Posamezna Stevii&a 40 vinarjev* M 102. V Hodim v nefleoo. dne 4. maja isia Leto ML »SLOVENEC« volja po pošti na rs) strani Jugoslavija lo t fjjabljaul: za oelo leto naprej .. K 84*— za pol lota „ „ «■— ia četrt lota „ .. „ 21-— r.a en mesoc „ ., „ 7'— Za Inozemstvo celoletno K95-— Sobotna izdaja: s 2a oelo leto ..... K 15-— na lnoiemstvo.... „ 20 — m li*.'--. "'i i ! Inseratl: --a Eiktolpna petttvrsta (58 m® ilShi in 3 min visoka ali nja prostor) t inirat . . . po K "O ?t raročltn nart 10 obja* popust. IVr^njftoglss 39 9 mm K V— Poslano: Enst^pna vetlivrsta ti 3-— Isbla paai iiin tzviemžl ponesel in ttvn po praanlfcu, ot S. ur* zjutraj. __ _ Uredništvo j« v Kopitarjevi nllol Stev. 8/10. Ko. uplbi so ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Teleiona štev. BO. Političen list za slovenski narod. Oprava je t Kopitarjevi al. 8. —Rsfcun pošme hran. ljubljansko St. 850 sa naročnino n 4t. 349 z& oglaae, atstr. In češite 2-4.797, ogr. 23.51, bosn.-iisre. /iB3. Naši poslanci odhajajo jutri zopet v Belgrad. Belgrad je daleč, ima slabe zveze, in ko bodo naši zastopniki zborovali v starem konaku, jih bodo naše besede, naše želje in potrebe težko dosegale. Sedaj je šc trenutek, da jih opozorimo na stvari, ki so nam najbolj na srcu. Ali je potrebno, da zopet imenujemo tisto, kar je naša največja bolečina — nage meje? Dobro vemo, da ni odvisno od našega narodnega predstavništva, kako se bo odločila pariška konferenca, a na nekaj bi si vendar dovolili opozoriti Vas, gospodje poslanci: Doslej še vedno pogrešamo dejanja zbornicc, ki bi dokazalo, da stoji za našimi pravičnimi zahtevami ves naš narod, kakor so Italijani podali svetu žalostni dokaz, da je za njihovim mirovnim odposlanstvom cela Italija. Od Vas pričakujemo, da nam boste olajšali težo tistega dne, ko bo Pariz dovršil svoj ra-beljski posel. In po koroški sramoti, ki nas peče kot ognjeni žig na čelu, pričakujemo od Vas pomoči. Ali sme država mirno gledati, da toliki Slovenci na Koroškem Žredo zvezani v ječe, da drugi beže preko ribov in da vsi trpijo do obupa? Oni so pričakovali od naše države vsega — ali naj jim bo plačilo za njihovo dobro vero sužnost in ponižanje brez primere? Pred vsem svetom smo ponižani, a ne pozabite: najbolj nas boli ponižanje po koroškem nemškutarstvu! Kakor so naše meje pogoj našega obstanka, tako je pogoj našega dušnega življenja vseučilišče v Ljubljani, Odveč bi bilo, da bi o prosvetni in danes ravno tako eminenttti politični važnosti tega zavoda zgubljali besede. Političnemu otroku mora biti jasno, da sc Slovcnci po obljubljeni nam razsodbi iz Pariza nc morejo vzdržati na kulturni stopnji, ki so jo dosegli iz lastne moči, in da sc nc morejo dvigniti do polnega življenja, čc ne razvijejo svoje kulturne sile do zadnjih mej. Zato Vas prosimo, gospodje poslanci, nc dopustite, da bi se vprašanje našega vseučilišča zavlačevalo brez potrebe, ne dovolite, da bi med nami rastel obup. da bi se razširjala zavest zapostavljenosti in da bi sc netilo plemensko sovraštvo. Gmotne potrebe našega ljudstva dovolj poznate. Bili ste na mnogih shodih med njim, pogledali ^te mu v dušo in tudi v žep, Prepričali ste sc lahko, da naša dežela najbolj zvesto, najbolj zakonom pokorno plačuje davke, da se popolnoma dobro zaveda svojih dolžnosti do države in da jih spolnjuje. Videli ste pa tudi lahko, da je davek pri nas višji nego v ostali državi in davčni vijak trši, nego drugod. Upravičeno zahtevo ljudstvo boste tedaj izpolnili, če storite, da se davki v vsem kraljestvu izenačijo. Ni Vam treba, poslanci, naštevati tisoč drugih drebrih potreb, ki jih imamo. Sami ste jih gledali. Ko Vam ob slovesu želimo srečo na pot, pričakujemo tudi, da Vas bomo ob vrnitvi mogli pozdraviti s hvaležno dobrodošlico. Zopet stojimo pod vtisom dogodkov, ki so sunkoma razburili n-šo javnost. Ko-rclka tragedija na eni strani, italijanska' nesreča na drugi strani nas drži objete kakor v bolestnem mrzličnem snu. Težko je v trenutkih, ko zavalovi kri obupa in iada po žilah, tehtati besede in meriti dejanja. In vendar ni nikdar bilo bolj nujno ko danes, imeti, pred očmi gonilne ideie sedanjega časa. Dogodki, ki sc vrše okrog nas, so zadnje posledice tistih motivov trde, okrutne sile, ki je razpalila svetovni požar. Ko je humanizem vrgel začetkom novega veka iz javnega življenja krščansko moralo in na mesto nje postavil na oltar državno moč in njen interes, tedaj so bili položeni v organizem človeške družbe prvi mikrobi, ki danes kot gigantska sila imperializma, kapitalizma, militarizma in nasilja dviga svet. Vsa naša predvojna doba r.i bila nič drugega ko proslava sile in pravica pesti. Najznačilnejši reprezentant tega principa jc bila Nemčija s svojim aneksijonizmom, ki je omrežil cc'o boljše in najboljše duhove nemške.ja naroda. Pri Nemcih sc je aneksijon' tiško vsenemštvo razvilo v pravcati poganski kult. In kakor kažejo zadnji dogodki, ta duh v katastrofi leta 1918. ni še utonil. Ni pa bila Nemčija edina oboževateljica tega poganskega načela; Anglija, Francija in Italija so tudi obvladane po tem duhu, osobito obe latinski sestri. Italijanski aneksijonizem čutimo na živem svojem telesu preveč, da.bi bilo treba šc le dokazovati njegov obstoj. Ta ideja sile in poganskega oboževanja državne avtoritete je služila in služi pred vsem le enemu namenu, izkoriščanju lar.l-nih in tujih drža /ljanov po kapitalizmu nekaj izvoljencev. • Proti temu pa je po celem svetu nastal srdit odpor, socialno gibanje. Ljudske mase, doslej izročene nasilju mednarodnega kapitalizma, hočejo vreči to nadvlado raz se. Svetovna vojska je trpljenje ljudskih mas pomnožila do ogromnosti ter vsled tega tudi poostrila odpor in pospešila krizo. Pojavil se je ruski boljševizem kot odrešilna ideja. Kakor smo že poudarjali: boljševizem smatramo za odpor človeške narave proti krivici, odpor v najhujši obliki in z najhujšimi sredstvi. Vsebuje sovraštvo, potencirano do vrhunca, zahteva razdejanja do tal. Svet jc pričakoval rešitve od Wilsona in njegovega pacificizma. Davno is bilo to, ker liitro živimo in dogodki prehitevajo človeške misli. Danes ugaša v ljudeh upanje v Wilsona. Ni dvoma, da dobro hoče in idealno misli, a sam jc izjavil našim zastopnikom, da je prešibek in brez moči napram svojim mogočnim prolivnikom — zaveznikom. Ideja svetovnega miru jc lepa, a manjka moralne sile, ki bi obvladala družbo narodov. Triumfira še sila in moč, svet še noče slišati o moralni sili, ki dela iz sovražnikov brate, gluha so še ušesa za načelo krščanske ljubezni med ljudmi in med narodi. Zato je Wilson šibek in zato zatirani izgubljajo upanje vanj. Tudi on je podlegel kompromisom med dobrim in zlim in zato bo misel bratstva med narodi čakala, da pride njen čas, ko bodo vsa ljudstva v neizmernih zmedah in bolečinah sama zahrepenela po ideji, ki ne pozna sile, ainpak le ljubezen in brastvo. Danes pa se zatirani svet ozira na vzhod in čaka pomoči odondot. Kdo bi vedel povedati, kako bo ta najskrajnejši odpor zatiranih prenovil svet? Eno jc gotovo, da tudi to je prehodni stadij v razvoju človeške družbe. Boljševizem je sprejel v boju proti nasilju njegovo orožje, zoper militarizem kapitalizma militarizira rdečo armado in mesto kapitalističnega imperializma oznanja diktaturo proleta-rijata. Trpljenja ni še konec, in zemlja ni še dovolj pognojena s človeško krvjo, da bi človek na njej mogel živeti s človekom kakor brat z bratom. Znani sociolog Sombart pravi v svojem zadnjem delu prav lepo, da to socialno gibanje preveva lc duh sovraštva, duh razdejanja, da pa manjka edino živo-tvorne sile ljubezni, ki bo na razvalinah sedanje kulture inj na njenih žrtvah zgradila novo človeško družbo. , Kako majhni so katoličani, ki v teh velikih dneh hočejo obupavati in ne vedo, da krščanska ideja čaka, čeprav danes za- ničevana in teptana, du s ^vojo moralo in ljubeznijo prekvasi svetit\ga ustvari na novo. Ena je ideja sile in Razdejanja. To je človeška zmota, krvavo maščevana nad človeštvom. Druga je ideja krščanske morale, njene pravice in ljubezni:,Ta bo rešila zatirane, osvobodila zasužnjene, ze-dinila nasilno razgnane. Na njenem temelju bomo gradili najbolje, zavedajoč se besed sv. Pavla, da nihče ne more položiti temelja razven onega, ki je žc položen in ki je Krist, Zveličar ljudi in narodov. V zmago te ideje verujemo in zato pojaemo z veseljem na delo ir.ed svoiim ljudstvom! Prvi kamen je postavljen. Na zborovanju podružnice SI. Zv. za novom. in čr-nom. ekraj je bila sprejeta enoglasno in ob obilni udeležbi učiteljstva sledeča resolucija: Člani »Zaveze- in »Slom, Zv.« zbrani na sestanku podružnice Slomškove Zveie za novom. in črnom. okraj, dre 1. maja 1919, na katerega jc bilo povabljeno vse učite!jstvo brez razlike t,vet. naziranja, zahtevajo, naj se združi takoj vse učiteljstVo v Sloveniji v eno samo rlanovsko organizacijo, ki pa mu naj pusti v kulturnih vprašanih popolno svobodo, tudi svobodo združevanja v posebne samo kulturne učit, organizacije. Ta učit", stan. org. naj sc razširi čimpreje po vsej Jugoslaviji, Resolucija sc ic odposlala Slom. Zv.« in -Zavezi ;. Nato sc je izvolil odbor (3 člani od Slom. Zv,, 3 od Zaveze), ki naj izdela podroben načrt za stan. organizacijo. Tudi učitcl:stvo i7. ostalih delov Slovenije naj sledi Novomeščannm, da preidemo že vendar enkrat od besedi k dejaniem in vstvarimo kaj trajno vrednega. Veselo je dejstvo, da sc jc izrazilo učiteljstvo tako jasno in na najširši podlagi za načelno svobodo. FIsssio SLOVENSKI DELEGA f JE PRI WILSONU. Pariz, 27. aprila 1919. Najvažnejši trenotek dela se začenja resnično šele sedaj, ko je pr; >10 do odkritega boja med dvema strujama na mirovni Narle VeKkonja: Psi BšsV&M Nuftču, V Ljubljani se vsaka reč camo »govori«, in »govore« sc vse mogoče stvari, vgovore« z neko vaško opravljivostjo in škodoželjno naslado, ter »govori zaupno iz verodostojnega vira« toliko časa, da je že prepozno, »Merodajnim, natančno informiranim činitelje.ro besedo!« sem si dejal spričo »govoric«, ki krožijo po Lju! Ijani predvsem o našcin dramskem gledališču. Ljubezen in strah za naš kulturni zavod, za katerega se jc. narod zavzel v dneh, ko jc začutil novo dobo pred seboi; sta me napo-tila h g. Hinku Nučiču, Samo nekaj hipov sem počakal v rdeče opravljeni sprejemnici; porabil sem trenutek in sc ogledal po njej. Na steni vise lovorjevi venci in šopki s trobojnimi trakovi, na kredenci fotografije Nučičevih najboljših vleg, med njimi slike Kainza, Vojana, Bovvna, Fijaria in naše umetnice ge. Borštnikove, na mizi več vezanih knjig — ujel sem od daleč: *Divadlo« na platnicah, za knjigami stoji Nučičev po'ret in na steni visi V/ilsonova slika. V par besedah sem pojasnil svojo željo. Mirno, prisrčno, resno je po uvodnih stavkih pnv7.'--1 hesedo, iz katere je sevala otroška ljubezen do stvari same. Roke je "klenil med koleni, govor jc komentiral samo s pogledom, in kadar jc izrekel: /-Bo- jim sc, da je za pošteno rešitev slovenskega gledališkega vprašanja drame, vsaj za bližnjo prihodnjest vse prepozno,« mu jc zaigrala okoli usten bolestna poteza. Nehote sem se ozrl v potret na pisalni mizi; tam je bil isti izraz, in slikar ga je b:i ujel v hipu trpljenja. »Dovolite«, sem dejal, »začniva kar s stvarjo samo. Kaj je bil povod, da ste nastopili lani svoi angažma v Ljubljani?« "-Po večmesečnem kolebanju in pre-| mišljevanju sem sc koncem julija 1^18 od-| lečil na premnoge prošnje in obljube >- Slov. I i*!ed. konzorcija■-, ki mi jih je sporočal v Zagreb po svojem zaupniku in članu direk-torija g. Fr. Govekarju, da sprejmem po-nudeno mi mesto upravitelja in nadreži-serja slovenske drame. Težkega srca sem zapusti! po šestinpol-letnem delovanju Zagreb, svoj lepi Zagreb, ki mi je postal drugi dom, ki mi jc nudil najsvetlejše momente v mojem umetniškem delovanju. Po 131etnem igranju v ljubljanskem Deželnem gledališču sem šele v Zagrebu takoj po svojem prihodu našel prilike, da sc merim s Hamletom<, pozneje rem kreiral eno največjih svetovnih vlog Byronovega »Kaina i. dr. In da me |c ob-" činstvo resnično ljubilo, pokazalo je ob nicjem odhodu iz Zagreba, ko sem sc poslavljal v vHeddi Gablcr<. kol Tesman. To | so bili nepozabni trenutki, ki jili izbriše v I miri duši samo — smrt, i Presrečen in zadovoljen sem živci ves (a čas med svobn.ti. vendar me je ljubezen do bedr." .anvine premagala in hitel sem v najkritičnejših časih domov, da nanovo vpostavim slovensko dramo, ki je ležala pokopana pod razvalinami. Preseli! sem se torej s svojo rodbino in pohištvom v Ljubljano ter . . .« Videl sem, da se pravzaprav nečesa ogiblje, hotel sem prit; stvari bliže in mu segel v besedo, sOprostitc, pri prihodu ste pač imeli žc svoj načrt?« Nučič jc prcmolknil, sklenil tesneje roki in premisli!: »Prišedši v Ljubljano, sem hotel objaviti svoj načrt — pa sem to namero opustil. • Kdor veliko govori, malo slori.« — Delaj!« sem si rekel, ^pokaži molče, kaj znaš in kaj hočeš! Kot glavno točko svojega programa sem si izbral: jugoslovanski repertoar. Naše gledališče ic hudo grešilo že od svojega prvega počcika, ker jc dosledno pfeziralo — hote ali nehote — našo bratsko jugoslovansko dramo. Imena dramatikov Voinoviča, Ogrizoviča, Petroviča, Tu-čiča, Stankoviča, Nušiča in innogo drugih ostala so skoro nepoznana slovenski iavno-sli in slovenskemu odru. Hotel sem popravit; ta greh svojih prednikov, ter na ta način praktično in resnično uveljaviti zbliža-nje in ujedinjenje treh jugoslovanskih plemen, Hotel sem zapreti vrata naše Talije — vsaj začasno — nemški burki in drami, ki jc dcccniie zmagoslavno kraljevala na edinem slovenskem "dru, Hotel sem dali prednost tudi vsej ostali slovanski dram. literaturi kot odgovor brutalnemu nem- škemu nasilju, ki jc grozil uničiti in jc dejanski tudi uničeval naš ubogi narod. Razume se samo po sebi, da sem nameraval gojiti v največjem obsegu tudi izvirno slovensko dramo, da ne bi zopet graški.listi pisarili, kot nekdaj, da nima slovensko gledališče svojih lastnih umotvorov, ter da si mora ves repertoar ravno od Nemcev izposojati. Kot drugo, nad vse važno točko sem hote! posvetiti vso svojo pazljivost vzgoji in spopolnitvi igralnega zbora, osobja slovenske drame. V prvi vrsti sem izkušal zbrati in pridobiti slovenskemu odru vse slovenske draVnske umetnike in umetnice, ki so bili vsled vojne razpršeni na vse vetrove, med njimi sem mislil večkrat tudi na go. Avgusto Danilovo in na vse slovenske talentirane začetnike iz prošlih sezon. Posebno važnost sem polagal na eksi-slenčno vprašanic celokupnega osobja. Hotel rem, da se vsi člani in članice anga-iiujejo ccloletno, kar do tedaj ni bilo v navadi. Pred očmi sem imel neprestano najvažnejšo nalogo, da sc osnuje za vse člane in članice Narodnega gledališča v Ljubljani penzijski fonc!. Pokojnina, ki bi skrbela za ostarclost in obncmoglost igralcev, bt bila naprivlačnejša sila za mnoge, ki bi s«f radi posvetili gledališču, a se nc upajo vsled slabih gmotnih razmer, knlcrim je bil doslej izrečen slovenski igralec na milost in nemilost v starejših letih. Z zopetno otvoritvijo slovenskega gledališča naj bi se bil obenem osnoval tudi ookojninski konferenci. Na eni trani stoji mogočni VVilson, ki vfže.masl z lic«/v prvi vrsti italijanskim imperijaltom i/ postavlja na ta način jadransko vašan/ na prvo^ mesto pred vsemi ostabi v/ašanji, Samo on je bil, ki je sponal /ažnost jugoslovanske rase in pog/el,/i bi mogla nastati, ako se ta rasp ra^čarana in ogorčena z mržnjo v dufivJT z mirovne konference. Jasno, da »iti rn ni s svojo poslanico italijanskem /narodu pravičen proti nam, ker jfc jripvljen, da žrtvuje goriške, tržaške in d J kranjskih Slovencev istočasno t v:čU£> istrskih Hrvatov italijanskemu im»erializmu, vendar je resnica, da c?l svit jleda z zadovoljstvom na njegov boj s ftaip gnilo, nemoralno in nepoboljšljivo diplomacijo. Upajmo, da se ne bo udaL V pete/ (25. aprila) je sprejel dr. Gregorina, dr. /Bošnjaka in dr, Ivana Švegelja. Razložiii /o mu natančno položaj v slovenskih kraw zasedenih od Italijanov. Pripomnili sc, kako je največji vojskovodja Napoleon označil Sočo za pri-rodno mejo proti Italiji in da bi Wilson kot največji prijatelj miru tudi moral priznati to roijo. Wilson je dokazoval svojo nemoč pr>ti ostalim mogočnim protivni-kora na lonferenci in pripomnil, kako dobre on ve, da se ravno Slovencem dela krivica, ker bo 400.000 kompaktnih Slovence* žrtvovanih Italijanom; ali on je prepričan, da se bo vse te velike krivice mog!o popraviti pred sodiščem »lige narodov«, v katero on trdno veruje. Tam bodo mogle vse zatirane skupine apelirati in tam bo padla končna odločitev. Naravno da se naša trojica ni zadovoljila s to tolažbo, ki je pri njemu gotovo iskreno mišljena, ali naš narod bi mogel preje podleči kakor bi prišlo do apelacije pred »ligo narodov«. Sicer nikdo nc ve, kako se bodo stvari v Italiji vsled spora z Wilsonom razvile, Tolažilno je na vsak način to, da italijanska in francoska socijalna demokracija v svojih listih njegov nastop proti imperija-' lizmu odobruje. Mi tukaj trdno pričakujemo, da se bodo stvari za nas na bolje obrnile. Moralno zadoščenje nam je dal Wilson pred celim svetom. Interesantno je zasledovati francosko časopisje izza poslanice Wilsonove Italijanom. Sram jih je, in nekateri teh listov so preko noči postali oprezneji, popustljivejši nasproti nam, — Glavno je, da bi se doma razmere tako konsolidirale, da bi v ugodnem trenutku mogli iti v naše kraje, ki so jih Italijani okupirali. Ako bo Wilson odtegnil Italijanom denar in hrano, oni ne bodo mogli dalje voditi proti nam svoje imperialistične politike. Ni nikakor izključeno, da bi Erišlo do tega, da vsi znaki kažejo na to. fajžalostneje je to, da moramo z zobmi in nohti delati za osvoboditev našega naroda od Nemcev in Mažarov; a še slabše je, da sklepajo in se posvetujejo o nas ljudje, ki nas ne poznajo. Koroška tragedija. Ker so meje proti Nemški Avstriji zaprte, prihaja samo malo vesti iz od Nemcev zasedenega ozemlja. A te vesti nam poročajo o obupu ljudstva, ki je bilo varano v vseh svojih nadah, in nam poročajo o pijanem zmagoslavju nemškutarstva. Iz popolnoma neznanih vzrokov je dala deželna vlada aretirati v beljaški okolici mnogo Slovencev. V bekštanjski občini na primer so aretirali 1. maja zgodaj zjutraj približno 30 oseb, med njimi 70 let stare žene in mole, očete s sinovi vred; majhnim otrokom so odvedli matere in jih gnali v Beljak; nekega kmeta so odgnali z na hrbtu zvezanimi rokami itd. Iz neke župnije se nam poroča, da so župnika iskali med procesijo, ki je šla kakor vsakega leta dne 1. maja v podružnično cerkev. V občini Ledenice so nastavili pred hišo vzornega kmeta več strojnih pušk, hišo obkolili s 35 možmi, vrata razbili, streljali v hišo. Ko gospodarja niso našli — odšel je bil par minut prej slučajno iz-hiše — so napadli s puško njegovo ženo in pokradli nekaj živil. Neki nemškutarski prvak pa glasno govori pri ljudeh: Preden pride Jugoslavija v naše kraje, bodo še vsi Slovenci zgoreli. — Take in še druge stvari se dogajajo v mirnem ozemlju, že januarja zasedenem od Nemcev, kaj se pa dogaja v krajih, katere zdaj zasedajo — nato si pa še misliti ne upamo. Skozi nemške obmejne straže in po 1 in pol do 2 m globokem mehkem snegu (kakor še leži po grebenu Karavank) ubežati v Jugoslavijo, se ne posreči vsakomur! In vse to v ozemlju, izključno slovenskem, katerega so Nemci zasedli že začetkom januarja, in kjer so ljudje z potrpežljivostjo Jobovo čakali na veliko besedo entente in Jugoslavije: Svobodni ste, rešeni tisočletnega robstva. In ti ljudje, ki so tako varani, so cvet slovenskega ljudstva, katerega se upam brez najmanjše skrbi postaviti poleg najbolj kremenitih in najbolj značajnih predstavnikov našega naroda. Edina njihova hiba je, da so v manjšini na Koroškem, a to ni njihova krivda. 1000 let zatiran od soseda, katerega lastnosti je razkrila v najbolj grozni luči celemu svetu se-dajna vojna, se moramo samo čuditi, kako da se je sploh še mogel ohraniti. Nikdar in nikoli nismo mislili, da se bode tako do-kančala tragedija zibeli Slovenstva. V solzah priznavamo zdaj mi Korošci: dokončuje se tako v teh dneh za vselej. Dr. A. Gosar: Hli naj se kmečka posestva delijo? Dosedaj se jc skoraj dosledno zagovarjalo stališče, da se kmečka posestva n e smejo deliti. Zagovorniki trdnega kmečkega stanu so videli svoj vzor v kmetijah, ki so dovolj velike, da se more gospodarjeva družina z njihovimi dohodki ob primernem delu dobro preživljati. Samo na sebi je to stališče gotovo po-( polnoma pravo. Trden kmečki stan, ki ima v močnih, za preživljanje zadoščajočih kmetijah zagotovljen svoj obstanek, je za državo velikega, mnogokrat vitalnega pomena. Vprašanje je le, ali so kmetije, ki bi donašale — če se primerno obdelajo — dovolj dohodkov za preživljanje ene družine, povsod, v vseh delih države močne in upravičene. Ako hočemo to vprašanje prav rešiti, moramo upoštevati sledeče: Ponekod lahko obdela posamezen človek, ali bolje posamezna družina sama toliko zemlje, da si s tem pridela dovolj živil za lastno vporabo, ter da si more z izkupičkom za preostala živila nabaviti tiste življenjske potrebščine, katerih doma ne more pridelati, oziroma izgotoviti. V teh krajih do-naša poljedelstvo samo na sebi dovolj dohodkov za preživljanje. Kmet je torej tu lahko samo poljedelec in jjič drugega ker mu ni treba iskati postranskih dohodkov izven svojega pravega poklica. So pa tudi drugačni kraji in teh je pri nas žalibog večina — kjer zemlja, ki jo more posamezna družina sama obdelati, še z daleka n e donaša dovolj sadov, da bi se mogla ta družina z njimi preživljati. Tu ne preostane drugega kot, da si kmečka družina poišče poleg poljedelstva primeren postranski zaslužek, ali pa mora imeti več zemlje, kot je more sama obdelati; zato pa mora pritegniti k obdelovanju svoje zemlje tuje moči, posle in najemnike. Ako zemlja, ki jo more posamezna družina sama obdelati niti približno ne donaša dovolj sadov za preživljanje te družine, tedaj je popolnoma jasno, da lastnik takega posestva svojih delavcev in najemnikov ne more primerno plačati ker bi mu sicer od skupnih dohodkov njegovega posestva ne ostalo dovolj za preživljanje njegove družine. Prisiljen je torej svojim poslom in najemnikom od njihove plače odtegniti toliko, kolikor sam premalo pridela, da bi mogel od tega primerno živeti. Posledica tega pa je, da imamo v takih krajih poleg maloštevilnih bogatejših kmetov množico uboge raje, ki si mora z znojem na tuji zemlji prislužiti trdo skorjico vsakdanjega kruha. Umevno je, da dandanes takih razmer ni več mogoče zagovarjati. Kljnb temu pa mislijo nekateri, da se dajo tudi v takih, več ali manj nerodovitnih krajih velike kmetije zagovarjati, češ, da ni neobhodno potrebno, da bi se delavcem in najemnikom, ki hodijo na tuja posestva delat, godilo tako slabo, da ne bi imeli na deželi pravega obstanka. Poskrbeti bi jim bilo treba le primeren postranski zaslužek, ter primerno urediti njihovo razmerje do gospodarja. Kar se tiče postranskega zaslužka je gorenja zahteva prav umestna. Vprašanje je le, ali je splošno možno zagotoviti poljskim delavcem tako dober postranski zaslužek, da bo pokril vso zgubo, ki jo imajo, ker so za svoje delo ni tujem posestvu premalo plačani. In če bi se to dalo doseči, kdo bo potem sploh hodil na polje delat, če pa lahko drugje več zasluži? Še mnogo težje pa je v takih razmerah z razmerjem med gosoodarjem ter njegovimi delavci in najemniki. Ali se to razmerje sploh da izboljšati? Splošno moremo to vprašanje edino le zanikati. Kraji, kjer zemljišče, ki ga more posamezna družina sama obdelati, ne doseže za njeno preživljanje dovolj dohodkov, so naravno več ali manj nerodovitni. To pa se tudi pri nekoliko večjem obratu bistveno ne iz-premeni, marveč izkazuje končni račun večji ali manjši deficit, katerega je treba od drugod pokriti. Zato lastnik takega posestva položaja svojih delavcev in najemnikov tudi pri najboljši volji ne more znatno zboljšati. Najvažnejše pa je dejstvo, da je poljsko delo kolikortoliko naporno in zoprno, ter da so pri njem izključene udobnosti, ki si jih je delavec v tovarni brez posebne težave priboril, Osemurnega delavnika na kmetih ne bo mogoče nikdar uvesti in opoldanski odmor se ob košnji, če slučajno preti nevihta tudi ne more upoštevati. Zato pa je naravno, da tišči poljski delavec, z dežele v mesto in tovarno. Tega mu ne moremo in mu ne bomo zabranili drugače kot da mu damo priliko, da se osamosvoji ter postane samostojen gospod ar. Ono, česar kot delavec in najemnik noče delati, bo kot samostojen gospodar v svojo lastno korist gotovo rajši opravljal. Iz vsega tega sledi dvoje: V rodovitnih krajih, kjer donaša zemljišče, ki iond, kar bi se lahko izvedlo brez posebnih težav. To in še mnogo lepih in koristnih na-Jrtov sem zasnoval — toda . . .« Ker je prestal, sem zastavil vprašanje naravnost, da mi ne bi spet ušel na stranpot. »Vse dobro, toda zakaj se ti načrti niso uresničili? Imeli ste že vendar dober zbor igralcev za dramo?« Pogledal me je od nog do glave, premaknil se na stolu, kakor bi ga bil zbodel, in njegov pogled, enak onemu na portretu, ie razodel, da sem zadel ob bridko rano. »Ne zamerite, gospod Nučič,« sem nadaljeval neusmiljeno, ta program je vendar izvedljiv.« »Gospod«, je položil roko na mizo in glas se mu je tresel, ^gospod, to je prekoč-Ijiva zadeval Zelo sc čutim počaščenega z Vašim obiskom in marsikaj bi lahko dejal, toda da se izognem vsaki polemiki, očitanju, lastni hvali in zahrbnosti samo to:« Skrčil je pest, okoli usten mu je zaigrala trpkost ter s svečanim glasom kakor bi prisegel, je dejal: Kakor sem z ljubeznijo do stvari prišel, tako rad odhajam. Samo grešnik ima več izgovorov kot vzrokov, zato se ne izgovarjam, ker mi vest ne očita ničesar drugega, kot resno delo. Moja krivda ni, da nisem mogel in smel storiti vsega tega, kar bi rad, Vedite pa: Slovensko dramo sem ljubil, jo ljubim in jo bom ljubil veliko preveč, kot da bi si moral javno priznati, — da je nc morem ljubiti več.« Videl sem, da je pri tem vprašanju nedostopen za vsako nadaljnjo besedo, Zasukal sem in vprašal, »Kako stoji naša drama v prihodnjem letu? »Nič! Slovensko osobje se po večini odpravlja stran,« »In kako bi bilo vendar mogoče boljše moči ohraniti drami?« »Gospod, to je pač stvar konsorcija in nimam pravice posegati v njegov delokrog.« Čudil sem se njegovi redkobesednosti v tej zadevi, skoraj nevoljen je odbil vsak tak poizkus. j »Prav, gospod Nučič, toda če preneha prihodnje leto resna drama, ali se Vam ne zdi, da se bo občinstvo spet pokaba-retilo kakor svoj čas?« »To je tisto, česar se bojim. Pri nas je sicer še malo razumevanja za resno dramo, toda povejte mi, ali je bilo mogoče pred vojno igrati isto dramo — celo izvirno — desetkrat, kakor smo jo letos? Na poti smo, da si vzgojimo razumevajoče občinstvo in škoda, neizmerna škoda za slovensko dramo bi bila povrnitev v predvojne* razmere. Še strankarstvo naj se zanese v gledišče, pa je umetniški polom gotov.« »Pečali ste se gotovo tudi z vprašanjem naraščaja? Kolikor vem dramatične šole ni bilo in —* »Da.« je povzel besedo, .'teoretične ne, učil sem mlade moči praktično. Kakor se je vojak vežbal šele v bojni črti, tako sem dal znčetniku kar vlogo: toliko časa ' sva se mučila, da je lahko nastopil. Imel sem enkrat nesrečno roko pri izbiri, toda nekaj se je vendar storilo. Vesel sem bil vedno vsakega novega talenta — domačina, ki z železno voljo ustvarja začetni-ško seveda, toda govori na odru z nepokvarjenim slovenskim naglasom. To smo jeziku dolžni.« Nučič se je razvnel in zadnje besede poudaril, kakor bi mu kdo oporekal . Mračilo se je, tema se je ovijala vencev, potreta in stolov; čas je prihajal, da se poslovim. . Zdi semi, da razumem,« sem pristavil, »Toda prosim Vas, povejte mi, pod kakšnimi pogoji je mogoč razvoj naše drame,« »Nič drugače ne, kakor da se gledišče podržavi, igralcem da možnost, da se izvežbajo in umetnosti se tičoča vprašanja in vodstvo zavoda prepuste strokovnjaku. Komur je umetnost pri srcu, naj ukrene potrebno, da se reši vsa kriza, ki sedaj vlada pri drami. Gledališki nastavljcnci t«* ga nc moremo!« Vstala sva. »Ne zamerite, temno je pri meni, niti električne luči nimam in petroleja ni dobiti,« se je nasmehnil, »drugi imajo boljše.« Ko sem stopil na cesto, mi je brnelo v ušesih eno vprašanje: »Narod, ali te niso zopet opeharili za sveto reč? Mesto umetnosti ti bodo nudili tingl-tangl!« Portret Nučiča, ki je naslikal pref. Ti-šov, s trpko-bolustnim izrazom okHi usten mi je vedno pred očmi. ga more posamezna družina sama obdelati, dovolj dohodkov za njeno preživljanje, so možne in če je to z narodnogospodarskega stališča koristno, tudi upravičene večje kmetije, ki rabijo za svoje obdelovanje tuje moči, delavce in najemnike. V tem slučaju namreč more gospodar svoje delavce in najemnike brez škode tako plačati kot je njihovo delo dejansko vredno. Delavec in najemnik v takih razmerah nista oškodovana in zato je verjetno, da ostaneta radevoljc na deželi, kjer imata pred tovarniškim delavcem vendarle razne prednosti. Drugače pa je v nerodovitnih krajih, kjer dohodki zemljišča, ki ga more posamezna družina obdelati, niti pri* b 1 i ž n o ne zadoščajo za njeno preživljanje. Tu velike kmetije nimajo pravega obstanka, ker se morajo vedno boriti s smrt. jo. Pa tudi upravičene niso, ker životarijo, — ako še obstajajo — nujno na račun revnih ter bednih poljskih delavcev in najemnikov, katere hote ali nehote izrabljajo ter jih ovirajo, da se ne morejo osamosvojiti in postati samostojni gospodarji. Zato je prav in potrebno, da se taka kmečka posestva prej ali slej razdelijo, Poziuni razglas. Na podstavi sklepa minisrstva za vojno in mornarico Po v. F. Dj. O. št. 19.742 in Vrhovne komande O. št, 36.483 tega leta se poživljajo s tem vsi v letih 1890, 1891, 1892, 1893, 1894 rojeni, ki so bili svoje-časno asentovani ali pa pri prebiranju za črnovojno službo z orožjem sposobnim spoznani k6-tedenski orožni vali, K orožni vaji morajo priti vsi, ki so V ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo* vencev pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Zglasitev: Zglasiti se morajo pri vojno - dopolnilnem poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče, in sicer: letnika 1893 in 1894 dne 7. maja, letnika 1891 io 1892 dne 10. maja, letnik 1890 dne 12. maja t. 1. vsakokrat ob 8. uri dopoldne. Po možnosti naj pridejo vpoklicanci v vojaški opremi in obleki (posebno s plašči in perilom), za katero dobe primemo odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: 1. Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. maju 1.1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in rudarji niso oproščeni in se morajo brezpogojno pozivu odzvati. 2. Bogoslovci ter dijaki, ki obiskujejo visoke in srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe, 3. Oni, ki so bili pri nadpregledu (su-perarbitraciji proglašeni /.a vedno invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba šc ni potekla. Vsi ti se pa morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki pošljejo vojnim dopolnilnim poveljstvom sezname prijavljenih invalidov. Rezervne časnike se bode pozvalo po potrebi, nc glede na letnike. Na eventuelne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bo oziralo. — Vsak vpo-klicanec mora brezpogojno o pravem času odriniti k tej šesttedenski vaji. Županstva naj izdajo vpoklicancem potrdila, da odhajajo k orožni vaji. To potrdilo daje vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Vpoklicani, ki se ne bodo pravočasno odzvali pozivu, bodo dalje časa pridržani v vojaški službi in se bodo strogo kaznovali po vojnih zakonih. «i ne- LDU. Budimpešta, 2. maja. (DunKU.) OKU. poroča: Osrednji delavski in vojaški svet je imel danes zvečer sejo, kateri so prisostvovali skoraj vsi ljudski komisarji. Ljudski komisar Bela Kun je izjavil, da jc danes položaj tak, da ogrožajo Budimpešto ne rumunske pač pa lastne čete, ako ne ukrenemo takoj potrebnih protiodredb. — Glede vojaškega položaja je poračal Bela Kun, da je Szolnok najbrže žc v rokah Ru-munov, in da so v Miskolcz danes popoldne najbrže vkorakali Čehi. Večina čet se je tako zadržala, da je Budimpešta popolnoma brez brambe izpostavljena rumunskim napadom. Vprašanje jc sedaj, ali hočemo Budimpešto izročiti ali sc za mesto bojevati. (Medklici: »Bojevati!«) Kolikor časa nam jc inožno, se moramo z vso močjo bojevali za obstoj diktature proletarijata. — Ljudski komisar je vprašal delavski svet, kaj on misli. On, da jc osebnega naziranja, da sc mora Budimpešta za vsako ceno braniti. Ljudski komisar Bolim se je pridružil izvajanjem Bela Kuna ter sporočil, da so Rumuni popoldne pasirali Szolnolt. Mi imamo, je izjavil govornik, še nekaj poštenih bataljonov ter smo pripravljeni napraviti obupen izpad, ako vemo da nam hoče bu-dimpeštansko delavstvo tekom 24. ur staviti na razpolago organizirane in disciplinirane bataljone. Če pa teh nimajo, se mora končno udušiti vsa proletarska d ktatu-ra. Nato je govorilo še več govornikov, ki so se vsi izrekli za boj. LDU. Celovec, 2. maja. (DKU.) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča: Situacijsko poročilo ob devetih zjutraj: Z protinapadi naših izbornih čet z vzhoda in severa so bile danes v ranem jutru zavzete trdovratno branjene in močno utrjene postojanke velikovškega mo-stiščnega Črne-ga grada. Sovražnik se jc na mnogih mestih še kicpko upiral. Podpolkovnik Hulgcrth, ki je napad osebno vodil, je telefoniral ob 9. uri 10 min. dopoldne, da je bila na velikovški me^lni hiši razobešena rdeče-belo-rdcča zastava. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča iz Spodnjega Dravograda: Da morejo brez posebnih težav čez našo demarkacijsko črto priti na jugoslovansko ozemlje krast in da zvale krivdo na jugoslovanske posadke, so Nemci segli po vojni zvijači, ki je ob enem roparska zvijačnost; oblačijo se namreč v jugoslovanske uniforme. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. maja dopoldne iz uradnega vira: Ponoči je bil na koroški fronti mir. Danes dopoldne so Nemci obstreljevali Sv. Marjeto in Galicijo. Lesene mostove čez Dravo smo razstrelili. Pri Podrožčici topovski boj. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dne 14. aprila je bila v Celovcu pri nemško-koroški deželni vladi seja, katere so se udeležili poleg vladnih mogotcev tudi člani »Soldatenrat-a« ter zastopniki od Nemcev zasedenih slovenskih občin itd. Posvetovali so se, kaj storiti, ker se kljub priganjanju in prigovarjanju k »Volks-vvehr-i« oziroma k »Alarmkompaniji« javlja premalo domačinov. Sklenili so mobilizirati letnike 1896 do 1900. Za mobilizacijo je bilo že vse pripravljeno, tako da bi bilo treba samo še brzojavno izvršiti vpoklic. Sprejet je bil sklep, da bodo Korošci izvršili vpoklic na lastno roko, ako bi dunajska vlada njihovemu predlogu ne pritrdila. Koroški Nemci so ob vsej svoji fronti žc tedaj pripravljali vsakovrstni municije. Prav izdatno množino so dobili od Italijanov. Od Italijanov dobljena municija je bila kot »Bergegut« spravljena v Št. Vidu ob Glini. Koroški Nemci so si preskrbeli veliko število strojnic in jih porazdelili tako, da jih je dobila vsaka stotnija 9 do 12. Svoje vojaštvo so pomnožili z »Alarmkompanijami«. Da se pripravljajo na napad, je bilo očito že tedaj. Ni pa bilo možno dognati, kdaj nameravajo udariti. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča: Na Djekšah so nemški vojaki hudo pretepli nekega Schvvarza ter ga potem odpeljali v Vovbre. Ako bi mu ne bili prišli na pomoč orožniki iz Djckš, bi ga bili ubili. — K nekemu slovenskemu kmetu v Kr-čanju, občina Grebinj, je prišlo sedem nem-škiv vojakov in ga obdolžili, da ima jugoslovanski denar. Kmet je trdil, da je njegov denar žigosan v Nemški Avstriji. Moral ga je pokazati. Nemški vojaki so denar — bilo je 16.000 K — pregledovali in preštevali, potem pa so ga kmetu šiloma vzeli. Govori se, da so nemški vojaki posestnika Škofica iz Važenberka napadli, hudo pretepli in ga na pol mrtvega odgnali. Nemške želje. Danes nam v roke došla »Klagenfurter Zeitung« z dne 9. aprila 1.1. jc priobčila iz Ljubljane z dne 7. aprila datirano brzojavko, ki se v prevodu glasi tako-le: Ljubljana, 7. aprila. Po tukajšnjih vesteh se je posrečilo generalu Segreju od vrhovnega vojnega sveta v Parizu baje dobiti dovoljenje, da se mu poveri določitev meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Ta korak smatrajo za važen uspeh itali-jansko-nemškega sodelovanja. Nemško-na-cijonalne stranke v Avstriji so naprosile generala Segreja, naj pobija jugoslovanske težnje na Štajerskem in Koroškem. Pravilno spoznavajoč, da bi težave, ki bi se tamkaj delale Jugoslovanom, razbremenile italijanske postojanke ob zapadni meji Jugoslavije, je general Segre ustanovil v Mariboru italijansko komisijo, ki vzdržuje kar najožjo zvezo z vsenemškimi krogi v Jugoslaviji in ki je ustanovila posebno sporo-čevalnico. Naša delegacija priznana. LDU Lvon. 2. maja. (Brezžično.) Kakor poroča »Temps«, bodo v povcrilnicali gg. Pašiča, Trumbiča in Vesniča pri izročitvi mirovne pogodbe nemškim delegatom omenjeni gospodje označeni kol zastopniki kralievina Srhov. Hrvatov in Slovencev. 1. m?.j v Trstu, LDU Trst, 1. maja. Prvi majnik se je v Trstu letos slavil v znameniti prepovedi in oborožene zasedbe mesta in okolice. Na trgu Don,-'.doni bi sc morala vršiti dva ' hoda: Shod slovenske in shod italijanske socialne demokratične stranke. Slovenski shod :e bil prepovedan; pač pa se je vršil italijanski shod, na katerem so govorili vodja Pittoni in dva socialistična vodje iz kraljestva, namreč poslanec Marangoni m še cf n. Shoda se jc udelešilo na trgu in v postranskih ulicah čez 30.000 ljudi. ' Vsak obhod je bil prepovedan. Sledeč oJ rediteljev izdani paroli, so se ljudske mi.se po shodu mirno razšle. Ves dan se ni dogodil nikak poseben incident. Vojašlvo 'c bilo močno zastražilo vsa večja poslopja v mestu kakor banke in slično, V »Narodnem domu« je bila konsignirana kompanija vojakov. Z okoliških gričev so v mesto grozili topovi in strojnice. Ves ta aparat, ki ga je diktirala moreča skrb, pa se je izkazal za nepotrebnega. Prvi maj v Parizu. LDU. Vcrsailles, 2 mu.-. .(DKU.) V proslavo prvega maja je včeraj mirovalo delo v vsi Franciji. V Parizu jc poteklo predpoldne popolnoma mirno, še'e proti poldnevu so sc začele polnit; cestc. Proti drugi uri popoldne so se začeli pomikati proti notranjemu mestu prvi demonstracijski sprevodi. Redarji in čete so skušali zapreti dohod do Plače de la Concorde, kjer so nameravali manifestirati. Kordon so demonstranti prodrli, prišlo je do spopadov v bližini cerkve Madclainc, Ti spopadi so rajali do poznega večera na različnih krajih notranjih boulevardov ter so na-rastli do resnih bojev v bližini opernega trga. Na Plače de la Republique so začeli čete prodirati proti demonstrantom. Nastopila je tudi konjenica, padli so sireii. Demonstranti so uporabljali različne metalne predmete. Posebno silni so bili spopadi na vzhodnem kolodvoru, čigar duhodi so bili zagrajeni, tako da so morali redarji in čete začeti pravcato obleganje. Boji so trajali od pete do šeste ure zvečer. Ob osmih >e bil mir zopet vpostavljen. Vsega skunaj ;c bilo ranjenih 250 redarjev, med njimi 50 prccei težko. Aretirali so 30 oseh. LDU. Verlailles, 2. maja. (DKU.) Pariški večerni listi javljajo naznanilo policijske prefekturc, da čete, ki so imele včeraj nalog, vzdrževati red, niso imele s seboj streliva, policija pa da ni imela revolverjev. Torej ran od strelov ni povzročila niti policija, niti vojaštvo. Ranjenih je 423 policijskih uradnikov. Večino aretiranih manifestantov tvorijo baje inozemci. 1. maj v Italiji. LDU Pariz, 3. maja. (Brezžično.) Slav-lje prvega maja je poteklo po vsej Italiji popolnoma mirno. Delo je povsod počivalo. Promet cestne železnice je bil ustavljen. Vršila so se zborovanja, vendar pa se mir nikjer ni kalil. Pašič pri Clemenceau-u. LDU. Pariz, 2. maja. (Brezžično.) Svet trojice jc imel danes dopoldne sejo. Komisija za obnovo se je sestala popoldne. Clemenceau je sprejel delegata Pašiča in Venizelosa, potem pa jc imel pogovor z ministroma Pichonom in Kiolzem. Boijševiško gibanje v Bosni. LDU Sarajevo, 3. maja. (Uradno.) Zadnje dni se jc opažal v Sarajevu med socialisti levice pokret v boljševiški smeri .Njihovo glasilo »Glas Slobode« je zadnji čas odkrito zahtevalo diktaturo proletarijata. Tem domačim boljševikom sc je pridružilo nekaj tujerodnih elementov, ki jih je spravila v Bosno bivša avstro-ogrska v'ada in ki so bili pred prevratom najhujši pristaši reakcionarnega režima. Danes so se iz mržnje do naše narodne države urinili med socialistično delavsko stranko, kjer delujejo skrajno hujskajoče in razdirajoče. Posrečilo sc jim je privesti delavstvo tako daleč, da so stopili 30. m. m. v stavko. Par slo teroristov je prisililo delavcc vseh večjih podjetij, da so ostavili delo. Njihov namen, da zapeljejo tudi delavec pri vodovodu in v plinarni, jim je preprečila uprava s tem, da je dala oba zavoda voj?ško za-stražiti. Meščanstvo in velik del delavstva je ta terorizem obsojalo. Državna oblast jc razglasila nato nad Sarajevom preki sod. Vojaška policija jc zasedla uredništvo »Glasa Slobode« in zaplenila spise. Aretirala je tudi najnevarnejše voditelje teroristov. Vsi ti ukrepi so se izvršili v redu in brez spopadov. — Praznovanje 1. maja sc je vršilo po vsi Bosni in Hercegovini brez izgredov. Včeraj so se stavkajoči delavci vrnili na delo. Izgon tujcev iz Bosne. LDU Sarajevo, 3. maja. Ker sc jc opazilo, da se mnogi tujci, ki iih jo importi-rala v Bosno bivša avstro-ogrska uprava, nočejo sprijazniti z novim političnim položajem, ampak rujejo dalje proti kraljevini SMS. ic sklenila bosanska zemaljska vlada. da v najkra sem času vse te sumljive elemente s nravi preko meje Jugoslavije in na ta način tigc.j norovro i7r-!"civm željam črsnpis'a in javnosti. Avstrijski btaf-ovci v zase-.V.scm ozemlju. LDU, Trst, 2. maja. K v,kor noreča tukajšnji nacionalistični list »T.p. Na?;one«, jc bilo ob izmenjavi kron v lire po ključu IGO lir za 250 kron v . Julijski Benečiji« zmenjanih 650 milijonov kron. V bank; h in hrcni'nleah vložene in deponirane zneske cenijo na pri' l>no isto toliko, tako da bi bilo v tem ozemlju V/y mi';;arrle kronskega denarja. Ker re v ostalih delih cd ,'•".1 in-o•/ zc3c ;'cn. nzetr'j.1 glasom tega lista ta znesek najbrž re bo dorctfel, računajo, da bo skupno v V c izm t- iih manj nego 2'. j milijarde kron. "i** rit (" '' ■ .•;->- LDU. Berlin, 3. ma'a. (DKU.! »Deutsche Allgemeir.e 7<"tun ■« poroča iz Han-ga: NewYork Times« jav'jajo iz ^ariza, da ie svet trojice včeraj sMerr', da sc z nemškimi delegati re vrče n''"-1' a t«?t ? Tvo^-vTja. V ponedeljek pij torek se bo ' e '-r( f.-": mirovni pogoji Potem bodo dal' Ncmcem rok 14 dni, da formulirajo svo'n nomisleke. Aliiranci potrebujejo pc' d a i, ra proučijo t? pomicV c, r Aar izr"č"o Nemcem načrt rmrov-e oegodbe, da jo podpišejo, česar pa v\ pričakovati pred 25. malem — Dru^i amevi"k: Hrti octrj:-}s'o to vest ;n dostavljajo, da :e prod",r~,ik :'nik V/V, son pJc^r'' to ~c~'.~or"-:e Vpm^em. LDU. Beriin, 3. mala. (DKU.) V včerajšnji seji mirovnega odreka je ministrski predsednik Schei .'emarn naz-^nil, da pogoji prehodne mirovne po«'c!u.3 -o '->n 'i objavljeni pred jntršnnm d-em. Šele o-tem jih bo mogoče s-oroč't: Bcr1inu. Nemški prevod pogodbe bo nomnra da '•■•'■ r gotov. Še'e potem cc bo p-1-^- yno' a-viti s no?->mezn:m' tr»irovir~>*i v^r^šarji. LDU. J cV, 2 m-ia 'B-erv^.-O K--kor se domreva v ur-r?r'h kro- '-. bo i:"ir z Nemčijo podpiran tekom treh to • cv. P*-- a r\ -mv" ••••?■>«••«.- v t3 i; JI . . .{• . . * Avstrijski do-e'£i; v LDU. Dunaj, 2. maja. (LIvU.) Na'vi:j. svet aliiranih in ar oiiranih dr:". • v je skleni!, povabiti avstrij ke delegate, da nai pridejo opremPeni s potre' : ' ni pooblasti1!, v poneJeljek, dne 12. maja zvečer v S1. Germain cn Lave, cla proučijo mirovne pogodbe z aliiranimi in asoeiiranimi o rža-vami. Jažnotiralrke :reje. LDU. Dunaj, 2. maja. (uKU.) Uradno se poroča: Kabinetni svet je v svoji današnji seji sklenil nastopno: predsednik Zedinjenih držav je izjavil italijanskemu ministrskemu predsedniku, cla soglaša z londonsko pogodbo glede mej med Italijo in Nemško Avstrijo, tedaj gl:Je aneksije nemškega južnega Tirolskega po Italijanih. Temu nasprotno izjavlja nemško-av-strijska vlada: 1. Izjava predsednika Zedinjenih držav je nezdružljiva z onimi demokratičnimi načeli, ki jih je svečano naznanil predsednik med vojno in na podlagi katerih je bilo bojevanje ustavljeno in premirje sklenjeno. Po izmenjavi not, ki se ic vršila povodom sklepanja premirja, je bila sicer spremenjena ločka 10. od 14 točk predsednika, ne pa točka 9., ki izjavlja, da se morajo meje Tirolske ugotoviti po jasno razvidnih črtah narodnosti. II. Italijansko kraljestvo utemeljuje zahtevo po nemškem južnem Tirolskem m č:-sto strategičnih vidikih. Ti vidiki pa r.e morejo upravičiti aneksije čisto nemških dežel po Italiji že radi lega ne, ker bi že etnografske meje med Nemci in Italijani na Tirolskem popolnoma zadostile strale-gičnim interesom Italije. Nemško-avstrij-ska vlada jc že pred dalj časom ^r- lagala italijanski \ladi, cla naj nem ;:o yvno Tirolsko ostane državnopravro n r •■ po-darsko sestavni del Nemške Avstrije, v vojaškem pogledu pa, da naj se nevtralizira na način, da se varujejo strategični interesi Italije na enak nač;n, kakor čc bi sc anektiralo ozemlje do Brennerja. Nemška vlada ugotavlja, da Italija in njeni zavezniki niso nikdar odgovorili na tc predloge, III. Nasproti trditvi, da bi se moglo nemško južno Tirolsko rešiti tujega gospodstva, ako bi se Nemška vstrija odrekla spojitvi z Nemčijo, ugotavlja nemško - avstrijska vlada, da ji ni nikdar kaka asociirana vlada predlagala, da naj se odreče spojitvi z Nemčijo pod pogojem, da ostane nemško južno Tiroisko pri Nemški Avstriji. Ako pride nemško južno Tirolsko pod Italijo, ostane od Tirolske samo ozek kos, ki mora polem brezpogojno in neposredno pripasti Nemčiji. S tem bi bila možnost obstoja Nemške Avstrije kot samostojna država zopet bistveno prikrajšana, Nemška Avstrija bi bila še tembolj prisiljena k spojitvi z Nemčijo, poroda- Nemški poslanik v Vatiknu. t.uli. U.rliij, 3. m. ju. (ČIU.J 'Trdi se, da bo nc samo Priu.ij-.;, temveč Iudi nem-- ta država imela v prihodnje svojega po-slanika pr; Vatikanu. Zmede v Budimpešti. LDU. Budimpeaia, 2. maja. (ČTU.) No-cjj ,e boji: v budimpešti najhujšega, ker ni dvojke, da bo drhal začela pleniti. 2e prejšnjo no so se oddelki rdeče vojsko pocui po mestu in grozili. Govori se, č f. je poverjenik Samucly žc zbežal. Tudi t.ru;;i poverjeniki skušajo s pomočjo aero-planov pobegniti v Nemško Avstrijo, O usodi lalccv r.i m0r:;ar znanega, govori se pa, da so v smrtni nevarnosti. Ljudski poverjeniki so mislili samo na svojo rešitev in izročili mesto dihali, da s tcin sebe rešijo. Afriko za Francijo. LDU. Lon !on, 2. maja. (ČTU.) Wilson in Clemenceau sc bosta pobotala, nakar bosta Amerika in Francija pri mirovnih pogajanjih postopala popolnoma enotno. »Vilson je pretile šil C! mer .eau-u redovi-lo podpisan dekume s hnierim sc Amerika ravezuje, da bo Francijo branila pred napadi, ki so naperjeni proti njenim inte-rc m, Čehi zavzeli M ur. k č, T.DU. Prage, 2. maja. (ČTU.) Povelj- p.ik češke vojske na Slovaškem je za prvi mai poslal ministru Klofaču brzojavno če-t;'no ter piistav'1, a so češke čete rav-nr' ->r zavzele Mur! č z jako majhnimi Ec'i na Slovaškem. LDU. Praga. 2. maja. (ČTU.) Ministr- S';vo ."'.a dno hrambo je ;zdalo nastop- ro n roči'o o položaju v? Slovaškem: Pri Xonv -ni: je bil po včerajšnjih hudih ma-žarsl i'i napadih popoln niir. Izgube na mrtvih znašajo 13 mož, ranjenih pa je 30 mož in 1 časiniki. O-jrske izgube so izdatne. Samo na Donavskem, otoku smo na ii 30 ogr kih mrtvecev. V noči na prvi '..'li po ' • "-rib izpraznjena -r- 'a n, Sat raliji - Uihcly, Nikolav, r !'• •:, 1'anrcve, Pima in Zsct, 1. maj : n č > ^rc'iro'-; d - 'jc in za-'b •« ' • . o. T: no in • n nekatere -'ruge . " \ . •«. c' ' u reke Inolo in ob leven dop"- m bregu jc ost*.l položaj rcs7r: .-merjen, ke- 4am Ain/ari rvojih po-stojanli niso zapustili, Tronki' zr-?"'i Fc' o^rad. LDLT. London, 2. maja. (Erezžično.) Tukaj kroži vest, da namerava Trockij radi erodiranja finskih čet v prihodnjih dneh zapustiti Petrograd. S-moctojr.o.-t Tirolske, J DU Eunaj, 3. maja. (ČTU.) Kakor javlja koresoondcnca »Iiercog« iz Incmo-sta, bo tirolska krščansko-socijalna stranka c!rres popcMne stavila v seji predlog, se T!:o!s! -. proglasi za samostojno. Cesar Vi:'eir<. LDU Berlia, 3. maja. (ČTU.) Cesar Vi- ljem je prosil nemško vlado, da se sme vrniti v Nemčijo, in sicer na svoje staro po- "Cj U3U 3. maja. (ČTU.) Neka vest iz Wa-shingtona javlja, cla so tam mnenja, da bo cesar Viljem prišel v Ženevi pred sodišče narodne zveze. >1, P ©liti Sna novi + Franecsko časopisje c naši severni meji. Pari ko čr;cp'cje, mod temi tudi »Temps«, poročajo o interpelaciji Frana Smocicja v narodnem predstavništvu o nemških' napadih na Koroškem. Beležijo tudi o''g.-wr ministrskega predsednika Froliča, da sc bodo ukrenile r>!roge proti-tt ne pri 'a\ .!■•■! j ::!'Cga komentarja. + visokoSolci Clemen- ceauju, Lloyd Georgeju in \Viisonu. Jugo-šlovar ki visokošolci v Toulcuse so poslali C'eiTirncet uju in L!oyd Cocrgeju sledečo brzoj:' ko: - Cinjcni vsled vzvišenih namenov, katere sta ncka>:nla načelnika francoske in angleške vlade pri reševanju jadranskega vprašanja izražajo jugoslovanski dijaki, po številu 110, gospodoma Cle-mcnceau'u in I.loyd Ccorgcju svojo uda-rost in globoko hvaležnost.« — Istočasno so poslali predsedniku \7ilsonu naslednjo brzojavko: »140 jugoslovanskih diiakov v Toulcuse iskreno priznavajoč predsedniku \Vilsonu čut pravičnosti, ki ga dosledno predstavlja kot reumornega branitelja zatiranih, sc ginjeni vsled njegovega varstva njihovega naroda, mu pošiljao svoje neskončne zalivale in globok izraz svojega zaupanja v svojega velikega zaščitnika.« — Med temi 110 jugoslovan kimi dijaki gotovo ni bilo nobenega Slovenca, sicer ne bi govorili o »vzvišenih namenili«, »čutu pravičnosti«, »branitelju zatiranih« in »neskončni zahvali« diplomatom, ki so tako hladnokrvno žrtvovali stotisoče našega naroda krivici in nasilju. -)- Bivši cesar Karol se bo naselil, kakor poročajo francoski časopisi, na nek- danjem bivališču princa Jerome Napoleona v Pranginsu ob genfskem jezeru. V njegovem spremstvu se nahaiata tudi princ Re-nč Parmski in grof Weteg. -f Italijanski socijalisti o WUsoou. »Avanti« piše: Časnikarji sc motijo pri tem ko pišejo, da Wilsonove besede nc bodo našle odziva pri italijanskih strankah, iz-vzemši socijaliste. Mi nismo Wilsonovih naziranj, mi smo socijalisti in nismo nikdar verovali, da bo ameriški predsednik s svojimi Štirinajstimi točkami stopil v boj za najvišje pravice človeštva in za pravice narodov, Tudi sedaj ne verujemo, da se pro-tivi on italijanskim aspiracijam ob Adriji iz idealnih razlogov. Dnevne novice. — Bogoslovec g. Jože! Perjatelj f. Umrl je včeraj v Škranjeku pri Vel. Poljanah g. Jožef Perjatelj, bogoslovcc I. letnika. Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. maja ob 8. uri. Počivaj v miru, tihi in blagi tovariš! — t Bogoslovec g. Franc Terpin. V sredo dopoldne smo pokopali v Dobrepo-ljah č, g. Franca Tcrpina, bogoslovca III. letnika. Sprevod iz Zdenske vasi na dobre-poljsko pokopališče jc vodil č. g. bogoslovni profesor dr. J. Srebrnič ob asistenci 21 duhovnikov in tovarišev bogoslovcev. — Spremljala ga jc r.a zadnji poti domača dekliška in mladeniška Marijina družba z zastavami, Orel z zastavo in ogromna množica drugih Ijudij. Krsto so nosili Orli v kroju, ki so tvorili tudi častno stražo, Slovesno sv. mašo zadušnico ie daroval č. g. semeniški podvodja dr. I. Fabjan, č, g. dr. Srebrnič pa je imel v cerkvi kratek govor. Molitve za rajne jc pel zbor bogoslovcev, ki mu je zapel tudi tri žalostinke. Počivaj v rniru, dragi tovariš! — Imenovanja. Za okrajna komisarja sla imenovana dežclnovladna koncipista dr. Ivan Perne in dr. Lovro Bogataj. Pravni praktikant Fohn je imenovan za provi-zoričnega deželnovladnega koncipista. Av-skultant pri okrožni, sodniji v Tuzli Rudolf Babič je imenovan za provizoričnega deželnovladnega koncipista; dodeli se okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Avskultaut Jože Pretnar v Ljubljani se sprejme v pripravljalno službo politične uprave. — Javno vprašanje na poštno ravnateljstvo. Zakaj ne sme mariborska telefonska številka 220 klicali interurban? Zakaj se vedno trdi na maribarski telefonski centrali omenjeni številki, da je zveza z Ljubljano pretrgana? Prosimo na to naše — za danes — posledno vprašanje natančnega in odkritega pojasnila. — »Društvu Jugoslovanskih novinarjev« je daroval novoimenovani ravnatelj banke Slavije« g. dr. Bole 500 K. — V isti namen je izroči! g. blagajnik Ljubljanskega zvona < 100 K. — Čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da z ozirom na to, ker je rok za naročanje sladkorja potekel žc 28. marca, kakor jc bilo v časopisih naznanjeno, in ker je sedaj ves sladkor oddan, za enkrat ne sprejme več novih naročil. — Boj med roparji in tihotapci pri Vrhniki. V soboto je deželno sodišče v Ljubljani odgodilo razpravo proti Jožefu Turšiču iz Cirknic, ki je dne 10. februarja zabavljal proti Jugoslaviji in hvalil »Ko-rlna«. Mariji Hering jc prisodilo 4 ledne, Roziliji Dolinar pa tri tedne ječe, ker sta v stari Avstriji neupravičeno dobivali vojaško podporo, ko je bil njunin mož oziroma brat že doma. Med razpravo sta jokali, vsled česar jima jc predsednik (nad-svetnik g. Vedernjak) tolažilno rekel: •Zakaj ste pa dobivali pravzaprav preživnino, da boste dedca redili doma«, — Alojzij Mule je zaslužil 6 mesecev težke ječe, kjer je ukradel 27. marca v Grahovem konja, ki je vreden 4000 K. — Zanimiva je pa bila razprava proti Jeri Mačkovi z Vrhnike. Jcra je svojo reč zelo zgovorno opisavala. Grabila je listje in našla nahrbtnik, v katerem je bilo 42 metrov ženskega manufakturnega blaga in 62 metrov blaga za srajcc. Nahrbtnik je spravila v vrečo in naprosila Frančiško Škofovo, da je vzela »nagrabljeno listje« na voz. Srbski vojak Ilija Jovanovič, ki je bil na straži, je blago ustavil in ga izročil svojemu korporalu. Razprava je dognala: Čez demarkacijsko črto so prinesli tihotapci veliko blaga. V vojake preoblečeni roparji so jih ustavili in zahtevali od vsakega 100 K, Ker jim jih niso mogli dati, so jim pobrali blago in jih zagnali čez de-darkacijsko črto nazaj. Da so hitreje tekli, so streljali za njimi. Sodišče je prisodilo Mačkovi tri tedne ječe. Ij Usposobljenostni izpit so napravili na državnem učiteljišču v Ljubljani: a) za meščanske šole: Kuna ver Pavel (I, sk., z odliko), Božič Apolonija (s. Lavren-clja, II. sk.), Jager Alozija (s. Benjamina, III. sk.), Levstik Helena (III. sk.), šu-š t e r š i č F r a n č i š k a (s. Metodija, II. sk., z odliko), Šilih Gustav (dopolnilni izpit iz slovenščine); b) specialni izpit ir francoščine: Kokalj Božena, Miklavec-Janša Marija, Schilfrer Antonija; c) za ljudske šole: Fink Leon. Golmnjer Ivan. Kun.st Ivan, Lavrič Stanko, Osterc Anton, Pogorele Karol, Sežun Andrej, Armič Marija, Bahovcc Marija, Baraga Frančiška, Ber-gant Pavla, Blaznik Vida, Božič Vida, Ce-puder Irma, Črnologar Angela, Dimnik Evlalija, Erjavec Amalija, Fischer Josipi -na, Gajšek Hermina, Hribar Olga, Hvala Karmen, Hiibschcr Štefanija, Ivane Valerija, Janežič Ema (z odliko), Janežič Ljudmila, Judnič Martina, Kiferle Ljudmila, Kladva Marija, Kosi Karolina, Kra-mer Miroslava, Krisch Cirila, Krisch Otilija, Lehmann Andreana, Miklavčič Frančiška, Perušek Marija, Pilbach Ana, Piskernik Helena, Šeme Ana, Turk Antonija, Verce Ivana, Verstovšek Vladimira, Tylli Marija. Tri kandidatinje. za ljudske šole so bile reprobiranc, ena je med izpitom odstopila. ljubljanske novice. lj Ljubljanske Marijine družbe imajo danes v nedeljo ob 5. popoldne svoj skupni shod v stolni cerkvi. Člani vseh družb naj pridejo polnoštevilno! lj Poročil se je dne 26. aprila na Brezovici pri Ljubljani g. Ludovik Fajgelj, poštni asistent sedaj v Mariboru z g. Av-gusto Podgornikovo, učiteljico iz Goj-ice. lj Vodnikova slavnost ljubljanskih prosvetnih društev se vrši danes ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Spored obsega govor g. župnika Finžgarja, pevske točke skupnega pevskega zbora (nad 60 pevcev) in Linhartovo veseloigro »Zupanova Micka«, katero uprizori Ljudski oder (v narečju iz leta 1790.). — Proslavimo spomin našega velikega pesnika! lj Krekova prosveta. Odborova seja ie danes popoldne ob 3. uri v Alojzišču. lj Vpokojeno delavstvo tobačne tovarne ima v torek, dne 6. maja ob 3. popoldne shod v Ljudskem domu, mala dvorana. lj Narodna noša z Gorenjske in Dolenjske. Ravnatelj muzeja gosp. dr, J o s. M a n t u a n i nadaljuje svoje zanimivo predavanje o narodnih nošah v ponedeljek dne 5. maja ob 8. zvečer v Mestnem domu. Tudi to pot bo imelo občinstvo priliko ogledati si opisane predmete. Vstopnina 1 K, mladina prosta. lj Samomor. Včeraj ob pol treh ponoči sc jc v Zvezdi na klopi ustrelil železniški sprevodnik Fran Arhar. Zadel sc je v srce in je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok samomora je neznan. lj V imenu njegovega Veličanstva kralja je razglasil na torek dne 29. aprila razsodbo pri ljubljanskem deželnem sodišču podpredsednik Regali prvič. Zdaj se razglašajo razsodbe sploh v kraljevem imenu in ne več v imenu zakona, kakor so se pričele razglašati po razsulu stare Avstrije. lj Kanalske pristojbine v Ljubljani. Mestni občini ljubljanski je dovolila dež. vlada za Slovenijo, da sme z zakonom z dne 28. julija 1917, dež. zak. št. 40, uvedene kanalske pristojbine pobirati do konca leta 1921. Nlagnoveiše. AVSTRIJA SE NE SME ZDRUŽITI Z NEMČIJO. LDU Versailles, 3. maja. Kakor poroča »Matin«, se je izročitev mirovne pogodbe zakasnila radi težkoč v redakciji. Glede Avstrije doznava »Echo de Pariš«, da so jo sklenili ustrojiti kot nevtralno republiko pod vrhovnim varstvom zveze narodov z izrecno prepovedjo, zvezati se z Nemčijo ali priklopiti se Nemčiji na kakršenkoli način. REKA NAJ BO PROSTA LUKA? LDU Berlin, 3. maja. (DunKU.) Acht-Uhr Abendblatt javlja iz Haaga: Kakor poročajo iz Londona, je predsednik Wilson stavil Orlandu glede Reke nov predlog, ki se skoro popolnoma strinja z angleško-francoskim predlogom. TRST IN DUNAJ SI PODAJATA ROKO. LDU Dunaj, 3. maja. (DunKU.) Državni urad za promet jc z italijansko komisijo, ki nadzira na Dunaju izvšitev pogojev premirja, sklenil dogovor, v zmislu katerega se otvori 12. t. m. direkten tovorni promet s Trstom preko Trbiža. PROSTOVOLJCI ZA KORbšKO. LDU Gradec. 3. maja. (ČTU.) Danes popoldne jc bila na vrcučilišču skupščina nemških visokošolcev, ki se je bavila z ustanovitvijo voja za Koroško in z vprašanjem, da bi se graško vseučilišče in tehnična visoka šola zatvorili. Vnela se jc viharna debata, v kateri so sc dijaki izrekli proti temu, da bi se visoke šole zatvorile. Socialnodemokratski dijaki so bili tudi proti odpošiljatvi vojaške pomoči na Koroško, ker sc bo usoda Koroške odločila na mirovni konferenci. Končno se jc soglasno sprejel sklep, naprositi rčklcta IDRIJSKE ZADEVE V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. LDU Trst', 1. maja. Kakor sporočajo iz Rima, je socialistični poslanec Maran-goni v italijanski zbornici interpeliral ministrskega predsednika, je li smatra za logično in oportuno, da je bil idrijski župan odstavljen in da so bili slovenski učitelji na šolah idrijskega mesta odpuščeni in nadomeščeni z italijanskimi učitelji. To so odredbe, naglaša interpelacija, ki so v ta-mošnjem prebivalstvu izzvale sovražna čuvstva do novega režima, kateremu mora biti podvrženo. NEMŠKO POROČILO O BOJIH NA KOROŠKEM. LDU Celovec, 3. maja. (Dun. KU.) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora priobčuje nastopna uradna poročila o po- j ložaju: 3, maja ob 12. uri: Jugoslovani ro j razstrelili most pri Lipici. Sicer je položaj ! neizpremenjen, — 3. maja ob 17.: Poln- i žaj se v splošnem ni izpremenil. V/.d nI vse fronte traja ogenj sovražnega topništva. Razen mostu pri Lipici so razstrelili Jugoslovani tudi dravski most pri Dulah. Oba mosta sta bila šele pred kratkim popravljena. DR,. KOROŠEC V DALMACIJI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Split, 3. maja. Tu je bilo zborovanje, na katerem se jc razpravljalo o osnovanju ljudske stranke v Dalmaciji in ki se ga je udeležilo kakih 100 oseb. Dr. Korošcc je razložil v svojem govoru program ljudske stranke. Nato se je prevzelo v organizacijo stranke več oseb in so se predlagane resolucije soglasno sprejele. m Split, 3. maja. Dr. Korošec je došel v Makarsko, kjer je prisostvoval zadušnici za narodna mučenika Zrinjskega in Fran-kopana. HRVATSKA LJUDSKA STRANKA V DALMACIJI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Split, 3. maja. V Splitu jc 29, aprila zboroval zaupniški sestanek hrvatske ljudske stranke pod predsedstvom poslanca Baniča. Na sestanku sta govorila dr. Korošec in dr. Rogulja. Sklenilo se je, da se izvede organizacija ljudske stranke v Dalmaciji, Osnovanje ljudske stranke v Dalmaciji je liberalnim krogom postalo zelo neprijetno, ki so najprej skušali odvrniti splitsko meščanstvo od svečanega sprejema ministrskega podpredsednika dr. Korošca, češ, da dr. Korošcc ne prihaja v Split kot jugoslovanski minister, ampak kot strankarski človek. Zaradi tega se je vnela polemika med listoma »Nova Doba« in »Jadranom« ,ki je postal glasilo ljudske I stranke v Dalmaciji. ORGANIZACIJA LJUDSKE STRANKE ; V HERCEGOVINI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 3. maja. »Narodna Politika« I javlja, da se v Herecgovini zelo uspešno organizira hrvatska ljudska stranka, Na velikem shodu v Gerandih so sc izjavili zborovalci soglasno za hrvatsko ljudsko stranko. Tudi iz Vitin poročajo, da sc organizira hrvatska ljudska stranka. DEMONSTRACIJE NA REKI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) n Zagreb, 3. maja. O italijanskih demonstracijah na Reki so d osle nastopne vesti: Pri demonstracijah na Reki so hodile posamezne italijanske tolpe po mestu in trgale hrvatske napise s trgovin. Pri tem so tolpe kričale: »Doli z Wilsonom! Doli z Ameriko! Doli z izdajalcem! Wil-son jc. osel, lopov« itd. Po Reki se jc javno govorilo in kričalo, da je WiIson sin cesarja Franca Josipa I. Nadalje so tudi vpili: »Doli s Francijo, ki nas je izdalo! Doli z Angleško, doli z Jugoslavijo, doli z entento, živela Italija«, Ilalijanaši so vpili, da je Italija rešila entento in da je samo ona uničila Avstro-Ogrsko, Kričali so, da je ententa vse prevarila in izdala. ITALIJANI PROTI WILSONU. (izvirno poročilo »Slovencu«.) m Split, 3. maja, Povodom demonstracij v Genovi so spremenili NVilsonovo ulico v Reško ulico. REGENT ALEKSANDER ČEHO-SLOVAKOM. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 3. maja. Na brzojavni pozdrav čehoslovaške delegacije s proslave Zrinjskega in Frankopana iz Zagreba prestolonasledniku regentu Mcksandru je došel nastopni odgovor: Najsrčnejša zahvala bratom Čchoslovakom :>n pozdrav. — Aleksander. SRBSKA CERKEV V NOVEM SADU. (Izvirno poročilo »Slovcncu«) m Novi Sad, 3. maja. V petek 25. aprila jc došel odposlancc vlade Valcrijan Pri-bičevič, da na podlagi ukaza ministrskega vela prevzame upravo in imetje od sedanjega upravitelja karlovško i (mrhiie dr. SPLOŠNA STAVKA V OSJEKU V KONČANA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Osjek, 3. maja. Splošna stavka v Osjeku sc je danes zjutraj končala vsled posredovanja medstrokovnega odbora, Danes so povsod zopet jiričeli z delom. Sa M. S- 2. * Iz predsedstva Orlovske Zveze: Telovadni odseki pridno vračajo vprašalne pole, vendar pogrešamo še precej odgovorov, poživljamo zato iznova vse odseke, da vrnejo pole. Seja organizatoričnega Odseka se vrši v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer. pr »Moj Bebi« v dramskem gledališču. Človek pričakuje v prvem aktu duhovite satire, v drugem aktu se vda razpolo*. ženju, ki ga objame v kinu, v tretjem se zave, da je v cirkusu, Stvar je amerikan-d:o skonstruirana in ima le to dobro, da nazorno predoči gledalcu, kaj je plitvost. Burki bi odpustili neokusno koketiranje z lahkomiselnim občinstvom, ki ji je bilo deloma zelo hvaležno, če ne bi z neumno šalo sramotila slednjemu človeku najsvetejšega čuvstva materinstva. Kako je vsestransko tako zanikarna igra prišla na naš oder, nam ni mogoče rauzmeti, če nam nc bo konec sezone vsilil mnenja, da se zani-karnost pri nas zato igra, ker jc zanikarna. Razveseljivo je bilo edino dejstvo, da so bili igralci v svojih vlogah zmerni in dostojni. Režiser Železnik je rešil, kolikor se je dalo rešiti. On in Dreriovec sta pač igrala, kakor je pisano, malo pretiravala, da je bil cirkus večji; v tej višini sc je držala tudi Bergantova, dočim je Mira Danilova vlogo samo znala. Za Rakarjevo jc patos nevarnost, za Rasbcrgerja pn mala vloga. N, V. , ,, ______ ______ ... M. Nikoliča in izroči nor-mu upravitelju obeh visokin šol, naj dovnlita vsem visoko- 1 dr. Gregorijtt Lcbiču. S le n ..t prenehale šoleent, ki odidejo na Koroško, vst rnogo- aezulumiU razmere, ki ji|t •„ u.. j....L če olaišavc. ' I 19(2. mad/nrska vlail.i Koliko se jc že govorilo in pisalo o brezvestnem načrtu dr. Peganovega načel-stva Deželne vinarske zadruge in njenega vodstva: zadrugo razdružiti in uničiti. Izredni občni zbor 20. februarja 1919 je imel biti usodepoln za zadrugo, ali javni pritisk in ljudski glas sta uplivala na občni zbor, da je z izjemo dveh članov načelstva sc postavil na drugo stališče. Ko je videl od-stopivši načelnik dr. Pegan, kako stvar stoji, je še enkrat poskusil doseči svoj na-« men. Skliceval se je na nekega Vipavca (seveda imenoval ga ni), da je prišel k njemu in ga za božjo voljo prosil, naj dela nato, da sc zadruga rnzdruži, seveda je .-rilo to brez uspebr.. Človek bi mislil, da t,e bodo ti gospodje po obč. zboru kaj zdramili in vedeli, kaj jim jc storiti, posebno sedanji začasni načelnik gosp. Peter Natlačen, kateri je bil svoje čase navdušen zadružnik in kateri dobro ve, kakšnega pomena je in bo »Dež. vinarska zadruga«, posebno pa šc, ker jc šel sam zopet nazaj v vinorodne kraje. Prvega marca 1.1. po občnem zboru sta šla dva zaupnika zadružnih članov osebno k sedanjemu načelniku, po-vdarjala sta nujno potrebo, da se skliče občni zbor in da pride na dnevni red tudi točka: izpolnitev načelstva, ker zadruga po sedanjih razmerah ne more nikamor, nujna potreba pa je, da začne zadruga zopet delovati. Gospod načelnik je bil siccr samosvoj, kakor je njegova navada, a obljubil je vseeno, da bo v teku enega meseca sklical načelstveno sejo, ki bo o tem sklepala. Sedaj je že drugi mesec potekel, a se nihče ne zgane. Zadruga spi in g. načelnik pazi nanjo, da se ne zbudi in če sc ne motimo, bi najrajši videl, da bi se več ne prebudila. Nadzorstvo tudi ne pokaže nobenega zanimanja za zadrugo. Gospod načelnik nadzorstva, ali tudi Vam kot vinorejcu ni ve na tem, da bi zadruga prišla v pravi tir? Poglejte! vinarski nadzornik g. Skalicky piše v svojem dopisu v Narodu«; »Nihče sc nc zgane, da bi sc v tem oziru kaj storilo. Ed;no vinarsko zadrugo v deželi, ki je v zadnjem časti delovala in ni bila samo na papirju, smo komaj rešili njene smrti, na katero je bila žc obsojena.« Na koncu dopisa kliče: »Vzdramitc se in delajte, dokler jc še čas.« Gosp. načelnik nadzorstva, ta klic velja tudi Vam in ako drugače nc morete nič ukreniti, vsaj v javnosti pokažite svojo odločno mnenje in veljavo, ki jo imate do načelstva zadruge, sicer bodo člani zadruge o nadzorstvu isto mislili, kakor o brezbrižnem in nesposobnem načel-stvu. — Mi člani zadruge pa zahtevamo od načelstva, da takoj skliče redni občni zbor, kateri naj ščisti gnile razmere pri zadrugi, "ker čas gre hitro naprej, gospodarska vprašanja pa trkajo eno za drugim na vrata, posebno vinogradniško vprašanje bo eno glavnih, kako to urediti v naši Jugoslaviji. Tukaj bode morala hiti Dc Pogrob preblnge pokojnico bo v nedeljo dno 4. maja 1919, ob 4. uri popoldne i/, hišo žalosti na tukajšnjo pokopališče. Sv. moje zadušnico se bodo darovalo v več cerkvah. Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. KRŠKO, dno 2. moja 1919. žALUJOCi OSTAii. UfDllffl ki se ie ne'taJ časa učili na de-ULbilRU želi za šiviljo, bi se rada izučila v mestu, najraje v Ljubljani. Naslov pove uprava Slovenca pod .Stev. 2795". Jffip rn za Zagreb deklica za vsako iJtC tJC delo, kTznii tudi kuhati. Plača po pogodbi. Naslov: Dr. Josip Šiiovlč, kr. vseučil. profesor, Zagreb, Preradovi-čeva ul. 13, I. PPlt flfiŠfi v mestu ali na deželi na Kranj-1 baulljU skem ali na Štajerskem blizu železnice vzamem takoj v najem Ponudbe na upravo lista pod »Pekama«. Sloveiica'. se kupi. Ponudbe pod »Adler« 2702 na upravo t se sprejme v drogerijo. Ponudbe pod»Praktikant« 2762 a upravo ,Slo venca'. Prvo i A v Ljubljani. Vabilo na občni zbor ki se vrSi v nedeljo dne 18. maja 1919 ob pol 10. uri dopoldne v verandi hotela Union. DNEVNI RED: 1. Odobrenje odborovega poročila v pre- teklem letu. 2. Sedanji položaj hišnih posestnikov. 3. Računski zaključek za leto 1918 in pro- račun za tekoče leto. 4. Volitev odbornikov. 5. Volitev treh pregledovtlcev računov. 6. Določitev članarine za leto 1919. 7. Slučajni predlogi. Rko bi bil prvotno določeni občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. K pr«v polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje odbori Vabilo na občni zbor Prvega ljubljanskega delavskega konzutnnega društva reg. zadruge z omr|cno zavezo ki se bo vršil v nedeljo dno 18. majnika 1919 ob i. url pop. v mali dvorani Ljudske3a doma po sledečem dnevnem redu: 1. poročilo nafelatva; 2. poročilo nadzorstva in branje revizijskega poročila; 3. odobritevletnih račnnov; 4. volitev odbora in nadzorstva; 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi 28io odbor Kupujem cmpnl/ftl/ 'nc lelkov, hrastov Ollll OnUV ibJ n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Sca jnotli, parua žaga za državnim kolodvorom, tiiubljana iSUSi slanino, mast, loj, klobaso pošilja na drobno in debelo Vencesiav ViTiu, Pr.jedor, Bosna. Naznanilo. Podpisana uljudno javljam, da sem otvonln v hiši M. Zupanca v Toplicah (Dolenjsko) „f!esmvrgcllo uri maslu". Priporočam se cenj. obiskovalcem za obilen obisk, katere bodern glede hrane kakor pijuče dobro postregla. Snažne tujske sobe na razpolago. 2805 (3) Franja Zupane. Išče sc pošten, izurjen 2771 (3) PRVE VRSTE 2788 (3) Vprašanja na LAZAR POPOVIČ, OTOK, SLAVONIJA. Iščem 2 stanovanja eno s 5, drugo s 3 sobami in pr.tiklinami (plin, clektr. razsvetljava). - Ponudbe na upravništvo pod šifro: Danaj I, 2830. Iščejo se Spričevala in ponudbe naj se pošljejo ua naslov Strojne tovarne in livarno v Ljubljani. PoStnl preda? št. 155, Veliki lov Cerkllarcs&B bogat na raznovrstni divjačini (zaici, srne, prepelice, jerebice, fazani, kljunači, golobi, race, gosi, petelini, drozgi brinjevke, jazbeci, lisice, „gamsi-', „je-leni" itd.) se odda deloma v najem. Dr. Jos. Jenko Cerklje pri Kranju. Kupim hišo (vilo) s petimi sobami in pritikllnami (plin In električna razsvetljava). — Ponudbe na upravništvo pod šifro: Dunaj i, 2829. ""Proda sc kompletna, elegantna oprava za jedilno sobo s preprognmn, opravo iz porcelana ter steklom vred. Vse ie kr;.sno in skoro novo. Naslov pri upravi pod .Stev. 2623." nar samec z dobrimi spričevali pt-oti dobri plači, prosiemu stanovanju ia aprovi-zaciji. Služba stalna, nastop takoj. — Ponud e Karol Pollak, tovarnar, Hran]. Odvetnik dr. Jos. Jerič javlja, da je otvoril svojo lastno pisarno tBBSsssnm mnog v Ljubljani, Fračiškanska ulica 2 (hotel Union). Išče sc ijiiiiiica z dobro pedacjogično izobrazbo k trem otrokom (10, 9, 4 let). — Ponudbe na: Vila £AMA33A (pritličje) ■ Ljubljana, Karlovska cesta. 2837 Pozor I Cel (Jan Pozor! ugodna prilika za nabavo samo še v nedeljo dne 4. ma|nika v Zvonarski ulici št. 11 velika razprodaja: kompletnih postelj, divanov, foteljev, nočnih omaric, ogledal, finih umi-valnih miz itd. Vse po jako zmernih cenah I Ugodna prilika za hotele aH begunce. 2819 Fr. Re sner. užiiinfa z entm otrokom išče primerno službe tako, da so preživljata oba. Najraje k manjši družini ali samostojni osebi. Zmožna sein dela tudi na deželi. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod šifro »TakojSnji nas'op«. j 23 Prodaja kuhinjske emajllrane In porcelansko pusuue od 5 do iS. maja v Ljubljani, Resljeva cesta S ev. L Spoštovanjem I. Kus. Cement najbolj Ao vrst*| ima vedno v ?a-logi in na >rodnj | tvornica omiontulh lidolkov , JOS. C1H1.AH, LJUBLJANA I ta konje Ivi tojov »prejme tnfcoj Ivnn Zabrrt, Bobovek pri tirniifa. Najljubšo, oJoujea Stanovanje prosto. C3s o JS3 suhe in lepe kupni* po najvišjih dnevnih conah tvrdka Franc Dota ic. Kranj. Vsakovrstne slamnike priporoma po« podom trgovcem in slav-licmii občinstvu, kaVor tvidi mdi »lam nste ievl.'c išvnoi, prTopliCe ft*rfil«*V eksndate (fensVe belerai\, »» Ltd. j| fj | j^j ^ 30. SlUtlMl. Polnila daje bra.pla£M r*v*a;eljMvo. •__ (SI Dražbem razglas. N* ,*e>*h 5* r*biy* Storile avtomobilov toaiere namerava .cvetoodarsk* komisij* stvarno <2eraobs.l:i&c.ijo predat:. T vrreeer.u rs ie avtomobile r.»" o toiadevne ponudb« do 15. maja 1919 ortereteren*ii rlsde r* Slprertie, UJcMan* H^tel nir ja, ia naj r.a- ve^ft>o slede.V - stVe krs,- ir. naranftna oinaf-oa iresiA. k:*r se artomobl Tiiihai« n o- > vr.;k» as <5ror?*>u hi*e ____vrsra ,,ovotni. ©j-ebn -aato- rr.-.b i" tovar.- ,-ks rnfimVs r. Jterilkft ar. droga ornaKba mob- s.. v >.( ri ir. >*sf.}fifc — r&rusM za AJtomobil t sts.nju v katerem se ravro na-^a.)*. ;•* preseku ^mibenef* rf-ka se postil autcracM! izvedenca fcer.;tv n »V—j se a o.i.^;-*. Ki.r-ovRler sf as.ir* po rfre.rr.: zfivertti A* r>f boie prodal aatosao-r* .••->>- trt* r, jre* .'r.-.* .it>. > .•>(.: e .a;.-.re:'e- rcO ;n .if. r,<; :.-.:fi.iern.- zfti-.rero tefcorc *S ur pristo r.: T,raita Pb- lasu prot-. edikodc r.-. ©s rss.polapo. .•-.•»spo.1*: sfcA kv—, ' . s r« stvsrr.* .^Kvsc.bi rrr.i e si r.ri.irhrf ptarica ,-fi r> r.->fi pom; br« r: -f. rs v sokost poandJ* oziroma, da su*.o> r.-.vib.if jplo: ae proda. Ljubi lana. 1 rafi^a ISTfl. Gospodarska Komisija za stvarce dc«ficb6tis»ft>©.. 1 ;[rgv..otiUfi- a .iiTOiit rcfir.) u DPIH žn m Lir^ciit m}.u\ VABILO. rrrtki-V -VJ r>i®*-rt r« BStnccv tf Tj?rfm;ia trparrev m poli-».f:ni okraj kjaVijuaa ckoiiea« t L nbljanl n&rr.tr.'^ ris bo vršil r tr.relk firf ?R. ir« a t 1. ob lft url dopolndne r re.Lk! dverani >Str$.t©opfi Goltat r Ljubljani ustanovni občni zbor »Gvtiir •£ pevcev za politični okraj Ljublj&aa ckelir-st s (•?.:» dnpvriim tpčmt.: ' Pordrav nahelnik& pripravlja]dect ocbort. T. Vitanje pravil S. Vol tf t naJ-clstva e ; .-•* ::•: notari.^a tisaisa na Vrhniki, Generalna reprezentanca za batsrJfe, iarntce., elektrotehniko, (izdelek sve;ovne slovanske tvornice^ za kraljpstvo SHS Janko Pogaear, Zagreb, začasBO Llnbijana, Hirska ulisa številke 29 L pw.pf>;p obfci." b žita o v. ;;bor. L. ps skiope veljavno pr. vsi,kom st.pvi)u Tran 7.eball 1. v x na^eltiik Razglas. Dril&s iBrerprstebft ^'bCBSCBSkili lrc*fe»il s RsEIebl, it« it t 1 ob >t. eopo^ine br t ftr»hetiSSo v TteS na Jsvna rtr». t C- pirr<-7s"< It :ori. lv-'. .h pip.mensi.it kob'. Dn.iihe sirtr;>r.—e': tz r-o£n;6 okrr.tr' L-otome.*. Omni "tu, J»ifir:br>: Oesi. lt. let- h~.-»R r.rc~U* :n t«, imdpoiii. St. ursfcr rsrožie; Za to r'.-i v nsit.ncr ' e',if.v nopoli. k. sr bil. rhjavlieoi za rtrazbr dnr Ih. np -ila IPlfi hfio* p i ; ti. nnr kob t unaneif proda, bmj dt voijoniE oanelka zf krret:'s;vo ranertr ploh fidif i. 2RJU" p Ofif-rlok rt kmetl ptTT tnJ-^.np vlcot Si> Pretn: Eclan T. Lebelni vosek Fthf SEtice in *olpedkt rveč kupu}? p i najviJii dnenu ren: i KOPA t, tvf^tr. L;u> ar,a. Celovška i«0. ir. SLAJVKE, F TU J .iak&ma kcucarna. trgovina f n&pir tem i. irrvfr-r.ira pr porota. urndnr rt» tka barvane m bi r < r sr.)-JormaUr ir. kakovns;ih, j kancll ^t . papir ' 14 k.c nap" tiirr.jop i ji. i£ 4 k.c . onr.nr.u pnp.r fc. jfi. '.i l;g. dokume.cin kocrnpl IC 4 l:c n nn nanti nrtret»KC:nr r.t piRaror ntRerutskr urna« v dolini- kva.ne,,. Vrztrr ii ,-noe na -ar.r>n ngc. ter sr latibr zahtevajo. BiRpr se pnš je nr pDvzoijn t:; pmdplatilu. Tlsfcr«->nr 71 r-pr^rt obrtnike i^-ntir ' -».r.nt, drti va 1.1, r. pr tu. ; mul rennt it. ienr 1. * ~snna ■Ji' i8 SUBtii llllt aEJDDveiieni senata, i.rc er.".a '.lrsas. onos«.vae *:- nt povzetju za ceno S? K. poštnina pnset..>). JsiErnt zaptpjiFtrs KIXTA svetilk, Linbljana. Daaajska c. 12. Telegruni: KINTA L;uMian.v Naznanilo. ""'.inteo naznanjam, da irrr>i: 'erc se3a; rvo^o čerU&rskP obrt »a r-Uneah t*. 13 pr. Ljtbljoni r- " t— -i. • .-.tr pripo.-ohaan slavnem". obMas; »x ra vsa v to j-troke spada-u«'.- ' i.: < trt solidne in toftae potr. rhba.---5 spoftoviuijeff1 DCJLTSJ OBLAK f-ertftrsl mr stfr. '4H. \ Zftčedt zdr*\Wškc s cz. i c 15. mala m«, ^iro! M?]Ce, To.S \ si z«ira> lli^ki pr.pcn^čkt na razpolago. L-rhiM-v taioške cesta št a\ Živ ilu so prcskrMicna. Prospekte razpo- neznar.m m. tr^c« rt-o»t nl >P'»San a el3»v.r|a ravnate«. C-BVljarSkO C b I" t j sivo dri^v. z:-dra\ i ksca .Kogasks Statva*. te: J nt.n-.nnro^ mlsHtniicc, crj.i3ii (,fcpc*5«n ^•^.t.T.^ dtriiRiki, .r»>crn, ({{skaiatu u >t 9« grftkd^c. »ck-fn^ct is ^ .»crtclfcfci fcfren M h tvnsm rc ertfm p cmc lik' tzbcrf t lakcpi. itrvv itrn|i m »t 2hk'B narftl^e pr: FR.iHnC H1TTI. isiioflia pop r-ic'skck strpirt, k 2. Im&hO luiun'Cl »fiiove.nct« Ctčprn-nrn urc-dmi hilhais. Mo&kerc ^ LtubiM» .^iposio^-am . tiskarna t L»nbliant