konkurenci številnih društev iz severne ter srednje Italije. Seveda imajo letos a-drievci nelahko nalogo braniti lanski uspeh, kar bo tem težje, saj bo letos po prvih informacijah konkurenca znatno močnejša od lanske.
Na pot. se bodo podali sledeči atleti. David Gregori, Vasilij Pečar, Alfred Zudek, Maks Viller, Marko Saksida ter David Kosmač, medtem ko še ni gotov nastop Kristine Sumberaz.
Kuiper 25 km pred ciljem ujel.
Oba ubežnika sta družno nadaljevala s svojim podvigom, toda 12 km pred ciljem je Kuiper sprožil odločen napad, otresel se je svojega sovozača in sam krenil proti cilju. Baronchelli je vedno bolj popuščal in ga ni ujela le zasledovalna skupina devetih kolesarjev, ampak nekoliko kasneje tudi glavnina.
Z včerajšnjim uspehom si je Nizozemska priborila na tej dirki že tretjo zmago. Pred Kuiperom je namreč zmagal tudi De Roo v letih 1962 in 1963.
Kuiper je zmago vsekakor zaslužil, saj sodi med odlične kolesarje: leta 1975 je bil svetovni prvak, bil pa je tudi dvakrat drugi na «Touru».
Kuiper s to zmago ni osvojil le prvo mesto, ampak je tudi oblekel (skupno s svojim moštvom) majico svetovnega ekipnega prvaka.
Za neuspeh italijanskih tekmovalcev na tem tekmovanju ni težko najti vzroka: v prepričanju, da so glavni (in morda edini) favoriti za končno zmago so preveč nadzorovali drug V petek je bilo na Grezarju de- drugega. kar velja zlasti za Saron-želno tekmovanje v hoji na 20 km, njia 'n. Moserja. Baronchelli pa je ki ga je za kategorije naraščajni- Lil očitno slabo pripravljen. Med kov, mladincev in članov organizi- domačimi tekmovalci se je najbolje ralo tržaško društvo $, Giacomo. »drezal (novinec med profesionalci) Tekmovanje je'imelo pretfvšem na- Moreno Argentin, poleg njega pa men omogočiti Tržačanu Furiu Lor- ll’di Chinetti. berju dosego deželnega rekorda na Lestvica včerajšnje dirke je bi-tej razdalji. Cilj je tudi popolno- la taka:
ma uspel, saj je Tržačan končal 1. Kuiper (Niz.) 6.32’ s p.h. 39,642
svoj napor za celih 5 minut bolje km na uro
od	prejšnjega rekorda. Na	startu	2.	Argentin	(It.)	po 27”
se	.je predstavilo 21	atletov	raznih	3.	Chinetti	(It.)
kategoriji, med katerimi se je pr- 4. Lienhard (Švi.)
vič	na tej razdal v	pomeni	tudi	5.	Rabottini	(It.)
adrievec Fabio Ruzzier. ki ie imel 6. Prim (šve.)
v začetku namen opraviti ie polo- 7. Bombini (It.)
vico proge. Ker se je na 10 km 8. Pascal (Fr.)
počutil precej dobro, je sklenil svoj 9. De Muynk (Bel.)
napor podaljšati do 20 km. Kljub 10. Criquellion (Bel.)
ne prav najboljši pripravi pa nas n. Cattaneo (It.) 1’46”
.je	atlet presenetil	z osvojitvijo	12.	Digerud	(Nor.)
končnega tretjega mesta v času 13. Monteba (It.) 1.50”, 14. 2.01*43”. kar je že soliden čas Mo-: (ir.), 15. Saronni (It.), 16. ramo še omeniti, da je od vseh (it.), 17. Corti (It.) 18. Moser (It.), 21 atletov le šestim uspelo tekmo- 19. Brun (Fr.), 20. Panizza (It.), 21. vanje tudi končati, kar daje rezul- Baronchelli (It.), tatu našega atleta še večji nomen. j Lestvica svetovnega ekipnega po Zdi se, da je po 14 letih ude.jstvo- kala: vania v atletiki Ruzzierju uspelo 1. Dar Trucks (Bel.) najti pravo disciplino, ki mu bo 2. Capri - Sonne (Bel.) dala s primernim treningom lahko še marsikatero zadoščenje.
R. F.
Roche
Vandi
106 83
3.	Raeligh - Čreda (VB)	64
4.	Čilo - Aufina 46, 5. Splendor -Wivkes (Bel.) 42, 6. Vermeer - Thijs
(Bel.) 35, 7. Fam Cucine Campagno-lo (It.) 34, 8. Peugeot - Esso - Mi-chelin (Fr.) 30, 9. Renault LF - Gi-tane (Fr.) 25, 10. Bianchi Piaggio in Santini - Selle (It.) 22.
ODBOJKA
MLADINKE
Libertas Fiat (GO) - Sokol (6, 10, 4)
V prijateljski nogometni tekmi pri Dom ju je včeraj Aero Celje s 7:1 premagal Breg.
KOLESARSTVO
DANES V TREVISU
Dirkal bo tudi Petelin
Preteklo nedeljo se je pričela tudi za kolesarje Adrie tekmovalna sezona v ciklokrosu. Za «belomodre» nastopa tokrat le Petelin v kategoriji cikloamaterjev. Že v svojem prvem nastopu v konkurenci državnih reprezentantov je pokazal, da je V odlični formi, danes pa bo dirkal v kraju Paese pri Trevisu in tako še bolj izpilil svojo pripravo. Čez dva tedna se bo namreč pričela tudi v Furlaniji - Julijski krajini tekmovalna sezona v ciklokrosu in nastopajoči se bodo v enajstih dirkah spoprijeli za naslove najboljših v »Trofeji Al fogolar*.
Po današnjem nastopu bo Petelin prihodnjo nedeljo dirkal v Moglianu Venetu skupno z «azzurri» in profesionalci ter to bo prav gotovo njegova najtežja preizkušnja. »Trofeja Al fogolar* se bo pričela L novembra, zaključila pa 27. decembra po enajstih nastopih, enega od katerih organizira tudi lonjerska Adria (20. decembra). Koledar dirk za »Trofejo Al fogolar* je naslednji:
1.11.	Pordenon - GS Pratense
8.11.	Varianno - GS Varianese
15.11.	Videm - GS Da Moschione
22.11.	S. Vito Tagliamento - Pedale S. Vitese
29.11.	Videm - GS Gregorone
6.12.	Taipana - GS Doni
8.12.	Corva Pordenon - La pugliese
13.12.	Krmin	-	VC	Cividale
20.12.	Lonjer	-	KK	Adria
26.12.	Čedad	-	UC	Cividalesi
27.12.	Bracaco	- Libertas	tel de
prati
R. Pečar
Izredni občni zbor jadralnega kluba Čupa
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil sinoči izredni občni zbor jadralnega kluba Čupe iz Sesljana, na katerem so razpravljali o vprašanju privezov, in sicer v zvezi z načrtovanjem novega pomola, ki naj bi ga gradili v Sesljanskem zalivu skupaj z društvom Pietas Ju-lia. Obširneje bomo o občnem zboru poročali v torkovi številki.
Niiiiiiiiiiiiiiiiii mn 11111111111111111111 n n iiiiffiiiiiiiiii 11 iiiiiiiiimiiii m mn iiiiiiiiii mm iiiimiiiii min imiiiiiig
KOŠARKA
PO DALJŠEM ISKANJU
Goričani imajo novega sponsorja
S podjetjem «Aranciata San Benedetto» so podpisali dveletno pogodbo
Po daljšem iskanju sponsorja, s katerim so bili voditelji UGG zavezani v poletnih mesecih in še po začetku prvenstva A 2 lige, je končno tudi goriška košarka dobila svojega »svetnika*. V prejšnjih dneh so namreč voditelji soriškega kluba podpisali dveletno pogodbo s podjetjem San Benedetto. ki ima sedež v kraju Scorze v Venetu. Novi naziv goriške m-terke bo torej Aranciata San Benedetto, kar daje dobro upati navijačem, ki so prepričani, da bo sladka oranžada kmalu popravila grenki okus, ki jim ga je pustila v ustih pijača prejšnjega spozorja, grenki Tai Ginseng.
Danes bodo goriški košarkarji stopili na igrišče proti ekipi LatteMa teše iz Caserte v novem belem dresu, na katerem bo napis oranžne barve Aranciata in bel napis San Benedetto na modrem dnu. Voditelje goriškega kluba in novega spon sorja .je včeraj sprejel župan Starano. Prisoten je bil predsednik podjetja San Benedetto dr. De Po-
iniiiiiiiiiiiiintiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiitiviiMiiiiimiifiiiiiiitiiiiiiinMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiii
v ..................... .........................
N|&* • ^ *■*	• • v*v.. • »»vv v - -

Domači šport
lo, ki .je dejal, da je to njegova prva izkušnja na športnem oodroč-ju, da pa predstavlja dveletna pogodba (govori se, da bo družba finansirala goriško ekipo v višini 200 milijonov lir letfio) le prvi korak daljšega sodelovanja, župan Sca-rano je sponsorja pozdravil v imenu mesta, ki — je dejal — ima dolgoletno tradicijo na košarkarskem področju.
Zatem so si predstavniki podie-tja San Benedetto skupai z voditelji UGG. igralci, novinarji in krajevnimi oblastmi ogledali športne objekte UGG. nato pa so se zbrali na skupnem kosilu.
VAM PREDSTAVI
,SYDNEY — Na svetovnem uniatskem nogometnem prvenstvu je
Odbojkarska ekipa športnega društva Sloga
DANES
NEDELJA, 18. OKTOBRA 1981
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Sv. Sergij: Costa-
lunga - Vesna:
2.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Olimpia - Kras;
14.30 na Proseku: Primorje - Stock; 14.30 v Ribiškem naselju: S. Marco - Zarja; 14.30 v Žavljah: Zaule -Breg;
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Espe-ria SI; 10.45 Trstu, Sv. Sergij: S. Sergio - Primorec; 14.30 v Tržiču: Italcantieri - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina;
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Kras - SLFY; 10.30 v Križu: Olimpia - Gaja; 9.30 v Podgori: Piedimonte - Juventina;
NAJMLAJŠI
9.30	v Trstu, Sv. Sergij: S. Sergio - Zarja: 12.00 na Proseku: Primorje - CGS;
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Ponziana; 13.45 na Opčinah: S. Andrea - Kras: 10 30 v Trebčah: Primorec - SLFY;
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Ferroviario (mladinci);
ODBOJKA
DEKLICE
10.30 v Do'ini: Breg - Sloga;
NAMIZNI TENIS
MLADINSKI TURNIR
10.00	v Bologni: nastopa tudi Kras.
ATLETIKA
TROFEJA Dl VITTORIO
9.00
Adria:
10.00 Adria;
v Ravenni:	nastopa tudi
KOLESARSTVO
CIKLOAMATERJI
v Trevisu: nastopa
tudi
troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar, Repen 132, tel. 227-229, otroci iz zgoniške občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393.
Športna iola Trst
sporoča, da se bo začela otroška telovadba za sveloivanske osnovnošolce pri ŠZ Bor na stadionu «1. maj* v torek, 20. t.m., ob 15. uri za prvo in ob 16. nrl za drugo skupino.
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Ljubljančani odpravili’ državnega prvaka
V drugem kolu 1. jugoslovanske zvezne košarkarske lige je največje zanimanje vladalo za srečanje v Ljubljani med domačo Iskro Olimpijo in državnim prvakom Partizanom iz Beograda ter za tekmo v Zagrebu, kjer se je drugi favorit letošnjega prvenstva, Cibona, pome-jrila s sarajevsko Bosno. Medtem ko je Cibona visoko premagala Sarajevčane, pa je Iskra Olimpija v izredno razburljivem in do zadnjega trenutka izenačenem srečanju s košema Vilfana v zadnji sekundi tesno, vendar precej nepričakovano odpravila državnega prvaka.
IZIDI 2. KOLA
Iskra Olimpija - Partizan 98:97 Zadar - Borac	99:89
Cibona - Bosna	lhl:80
Šibenka - Sloboda Dita	89:69
C. zvezda - Budučnost	98:82
Srečanje med Radničkim LMK in Rabotničkim bo na sporedu danes, prenašala pa ga bo tudi jugoslovanska televizija ob 17.15,
Delovanje ZSŠDI
V torek. 3. novembra, se bo začel v Lipici plavalni tečaj za otroke. ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu. Ul, sv. Frančiška, do 24. t.m., vsak dan od 11. do 13. ure.
« » «
ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 21. t.m., ob 20.30 v Mavhinjah smučarska komisija.
• • •
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 22. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu komisija za odbojko.
OBVESTILA
ŠK Kras
sporoča, da se je začelo vpisovanje za tečaj otroške telovadbe. O 1
ŠPORTNIKI, POZOR I
Zbirka Jadranskega koledarja 1982 vsebuje poleg ostalih knjig še posebno zanimivo monografijo o vseh oblikah športnega življenja pri nas: z zgodovinskim pregledom, popisom današnjih društev in delovanja posameznikov in ekip z okrog 160 fotografijami.
Aldo Rupel:
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Prednaročniška cena 18.000 lir velja samo do 31. oktobra t.l. Od 1. novembra dalje bo zbirka Jadranskega koledarja stala 23.000 Ur.
Prednaročila sprejemajo:
•	raznašalci Primorskega dnevnika
•	Tržaška knjigarna
•	uprava Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
POHITITE S PREDNAROČILI!
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6, PP 559	Tol. (040) 79 46 72 (4 linijo)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00. letno 800.00 dm, za organizacije in podietia mesečno 100.00, letno 1000.0o!
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
18. oktobra 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 «AD!T> OZS 61000 Llubljano Gradišče 10/11. nad., teieion 22207
Oglas)	Ob delavnikih! trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mrn|
27.000 lir. Finančni 900 legalni 800 osmrtnice 300. sožolia 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Ska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku alt upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
«	,	H.i.LJzrr "EŠK1
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m	2«io2nikov fieg1
V PETEK JE BILA PRVA SEJA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA
RAZVIJA SE AKCIJA ZATrEDITEV BEVKOVE DOMAČIJE V ZAKOJCI
Med šolarji vse Slovenije se je začela akcija za nakup značk - Bevkovi rojaki so zadovoljni s pobudo ■ Sodelovanje nekaterih ustanov in delovnih organizacij
CERKNO — V hotelu Eta Cerkno je bila v petek, 16. oktobra 1981 prva seja članov pripravljalnega odbora za ureditev Bevkove domačije v Zakojci. Seje pripravljalnega od bora so se poleg predstavnikov druž-ženo političnega in kulturnega življenja iz občine Idrija, severno primorskih občin in Slovenije udeležili tudi dr. Janez Milčinski, dr. Joža Vilfan, Ivan Potrč in Ciril Zlobec. Predsednik pripravljalnega odbora akademik prof. dr. Janez Milčinski je uvodoma poudaril častno dolžnost, ki mu je bila zaupana in odgovornost, da bo akcija uspešno in ne v predolgem času tudi uresničena. To bo tudi najlepša oddolži-tev pisatelju, akademiku Francetu Bevku, ki ni bil samo velik pripovednik, ampak tudi plemenit in vzoren borec in voditelj primorskega ljudstva v najtežjih dneh njegove zgodovine.
Dosedanji napori Kulturne skupnosti Idrija, ki so bile podprte s strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Zaveda Socialistične republike Slovenije za šolstvo, da se Bevkova domačija v Zakojci preuredi v književni in etno grafski spomenik za vse Slovence, dobro potekajo. Med slovensko o-snovnošolsko in srednješolsko mla dino je v novem šolskem letu stekel nakup sto tisoč značk, na katerih je Bevkov podpis in njegovo bajto v Zakojci upodobil akademski slikar Rafko Terpin iz Idrije.
.V organizirano akcijo zbiranja de narnih sredstev — teh bi potrebovali nekaj več kot 3 milijone di nar.jev — pa se bodo vključile tudi delovne, sindikalne in založniške organizacije. zlasti tiste, ki izdajajo Bevkove knjige, kulturne skupnosti in vsi Slovenci, ki imajo Bevka radi.
Skupščina občine Idrija je že na žalni seji ob smrti Franceta Bevka, leta 1970 sprejela sklep, da se v idrijskem muzeju uredi pisateljeva spominska soba ter da se prouči možnost odkupa in ureditve njegove domačije v Zakojci pri Cerknem, kjer še danes živi njegova nečakinja. Soba v idrijskem muzeju je bila urejena in predstavlja javnosti že na prvi spominski dan. 17. septembra 1971, Klub starih gori-ških študentov in družbeno politične organizacije občine Idrija, pa so na Bevkovi domačiji v Zakojci le ta 1977 odkrili spominsko ploščo.
Načrtovano akcijo Kulturne skup nosti Idrija bodo nadaljevale delovne komisije in koordinacijski odbor, ki so jih izvolili na prvi seji pripravljalnega odbora v Cerknem. Z zbranimi sredstvi bi najprej dosedanji lastnici Bevkove domačije zgradili nadomestno hišo in nato obnovili ter preuredili pisateljevo domačijo. Atelje za projektiranje iz Idrije je kot svoj prispevek brezplačno izdelal načrt za nadomestno hišo, Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice pa izračun za ureditev sedanje hiše. Dosedanja prizadevanja so lepo sprejeli tudi Bevkovi rojaki in vaščani v Zakojci, ki so že obljubili pomoč pri ureja nju domačije in okolice, kot tudi pri zbiranju etnografskih predmetov, ohranjenih prav na podstrešju Bevkove domačije.
SILVO KOVAČ
Kako je s piranskim rentgenskim aparatom
PIRAN — Piranski občani že leta morajo opravljati rentgentske preglede in posnetke v Izoli, Kopru ali kje drugje. S tem so se že nekako sprijaznili in ko njihov zdravnik potrebuje rentgenski posnetek, se z avtobusom ali s svojim avtomobilom odpel jejo do Izole ali Kopra. To človeku ni vedno prijetno. Kaj bi šele rekli, če bi zvedeli, da v skladiščih Splošne plovbe že pet let počiva nov.
točneje povedano nerabljen rentgent-ski aparat? In še posebej, kaj naj rečejo na to delavci Splošne plovbe, ki so del svojega dohodka namenili boljši opremi osnovnega zdravstvenega varstva v piranski občini, zbrali pač sredstva za nakup aparata, ki so ga, podarili piranskemu zdravstvenemu domu?
Rentgentski aparat so kupili še preden so začeli graditi in obnavljati oba zdravstvena domova v piranski občini. Piranski zdravstveni dom so dokončali pred približno letom dni V njem so predvideli tudi prostor za rentgen. Toda ta prostor je še vedno prazen. Šele pred kratkim so ugoto-
vili, kako bi ga bilo treba opremiti in zaščititi, da bi mogli v njem delati z rentgentskim aparatom. Zadeva pa se zatika zaradi pomanjkanja sredstev. Potrebovali bi 940 tisoč dinarjev za opremo sobe. Denar za nove zdravstvene domove se sicer steka, vendar ga ni dovolj in so ga , za letošnji proračun že porabili. Prihod nje leto pa bodo imeli dovolj sredstev na razpolago tudi za ureditev tega problema, kot je zagotovila članica gradbenega odbora Dunja Komljanec,
Seveda se postavlja vprašanje, kdo je kriv, da rentgentski aparat v Piranu še ne dela.
DVE IZ KOPRA
Novi otroški vrtec v Kopru
KOPER — Koprska krajevna skupnost Olmo - Prisoje je od včeraj bogatejša za nov vrtec, ki so ga zgradili s sredstvi samoprispevkov koprskih občanov. Včeraj so odprli prvi del tega vrtca, ki bo lahko sprejel 115 otrok, od tega bo v jaslih prostora za 65 otrok do tret .tega leta starosti. Naložba je ve ljala približno 35 milijonov dinarjev ki so jih zbrali s sredstvi iz samo prispevka in s krediti izvajalcev Nov vrtec je najlepše darilo, ki so ga lahko dobili najmlajši iz 01 ma in Prisoj ob minulem tednu o froka.
* * *
KOPER — V Koper je priplula ladja /Amaranta*. ki so jo dogradili v hamburški ladjedelnici, najela pa jo je za daljšo dobo piranska Splošna plovba. «Amaranta» ima skoraj 12.000 D\V ton nosilnosti in bo lahko prevažala po 600 kontejnerjev hkrati, kar je skoraj dvakrat več kot jih morejo prevažati doslej najete kontejnerske ladje. B. Š.
• Illllll I lili 11111111111111II lili IIIII lili llllllll IIIIIIII lllll lllklllllll IIII luilllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MII lltiMIIIIUIIIIIIIIintlllllliillllllllillllllllllltfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA
V spomin na padle brata v NOB daruje tovariš Anton Kozlovič (Sv. Barbara) 20.000 lir.
Smotlak (Mačkolje 46). V isti namen daruje KD Primorsko-Mačkolje 200 tisoč lir.
Za KD Primorsko-Mačkolje daruje Albino Purger 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB i T ^a^esto. c.v.etja. na IZ MAČKU J	1 Tula daruje Miroslava Sik 10.000 lir
Namesto cvetja na grob Josipa Tu- j ‘\,KD ^imorsko-Mačkolje la daruje Olga Pečenik 10.000 lir. amest° cvetja na grob Petra ču-
I ka darujeta Manja in Andrej Rupel ZA SPOMENIK PADLIM V NOB \ 10.000 lir za sekcijo KPI Trebče.
IZ KRIZA
Ob 10. obletnici smrti moža Viktorja Bezina daruje žena 10.000 lir.
ZA POLMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU
PO MARI SAMSI
Armid Ukmar daruje 10.000 lir.
ZA SKUPOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Nado Mijot por. Sosič daruje Grazia Baretlo z družino 10 tisoč lir.
V' spomin na Alojzijo Brana vd. Škabar darujeta družini Baiss in Ma-rueelli 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antona Garavella daruje Angelca Hrovatin
5.000	lir.
# # *
Namesto cvetja na groo Josipa Starca darujeta Sonja in I^ojze Ma-jovski 8.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka.
Ob 25. obletnici smrti mame da ruje Ljuba Stranj 10.000 za ženski in 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Josipa Tula daruje Vilko Smotlak 10.000 lir za KD Primorsko-Mačkolje.
V	spomin na Josipa Tula daruje Vilko Smotlak 10.000 lir za glasno De'o.
Namesto cvetja na grob Antona Garavella daruje Angela Sossi 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Trgovina pohištva Koršič daruje
50.000	lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Rudija Mahniča darujeta Dorica in Edi Filipčič 10.000 lir za TPK Sirena.
Ada Versa daruje 35 000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Olivo Štoka darujejo za Godbeno društvo Prosek: družine Ukmar in Terčič 10.000 ter Vida Ger lanc 5.000 lir.
V	spomin na nono Alojzijo Škabar darujeta Anica in Marta 30.000 lir za ŠK Kras.
Ob 9. obletnici smrti sestre in tete Lidije darujeta sestra Karla in Milan z družino Bellafontana 20 000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Josipa Grgiča Rou tarja darujeta Angela in Stanko Čok
10.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Pavle Vi-
dau darujeta Karla in Milan 10.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Danila Simoneto da rujeta Olga in Mario Milič 10.000 lir fA ŠK,Kras.
Za društvo slovenskih upokojencev darujejo Marija in Ivanka Sosič
10.000	ter Albina Cappe! 5.000 lir.
KD Primorsko Mačkol je je v nabiralni akciji zbralo od vaščanov 84G tisoč 800 lir za prizadeto družino
V spomin na drago Gabrijelo Mihelič darujejo družine Martelanc. Umek in stoka 20.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
Ob 3. obletnici smrti drage none Rozalije Križmančič darujeta Bruno in Irma 10.000 lir za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče.
Ob 3. obletnici smrti mame Roza lije Križmančič darujeta Srečko in Pierina z družino 10.000 lir za ŠZ Sloga.
. Ob obletnici smrti Nede Mijot daruje teta Marija Mijot 15.000 lir za KD S. Škamperle.
Ob 1. obletnici smrti brata Nini ja Rebule se ga spominja Mihaela in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiit
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
16-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Teieion (140/200290.
TRGOVINA oblačilske stroke išče vajenca/ko z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Ul. Carducci 39/A - STOP.
NA PRODAJ so mladike dreves po ugodni ceni: cipresa svetla in črna, tuje, cedra in razno grmičevje za žive meje pri Gregori, Trst, Ul. Bovcto 26 • t le fon 040/413275.
PRODAM merilec za določevanje stopnje alkohola v vinu. Telefon 040/741670.
PRODAM zimski plašč za fantka starega od 4 do 5 let. Telefon 040/71322.
OBČINA Dolina išče kuharja'co za začasno zaposlitev. Telefon 040/ 220110 ali 228127.
PRODAJAM hišo z zemljo pri Novi Gorici. Zainteresirani se lahko o-brnejo na: Porta Virgdia Via del Carso 29 - Gorica 'Italija), telefon (0431) 81139,
UGODNO p.-očam parcelo - gozd veliko približno 1 ha. Informacije -Škabar, Repen 56.
V CENTRU Križa oddamo v na jem lokal. Za informacije tele fonirati na št. 040/220 216 ob uri kosilu.
OSA1ICO je na Hrvatih 36 (Boršt) odprl Bruno Hrvat.
PRODAM fiat 128 coupe ll(H) v do brem stanju po ugodni ceni. tel 040/743071.
OSM1CO je odprl Pepi Sancin Sar nek Dol|na 112, toči pristno belo in črno vino.
PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284.
PRODAM avto alta romeo 2000 ber lina v dobrem stanju po ugodni ce ni. Telefonirati 040/227222.

JADRANSKI

'
18.000 lir
Bfr*	"Plim
Mt3hnW'i»i J1.,, t 1 d* ni,«
Letošnja zbirka:
JADRANSKI KOLEDAR • zbornik
Simon Gregorčič
POEZIJE 1882
Roman Firmani
ZADNJA DOLINA
Aldo Rupel
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Dr. Drega Černelč ALERGIJE
V prednaročilu do 31. oktobra po 1. novembru 23.000 lir
vrednost zbirke po knjigarniških cenah lir
Samo za prednaročnike Jadranskega koledarja
kuponpopust 8.000 lir
pri nakupu izdaj ZTT
daruje 15.090 za KD Rdeča zvezda in 15.000 za sK Kras.
Namesto cvetja na grob Josipa Gr giča daruje Pepi Križmančič 20.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar
Ob 2. obletnici smrti Alberta Šem-ca daruje, družina Šemee 20.000 lir za moški pevski zbor Vesna
Ob obletnici smrti staršev (15.10. in 4.11.) darujeta Sergio in Franko Uljan 30.000 za Dijaško matico, 30 tisoč za ŠD Polet in 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Andreja Mahniča daruje Mario Šugan 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Rudija Mahniča da rujejo Rafo, Dorka in Pina 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Vladimira Merviča daru.ieio sestre Marija, Gina in Milka 30.000 lir za dekliški pevski zbor Devin.
Ob priliki zlate poroke darujeta A-lojz in Josipina Brišček 30.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Borisovega očeta Danila Simonete darujejo člani uredništva Radia Trst A 30.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Ob 1. obletnici smrti mame daruje družina Ferfolja 15.000 lir :a SPDT.
Laura Sivitz daruje 10.000 lir za KD Primorec.,.
V	počastitev spomina Josipa Grgiča darujeta Josip in Drago Ota (Bo-ljunec 38) 15,000 za KD Lipa in 15 tisoč lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Josipa Grgiča daruje družina Kalc (Šajsnikovi) 5.000 lir za KD Lipa.
Ob 6. obletnici smrti Josipa Sancina (Dolina 112) daruje Meri z družino 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Silvestra in Dorči Maver darujeta
36.000	lir za Zvezo borcev - Bo-Ijuner.
V	spomin na Josipa Starca daru jeta družini Kante in De Vecchi 30 tisoč lir za ŠD Kontovel in 30.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	spomin na Alojzijo Brana v d Škabar daruje družina Škabar (Repen 5) 10.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
V	spomin na Pepija Grgiča daruje družina D? Vecchis 20 000 lir za cerkev v Bazovici.
Za KRUT — Krožek za rekreacij sko udejstvovanje — Trst darujejo: Danica Schmidt 5.000, Josipina Fab jan 2.000, Zorka Kapelj 10.000, Franc košuta 10.000, Elza Pertot 10.000. Mira Fabjan 1.000, Avgust in Maria Castellrni 10.000. Rozina Sosič 2 500, Roža. Pečenik 5.000, Meri in Maks Spetič 10.000, Ivan Gulič 10.000, Dina Križmančič 12.500, Ivanka Bolčina 10 tisoč, Jož’fa šiškovič 10.000, Rožica Cesar 5.000, Ladka Morclj 5.000, Josip Šušteršič 5.000, Zdenka Šavli 5 tisoč. Ciril Jekič 10.000. Mira Fonda 4.000, Ivanka Štogaus 5.000, Zora Turk 10.000, Eufrazija Kravos 5.000. Aloiz Briščik 10,000 ter Walter de VValderstein 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Stana Pe tarosa daruje Rudi Zahar 10.000 lir za KD Slovenec.
Nedelja, 18. oktobra 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Risanka
10.15	Koncert
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK 1 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	- 19.50 V teku nedelje . .. vodi Pippo Bando
14.10, 15.15. 16.20 Športne vesti
14.30	Discoring, tedenska oddaja o glasbi in ploščah
16.30	«Male ženske* - TV nada ljevanka
17.30	Fantastico bis
18.30	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo, registriran polčas nogometne tekme B lige
20.00	DNEVNIK 1
20.40	Eneida - TV nadaljevanka po Virgilovi pesnitvi
21.45	športna nedelja
22.45	Poje Franco Simone
Ob koncu DNEVNIK 1 in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Glasba Igorja Strawinskcga
11.00	Evropski dnevi
11.30	Komični film
11.50	Opoldanska oddaja
12.30	Ceste San Francisca - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Zaklad Hugonotov - TV nadaljevanka po romanu G. Sand
15.00	DNEVNIK 2 Neposredni športni prenosi
Neapelj: tenis
17.00	Maigretove preiskave Kitajska senca - drugi del
18.15	Koncert - James I.ast
13.55	Amerika na kolesu Cesta TV film
19.50	DNEVNIK 2
20.00	DNEVNIK 2 - Nedelja sprint
20.40	«Sigr.ori si parte» zabavno -
glasbena oddaja
21.45	Srce in utrip - TV film
22.35	Tukaj Pariz - Halo Ncw Ycrk, drugi del
Tretji kanal
15.00	Neposredni športni prenosi Palermo: jahanje Mestre: namizni tenis
17.30	Discoestate '81
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Deželne športne vesti
19.35	Poje Lucio Dalla
20.40	športne vesti
21.40	Italiianske živali
22.10	DNEVNIK 3
22.30	Italijansko nogometno prven stvo B lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	Poročila
9.35	Živ žav, otroška matineja
10.25	D. Savkovič: Ljubezen po kmečko
11.10	TV kažipot
11.30	Domači ansambli: Ansam bel Mihe Dovžana
12.00	Kmetijska oddaja
13.15	Jugoslavija, dober dan
35.15	Poročila
15.20	Krvava bajka, film
16.40	Ljubljana: rokomet Jugoslavija - ZRN
18.10	Sestanek v nebotičniku
19.10	Risanka
19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	R. Cvetičanin: Sedem sekre tarjev SKOJ
21.00	V znamenju
21.30	Športni pregled
Koper
14.30	Boks - Mednarodni meeting za zmagovalca Beograda
16.40	Rokomet:
Jugoslavija - ZRN
18.00	Ponovitev filma
19.30	Prisluhnimo tišini: oddaja za slušno prizadete
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.30	Peš ... Na konju ... z avtomobilom, film
22.00	TV film iz serije Velika do lina
23.00	Košarka:
Radnički - Rabotnički
Zagreb
13.15	Jugoslavija, dober dan
14.45	Miliail - cirkuški pes, film
17.30	Mož, ki ga je treba ubiti, film
20.00	Sedem sekretarjev SKOJ
21.00	Olimpijka Milka in tovariši. dok. ’
ŠVICA
13.33 Ura za vas
14.a0 Koncert
15.20	Prvaki - TV film
10.35	Sedem malih Avstralcev
17.00	Dobimo se doma
20.35	Zdravnica Erika VVerner
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Masa; 9.45 Veliki orkestri; 1D.OO Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon;
11.00	Mladinski oder; «Roboti so med nami*, 2. del; 11.30 Nabožna glasba: 12.00 Narodnostni trenu tek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah: 14.10 Nedeljski radijski zbornik; Na gori-škem valu, šport in glasba ter prenosi s prireditev.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne: 7.05 Julranji koledar; 7.40 Kinosporcd;
8.00	Kmetijski nasveti; 8.03 Zborovska in narodnozabavna glasba; 8.33 Iz našega življenja: 13.00 So sedni kraji in ljudje: 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah:
15.00	Radio Koper na obisku: 13.15 Poje Duško Lokin; 15.30 Program tedna; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Skupina S vremena nh vreme; 17.W) Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30. 13.30, 18.30 Po ročila: 6.00 Glasba za dobro ju tro; 6.15 Koledarček; 7.13 Horo skop; 8.30 Podrobnosti; 10.00 Z na mi je ...; 10.45 Mozaik: 11.00 Do godki in odmevi; 11.13 Valček
11.30	Kirn: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah 12.40 Pike na ijih; 14.3( Glasben trg: 15.15 Posebna oddaja iz Fur lanije; 15.30 Jug. motivi; 16.00 Naj
popularnejše popevke tedna; 16.30 Vrasli; 17.00 Lestvica LP; 17.43 Glasbeni slovar: 18.35 Športna ne delja; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
8.00,	10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.00 in 7.00 Glasba za praznični dan; 8.50 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 «Permeltc, ea-vallo*; 12.30, 14.30, 16.30. 17.05 Prost program; 13.15 Salon Mar-gherita - Nova uprava: 14.00 Bing Crosby, Nat King Cole in Ella Fit-gerald: 15.00 Vse o nogometu od minute do minute; 18.3° Vse o košarki; 19.23 Jaz... Charles Bu-kotvski, povest; 20.C0 Adriana Le-couvreur, komedija; 22.25 Oddaja o medicini; 23 03 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	8.00. 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 16.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igre za otroke, Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.10 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe: 14.05 Hu moreska tedna: 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16 20 Gremo v kino; 17.03 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra: 18.27 Na zgornji polici: 19.35 Lahko noč. otroci!: 19 45 Glasbene razgledni ce: 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Mozaik melodij: 00.05 Nočni program.
Ponedeljek, 19. oktobra 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obiščimo muzeje
13.00	Problemi gospoda Rossija
13.30	DNEVNIK
14.00	Dogodivščine Davida Bal-foura
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
15.00	šolska oddaja: Arhitektura
15.30	Kapitan Futuro, risanka
16.DO Josephine Beauharnais, 13. nadalj.
16.30	Beži, Buddy, 3. epizoda
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Trio Pack, risanka
17.25	Suska, veverica
18.00	Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
18.20	Osmi dan
18.50	Craddockova dolina; Willije va poroka, 3. epizoda
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Kdo bo ubil Charleya Var-ricka?, film
22.30	Filmske novosti
22.35	Neapelj: Mednarodna filmska srečanja - DNEVNIK -Danes v parlamentu - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - Odprti prostor
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	We speak english, šolska oddaja
14.00	Popoldanski program
14.15	Srca na morju, film
15.25	šola, ki se spreminja
16.00	Program za mladino
To mora biti ljubezen - TV film
Babarove dogodivščine
17.00	Pogovorimo se o niorju
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - šport Iz parlamenta
18.05	Muppet show
18.30	Programi pristopanja
18.50	Dober večer z . . . Aldom in Carlom Giuffrejem Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Pregled z mansarde, Guida
Leonija
21.35	Sindikalna tribuna
22.05	Yves Montand, včeraj in danes
22.55	Protestantizem
DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.13	Konferenca o astrofiziki
16.45	Nogometno prvenstvo B lige
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Ponedeljkov šport
20.05	Vzgoja in dežele
20.40	Vse se spreminja
21.40	DNEVNIK 3
22.15	Ponedeljkov proces
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45, 10.00 in 15.30 TV v šoli
17.10	Poročila
17.13	Ciciban, dober dan
17.35	Nobelovci:
Kipling, dok. serija
18.05	Jedrska revolucija:
Atom. ta neznanka
18.35	Obzornik
18.45	Zdravo, mladi
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK in Vreme
20.00	V živo: Danes pri nas in v svetu
22.00	Poročila
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
16.00	TV film iz serije Velika do lina
17.00	Rezervirano za najmlajše Avanli! Avanti! - tečaj italijanščine
Igra
18.00	Ponovitev filma
19.30	Kinonotes
20.00	Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Prišli so v Corduro, film
22.00	Dnevnik danes
22.10	Dolga mrzla obala, film
Zagreb
17.45	Pot okoli sveta
18.00	Miti in legende
18.45	Zdravo, mladi
20.00	Sklepni koncert na Bemus
21.00	Dokumentarni film
22.15	šahovski komentar
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, i3.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Gospodarska problematiki; 8:W Glašbehč Skice;
9.30	Nenavadno kramljanje o na vadnih stvareh; 10.10 Koncert;
11.30	Poldnevniški razgledi; Izbrani listi; 12.00 Kulturni dogodki. Zasebna slovenščina v 17. stoletju; 13.20 Letošnja revija cPrimorska poje*: 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih. Pavle Zidar: /-Sveta Barbara*;
15.00	V svetu športa in glasbe:
17.10	Mi in glasba: nova sezona Glasbene mafice; 18.00 Pesniške podobe in usode: 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30,
13.30	Poročila: 6.00 Glasba za do bro jutro: 615 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Jugoslovanski motivi; 9.00 štirje koraki: 9.32 Lucia-novi dopisniki: 10.00 Z nami je ...;
10.10	Živiic-nja v šoli: 10.45 Mo-zaik; 11.00 Kim; 11.32 Grafiti; 12 00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah: 14.33 Lestvica popularnih popevk: 15.00 Življenje v šoli; 15.45 Ansambel Galletti: 16.00 Oddaja o športu: 16.10 Glasovi in zvoki;
16.32	Crash: 16.55 Pismo iz... ;
17.00	Spomnimo se na opereto:
17.32	On the road: 18.00 Sonata za violino in klavir J. Brahms; 18.45 Nasvidenje hitri.
RADIO 1
7.00, 8.00. 9.00. 10 00, 11.00, 12.00. 13 00, 15.00. 17.00. 19.00 Poročila:
6.00	Prvi kanal; 6.03 Almanah: 6.10, 7.40 in 8.30 Glasbena kombinacija; 7.30 Pogovorimo se z nji mi: 9.02 in 10 03 Radio ang>’e noi:
11.10	Dan za dnem: 1144 Moll Flanders, 6. nadalj.: 12.03 U' Asia-go Tenda. oddaja z občinstvom: 13.25 Kočija: 13.35 Master; 14 ?8 In osmi dan se je prebudil!...; 15.03
Errepiuno, popoldanski spored ;
16.00	11 Paginone, kulturne aktual nosti; 17.30 Mali koncert; 18.05 Glasbena kombinacija; 18.35 Glasba je vse; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Odprti oder; 21.03 Mala kronika; 21.13 Oddaja o športu;
22.00	Evropski objektiv; 22.30 Avtoradio flash; 22.35 Edippo v otro škem podzemlju: 23.03 Včeraj v parlamentu.
KOPER
(Slovenski program)
6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov: 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	Zabavna "'asba.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših spore dov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja: 8.40 Pesmica za mlade risarje: 9.05 Z radiom na noti; 10.05 Rezervirano za ...; 11 35 Znano in priljubljeno; 1210 Za-ravni orkestri: 12.30 Kmetijski na sveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših sporedov: 13.30 Priporo čajo vam ...: 14.05 V gosteh pri zborih: 14.25 Glasba po željah;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Za bavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak: 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni si gnali; 10.35 Lahko noč. otroci!;
19.45	Minute z ansamblom Borisa Branka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glas ba velikanov: 22 15 Informativna oddaja: 22.25 Tr naših sporedov; 22.39 Popevke’ 93 <15 Lirični utrin ki; 23.10 Za ljubitelje jazza.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 20. oktobra LJUBLJANA
9.00 in 10.00 TV v šoli; 15.40 Šolska TV; 17.15 Lolek in Bolck, risanka; 17.25 šleverjan '81; 17.55 Pravljica o mezinčku; 18.30 Obzornik; 18.30 Napad na Lož, odda ja iz cikla Čas, ki živi; 19.10 Ri sanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnev nik; 19.55 Vreme; 20.00 Odprto za ustvarjalnost; 20.55 Volaire, ta vražji človek, nadalj.; 21.55 V znamenju; 22.10 Za lahko noč z Martialom Solalom,
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16,00 Narodna glasba: Taneč; 16.30 Kinonotes; 17.00 Rezervirano za najmlajše: oddaja. Serijski film; 18.00 Ponovitev filma: 19.30 Hori zonti; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče - Dve minuti: 20.30 Lepotec, gr davs in butec, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Serijski film; 23.05 Vrnitev odpisanih, nadalj.; Dnevnik danes.
SREDA, 21. oktobra LJUBLJANA
9.00 in 10.00 TV v šoli; 10.55 Kragujevac; Velika šolska ura; 17.25 Poročila; 17.30 Cirkus; 17.55 Romantika proti klasicizmu, dok.
serija: 18.25 Obzornik; 18.40 Ba let za vsakogar; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme; 20.00 Film tedna: Vihar v srcu; 21.35 Miniature: Pripoved stare pohorske steklarne; 21.55 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Serijski film; 17.00 Rezervirano za najmlajšc, Kras, dok. oddaja, Pravljice iz gozda, risanke; 18.(10 Ponovitev filma; 19.30 Telestart, glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 Kako, kdaj, zakaj? film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Nogomet: Srečanje za Evropske pokale; Dnevnik danes.
ČETRTEK. 22. oktobra LJUBLJANA
8.55 in 10.00 TV v šoli; 16.00 šolska TV: Aprilska vojna 1941; 17.30 Poročila: 17.35 Divja leta, zadnji del; 17.55 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme: 20.00 Bobu bob; 21.35 Pi ranski glasbeni večeri: Pianistka Tadeja Perhavec; 21.55 V zname nju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Kras, dok. oddaja; 16.30 Pravljice iz gozda; 17.00 Rezervirano za najmlniše:	Igra. serijski film;
18.00 Ponovitev filma: 19.30 Eu-rogol; 20.00 Risanke: 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 človek zver, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Kdo pozna umetnost?: Dnevnik danes.
PETEK, 23. oktobra LJUBLJANA
8.50 in 10.00 TV v šoli: 15.30 Šolska TV: 17.30 Poročila: 17.35 Čebelko Hlaček, risana serija;
18.00	Godba brez not: Codona; 18.25 Obzornik; 18,35 Ajdna, izo braževalna oddaja; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19/24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno tlo zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme; 20.00 Izsiljevanje na Atlantiku, nadalj.; 21.45 V znamenju: 22.00 Nočni kino: Mado, film.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Serijski film; 17.00 Rezervirano za najmlajše, tečaj italijanščine, Dokumentarna oddaja; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Aktualna tema;
20.00	Risanke; 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 Dekle z naslovne strani, film; 22.00 Dnevnik danes;
22.10 Serijski film; 23.05 Baletni večer: Dnevnik danes.
SOBOTA, 24. oktobra LJUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Ciciban, do ber dan: 8.20 Lolek in Bolek, risana serija; 8.30 Pravljica o mezinčku; 9.00 Divja leta. nadalj.; 9.20 šah v svetu; 9.45 Po sledeh napredka; 10.15 Odgovornost za neodgovornost; 11.00 T. Hardy: Župan v Casterbridgeu, nadalj.; 11.55 Poročila:	13.55 Nogomet:
Željezničnr - Radnički; 15.45 Au sambel Vita Muženiča; 16.15 Ko šarka: Borac - Cibona; 17.45 Po ročila; 17.50 Potovanje Charlesa , Danvina, dok.; 18.50 Naš kraj: 19.05 Zlata ptica: 19.10 Risanka; 19-24 TV in radio nocoj: 19.26 Zr no do zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme; 20.00 Tat. ki je prišel na večerjo, film; 21.40 Medni utrinki; 21.45 TV kabaret; 22.30 TV ka žipot; 22.50 Poročila.
KOPER
15.25 Nogomet; željezničar-Rad nički; 17.51 Košarka: Borac - Cibona; 18.45 Ponovitev filma: 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 Veliki upornik, film: 22.00 Dnevnik da nes; 22.10 Policistka na pohodu, film; Dnevnik danes.