STVU: ano . , L 18'20 .... 910 .... 4-60 Iništvo in uprav-vsak mm viso-rtnice, zahvale, dača se vnaprej. Dr. Henrik Tuma Gorica Viale 24 Maggio 8 Glasilo Komunistične stranke Italije (Poziv izvrševanega ocSbora) Proletarci vseh dežel, sodrugi! Propad buržoaznega režima se vedno bolj približuje. Delavske mase prehajajo od popustljivosti k akciji. Kapitalistična Evropa je pfMpla ogromna z o klopi prepredena jmKe, na katerem tepta buržoaziia dan za dnem, tresoč se pri pojavu prikazni proletarske revolucije, svoje lastne demokratične principe, v brezuspešni nadi, da stre svojega razrednega nasprotnika: proletariat. Tepta se povsod «stare ustavne garancije)), demokratične svoboščine: osebno svobodo, svobodo tiska, svobodo združevanja. Ravnotako se ni prizaneslo principom neodvisnosti sorlne oblasti in parlamentarne imunitete. Nasilstvo je povsod na dnevnem redu. Z mučenjem in ptrotipostavnim uboj-stvorn skuša burioazija odmakniti 0-gromno proletarsko kladivo, ki visi nad njeno glavo. Čimbolj se porničema proti Sovjetski Rusiji, vidimo tembolj grozovitejši in nepomirljiv beli teror — Za Latvijo in Estonijo so dežele, 'Mer vlada največji teror in se uganjajo največje grozovitosti — Poljska, Romat-niia in Jugoslavija. Na Poljskem je politična poHciia prava vladarica dežele. Ni ga dneva, da bi se ne aretiralo neštevila delavcev, Irte v špionov in provokatorjev. Mučilnice niso 7tiMar prenehale funkcionirati. Postalo je neka} čisto navadnega ubiti aretiranca med zasliševanjem. Policijski čini starega režima zatemne-vajo pred onimi sedanjega policijskega rablju Šmarskega. Preganjanje radi všdeležitve pri gospodarskih bojih je novo dejstvo in ta postopanje ie bilo uvedeno pa proglasitvi demokratične ustave republike Poljske. Na ta način se je zaprlo že na stotine in stotine kmetov. Samo pa sebi umljiva so komumisti oni, ki morajo trpeti pmledice nhjbol) srepega preganjanja. Ni dolga od tega, ko so je demalcraii&na Poljska zado-mliavala kaznovati naše sodruge na podlagi § 112. starega carističnega za-Icona, ki določa 8 let prisilnih del za samo pripadanje k protivladni stranki. Danes je šla še dalje. Poiskala si je izmed že preperelih papirjev starih arhivov čl. 10. kazenskega zakonika starega režima, ki določa 15 let prisilnega dela v sličnih slučajih. Caristična vlada se ni upala uporabiti tega člena, razun v izrednih slučajih. Poljski sodniki pa imajo zaukazano, da. obsodijo po maksimu. ta ie v večini slučajev na smrt. Vlada Pilsudskega katero podpirajo socializdajalci kakor n. pr. Daszin-skij, nima nobenega zadržka, da smatra politične aretirance za navadne zločince, Tega niso mogli preprečiti ogorčeni protesti aretirancev in gladovne stavke ti Varšavi, Krakovu, Lodzu, Lvovu in drrugih mestih, Aretacija komunističnega poslanca Dombala, nezaslišana ravnanje, kateremu je bil podvržen v ječi, katero ga je prisililo*, da se po sluzi dvanajstdnevne gladovne stavke, njegova obsodba na šest. let prisilnega dela, ne radi pripadanja naši stranki, ampak samo radi komunističnega mišljenja, vse to so epizode poljske juslice. Buržoazno časopisje je v svojih poročilih o Dombalavem procesu pisalo, «da ie Leninov duh krilil nad sodiščem«. To je priznanje: strah pred boljševizmom Te odločil o Dombalovi usodi. In divjanje ne bo nikakor v* stanu rešiti buržoazije. 2e dolga od tega so se balkanske države podale na isto pot. Pa padcu 0-grslcih sovjetov, napolnjuje balkanska . buržoazija svoje ječe z revolucionarnimi delavci in uporablja za to pogosto sko.ro zakoniti umor ptrd poskusih bega, po Noskeju priljubljeni metodi. Kljub belemu terorju je l. 1921. v Romuniji narasel komunistični val. Meseca maja 1921. je bil aretiran cel j romunski komunistični ktmgres radi tega, ker se je izrekel za komunistično internacionalo. Takoj na ta je rumunska vlada skovala izjemne protikomunistične zakone. Prizadeti so bili naši sodrugi. V Besarabiji, Mer vladajo samalastna bojarji, je bilo oslepljenih nekolika naših zaprtih sodrugav. Pri preseljevanju, se jih je podvrglo najhujšim krutostim. Pa kljub temu ni zmogla buržoazija zlomiti delavskega gibanja, ki vedno bolj narašča in se širi. Rumunska reakcija je morala tudi nekoliko odnehati pred tem gibanjem, a ne da bi spustila svojih Žrtev. Dovolila je amni-stiio, ki se razteza tudi na komuniste, ampak komaj so izpuščeni iz ječe, že prežijo ubijalci nanje. V Jugoslaviji se je l. 1921. uvedlo drakonske zakone proti komunistom. Neštevilne so aretacije in zelo pogosti slučaji mučenja. Vse te mere pa niso imele zaželicnega uspeha. Ves la pritisk se je izkazal kol nezmožen ustaviti naše gibanje. Kljub zaplembam domov rdečih strokovnih organišhcij, kljub zasedbi prostorov, ki so se izročili reformističnim organizatorjem, o-stajuTo delavske mase zveste komunizmu. Jugoslovanska reakcija se nahaja v zagati. Pritisk mas jo sili k dovoljenju amniislije, na podlagi katere je osvobojenih 1500 aretirancev. Pripomniti pa fe treba, da se še mnogo amni-stiranili nahaja v ječah, kjer čakajo; da bodo. umorjeni, kakor njihovi bratje na Poljskem in v Rumuniji. SODRUGI! Buržoazija se poslužuje tcfmjo proti delavskemu razredu in sicer s pomočjo reformističnega socializma. Ne pozabite, da je reformistični soicalizem... ob priliki pPocesa v Moskvi, ki ga je započela Sovjetska vlada proti tistim, ki so hoteli udariti rusko proletarsko revolucijo, uprizoril hrupno časniško kampanjo pridi Sovjetski Rusiji, poslužujoč se vseh najgnjusnejših sredstev, Iri jih rabijo meščanske države proti delavskemu razredu. Pasivnost delavskega razreda, kakor tudi niegovo cepljenje, pospešuje ofenzivo buržoazije. . Združitev vsega proletariata, udej-stvitev enotne fronte spričo kapitalizma, edinole to nam jamči našo zmago. Za enic-trnio- pircfletarskioi fronto! Za čllcivešlklci dostojanstvo delavstva! Za revolucijo in 'komunizem! 1ZVRŠEVALNJ ODBOR K. I. Položaj i zadatak proletariata '► Nrkioi noče' pomisliti kajko nam je stalo dlo toga cla odredimo geografski (zemlijlopisni) pioitataj proletariata, jer danas nema predela na zemlji glde ne bi bita pnofleteira .i kapitalista. Proletariat ije, dakle, svezemaliski - i n tern aoi o~ nalen. Pa i kad bi se gmioirito samo o proletariatu Italije, ili Juliii&ke Ve-neciie nilklom neto pasti na um d'a so zapita Iklctti ta geografski polložaj toga proletariata. Badava klretenstvo refiur-mističkilh vddlia. ikaklviog ni mediju po-ludivIUacirna sredlnta Afrike nema, Padava i 'krivtaloiino' di vit jadro1 fašista, ka-klvtog ni mediju Hjudtoradterima severmiog po-la nema, — ipajk svata mara d'a prizna kalkb smo u Ev;'dpi, poi geografskem pollolžiadu, a napose u jtužimoii E-vropi. — Ctavoiri je sad o polliožaju proletariata kao internacionalne klase i o jifegoiviin zadlacima, reč1 je o socialno™ položaju preletel'dke 'klase, o u-sltorvima pold! kcDima živimo1, 1 o toni ka'kia da petelj torno te ustave, da po-boljšanTO naš (proletarski) socialni položaj. 1 Prvo, sveikb mara da zna -— a kb jed ne zrna odAiah ndka padiva čuta Po-totnicu komunizma (ABC) — i neka (licibniof oporni sli o onom sto tamio na-dlie — treba, velimo-, svake- d‘a zna k,a-kK) mi živimo u ta^ozviainom kapitali-sti&kbm pdretku. Osnovna sivcustva tog puretka, pa kioliima se on- pcana, jesu aya: naba se ne proizvodi zlboig toga šta j-e ona lljuldima potrebna, vec racn profita, daiklle zia tHišle; dla se ta) profit omaguči, oni š’to hoče- da zgrou profit maram da prigrabe sva sredstva za pr-oizv« linju u svoje -ruke, i atu d su sva ta sredstva dbpala u ruike malog broju ljudi; i, nmpasletiku, s vi Sto nemaju sred stava za proizrad-niju moraju dla rade za p! a tu, da jtrodaju radnu sna-gu, tar! dlrukto (u aram paretku!) ne bi mogli dh žive (izvan zatviar-a), niti bi onaj mali b-nctji kirupnih posednika rno-ga-o da -rasi pa nasu mu-ku i pared' sveg toga da nagomdava bogastvo. — Oni isto -vedre i oblata, što dli&e ogromni dta srerlstava za ži-vot, ziavu se^kapita-listinia jer- 'ie kapital svte cino što niosi profit, to jest diampsi prih-odi svome p0-sedniku, ialkb oivaj nista ne itaidi (ne učesbvuje svoijloinri snagom u praizvod-uji). A mi ostali, št-o m-oiramo iz dana u dian rla se pradaiema njima jer nemarno (kapitala, niti nainu/mijih sred-stava za piiaizivodlniiu, mi se zcivemo piroileterima, ili — krtkio nanodlno pre- danje veli — go-lačima (goli lljudi, klali t ni-gkfe ničta nemaju, esim srca .iuna'i- s kioga.) I čita-via toi nesr-etnioi ur-ed|jenje se i ztcive kapitalisttokiim. 1 Ima jioiš uvcik iadni-ka kolji vele da je < «takla u-vefklbito, pa če i ostati«. Mi me- ] d-jutim znam-a, tla nije taikio odd-ve-k j bito-, a — bez šale — takoi ne m-ože ni -da ostane. Da se ne n a tež e mo o-ka to- -ga, šta jeste bito, a šta opet nije, da 1 vidiima Sta danas jeste i šta sutra mcira < d'a bude. I « Kiaidl vel-im-a da se piiio-izivddi radi pr-o- ( fita, to zmači, da se proizvodi samo 1 detle d|olk pinoifita ima. Dakle, ima proizvodnje — ima i priafita. Ali, ddk; ima profita — ima i kapitalista (piuiaivica 1 i giotavana ma plečima prdletariaia), a ta je virto ugadan poliožaj. (Vi ne znate, jer niste pirclbali; ali kad! bi vam iskreno irdkaci klolji «za:riuibl|ieni» ugledni na-radinialtl!) Zato svalk-1 kapitalista toži da osigu-ra t-aj svoij položaj; a. da to po- ' stigne, cin ulaže kapital u prioizvcidnju i tu pon n-ic onaj- kidbni lanac: to više pmizvodlnje — više je i profita; a šlo vito profita — tim više proizvodnje, krjja cipet nesi mcive profite i t. d. Kapital nagom ilava i — dabogme — veči kapital hrta riast>e, pa time guta cine sitni jo. I kadi znamo dla svaki kapitalista hoče da se odirži ka o-taikav (ibio bi lud kad' ne bi htoo), o-nda nam je jasno dla le mediu njima straišlna kionku-reniujia, (utakmica); a njjen rezultat je u t-cim ata: svo veai dea sr-eidstava za pu-oizvodlraju prelazi hnaci u ruke naj:-klrupn-u-ih kapitalista (ili rtiihiclvi-h u-cliruzcujn) 1 mi i hov bnoi je sve manji, a svo vodi briciji ljudi o sta j e bez ikakvih siredstava za ptioizvioidin-ju sve brc-j-niji je paiclletanat. S druge stran« nncifit je vrlo pri-jatna stvar. 1 svaki Ikiapitabsta so trudi dia ga pciveca, alko ue j-ot& tatiko ctavek (zldlrav i razuman) da vodi uživanje Zato ga -pušta u «promet«, to jest uiažc ga u thgcivinu, pricizivodiniju i t. d. Dcibije-ni pinotfit pinveča kapital, a civaji poveča „pl,omet«, kolji Oipet poveča profit . . . diikle, raste piroizividilnija. — Ali dio-kle? Kaže se, dcik se trži-šta ne zašite. To če reči. dtk kapitalisti d ib u- prodaj u pnoiz-vade. A kad su tnžišta zasičena? Kad s vi p'-izvodi ne inogu da so pnc-I-aju uz profit? Sta on da? Onda P-vu ta-le onaj ko m-ože, a može onaj koti jo Jefti ni; je plati-c; p. 1 d zvita, ili "žkj kiclii je gospiddlir ti-.išta. U riba siv fift onaj Sto u več-u; meni idklririšču-jc radni nanod, u pirVom redu proletariat. Jer, alkio ga prio-iztviddi jeftino stdii — oni je moraoi cla plati vrUoi sliabo- sto radnifce,-o,dl činih šta proi®vod'e sincivine, pa sve cla najutanijiih in najveštijih stručnja-ka; a akta ta gospodar tržišta — tuciji piaizvad-i ne m-ogu na isto tržište i on prodaje sv-cjje kalkio on hoče. Razume se, da piotoioSacka masa, radlni narodi, i u jed-n-cm i u drugo-m slučaju, sve manije m,c(že da kupuje, sto jadinije živi; a otimamj-e za deftine siravi-ne (čitaj radnu snagu) i za tržišta (za izgladji-vanje radnog naroda) biva sve žešče mediju kapitalistima. Sivi ne motgu da prddlaju, pa ne mcigu ni da proizvode, — proizvodnja cpeidla. A ipa'k: svi hoče pnafita, jer u pirictivniam slučaju ne bi ni bili kapitalisti, dakle svi teže da jeftima prciitavclde i da osigu-ralju tržišta,, — suprotn-osti as zacčJbr-avaju me-dju nijima. — Sve taka, ddk ne ctadije dia rata, do lkiri\-ave otirnačine. To je vrhunac, kapitalistiSkog r-azvifka, cvet kapitalističkag ustrioijstva, a pHod1? Ptdcl . . . sasvim paliadlno, cilij- kapitalista u imperdalisti-člkom (osvaiolč-k-om) ratu jeste pdbeida. Svaka grupa bi htela da pobedi, to jest da uništi pinoti vnijka, da mu razori sredtsbva za proiavGidlnju (u ime dem-dkiracije sveta, blagestarujla i sq,m aopredelje nj-a naroda) ,da mu lotme sinoivine i tržišta. Da-kakia, po njiihovom računu, to bi tre-fcao dia bude pilioldl rata, svalklcg pa i o-n-ag što ,j'e tek pnohujap. — A šta mi mediiutim vidiim-oi? Vidimo sasvim drugi plad. Istina, kapitalisti se poideliše na «po-bednike » i potoedtane. Jedni su uzeli sve kolonije (tannci su u glavnem i sir-s> viine i tržišta), a drugima ne estavitto niš-ta. Sasvim j-e piri-riodhtci da su orne po-bedjene dliižave u jadtoom stapju, jer im manjka sve št,a ta nužn-a za valija-nu proizvcicSnui. Ali ni plcitaižaj* «.p;cibed-niika« nije ballji. Za preme rata, kako u picibeUijenim talko i u «pi:ibed)n:i6k,im» državama, sve pirioiciviOdlne eaage su bde upravtjene pirema cilievima rata. Proizvedi la se musiiciža, cpuilje i jatna 0-pcema ucpfto a sve clrugo ja bito zapostavljeno. Pr-ciziviacina sredstva su se trošila (želijeznice, tvor-nice i t. d.) bez miJlosnd'ja, i nilko se nije stara-a cla ili p:ipi;ia:vi!>. Silne tvcirinice, kolje su iz-, radjivale koris-ne predmete, pireustrnjene su za izradu ratnog materiala. Tako- su te kapitalističike dližave, čija m-erč je bila baš u tem Sto je svetska okoruom i ja adl njih zav-isila, šta su prikupile svu industr-iju, talko dla su sirovi,ne samo u tim dirtovama (največina dfellcm) mogle cla sp pireracle i samo od mjiih su mogle kapitalističikii ne-raavijiene d:'žave dia dobi ju industrijske proizvede, — te dotave nisu mogle da izvaze industrijskih proizvoda ni blizu omcim Šta su mogle pira. Dabogme da se taj manj-ik esetio, a ogobite U ,da-Idkim7 laagatim i heinduStrilškim koloni jama. Slc-bodni kapital ie trza p:iju-ri-oi cnama, gde su lepi izgleefi za profit, i tarno se nagici počela razvijati industrija. Tim se tirMte e\xopskicjj i a-mci-iikanSkicii1 industriji grdima smanjito a jl:|š se povečala kianAuirerucija. Dodialj,-ma sivemu torne jteb sldtaj Rusiije, kio j ase obrgnula ispcld jarma kapitalistič-kqg ugn-jetaivanja, a bila je jedan od glavinih izivicu a sinlc-vina za eviricipsku i svetsiku in-diustriju i g-Jdlni potnašač inv dustrialnih pi..':iizvci 1i.; dodajmo terne nesposobnost prjbo: tenih zsmalja (i cfcugih zsmalja sa siabom valutam) cla kupe proizvedle iz zemaita sa visciklcm valutom; — on-da nam je jasan plod rata. Dcdivta, u prva vreme pcsle rata, dlcik su magazini bili sasvim prazni, a proizvodna sredstva skr-oz uprcipa-štena, oseti-a se izve sni pdlet u ppcizivod-pj;i, beta dobra konjunktura, kako se veli. Ta cBotojr-a konjunktura i slabost ka pitalističke kilase pirisiliše kapitaliste dia. popuštaju pred! pinotataniaticm, beg su stradanja za vireme Tata naučila pameti, i iradlništvio, je pobcflljlšalia svrdj! po-loižaj-. Medjutim, dlcibra klanjuktura eto čekia svicji- knaj, i tto ubrizia. Baš zbeg lepih profita, industrjja se br-zp pridigla. A pošta kotam,jio treba,ju manta, tari raz-vijaiju svclju industr-iju, veliki dea E-vi icipe i Azije (Rusija i Kina) stota izvan; pravag prometa sa -ostalim svetom, dlcik im je važnost cidilU-Ufftiča za svet-sku ekianicmiju bai-ši kao tržišta za in-dustriaLne pirioizvode drugih zemalija zemlje sa niak-om valutom niti mtogu dla uvoze siriavine, niti preradljevine u vačaji meri, — magazini, se hite napuli iše. Tržišta se zasitita, da mi oglad-nimio. Taktoi eta stcijim-o sa klrizam kapitala '. bez -obzira na revalucianaiinu snagu . piitoletariata, keja raste. Ta kiriza se zo-ve kriza nadproizvodnje, hcnče da zna- či pirodzvodi se vita nega štoi može da se utriolši. A lljudi umiiru cd gladi! — reči če neko. Daboigme, mi nemožemo više dta, jecltemo, ne za to što- sm-a motala siti, -več zato što nejnažemo da kupuje-moi (bez n-avca), i neba estaite neprioda-na, — dakle nadlpriaiaviadlrtia. (Zar treba jasnijeg clcikaza dla se u kapitalistič-'klcm društvu pnaizvcldi sam-o radii profita, ia ne -radi potreba llj-U-ddkiib.) — Rat je trebao cla reši kr ižu kapitalizma time išto -je u-ništia jedan deo pirtoldukoi-je i -kapitalista. Nije dionea željene rezultate, i kapitalisti bi d'a je reše na dkugi način, prciduženijem u beskraj. Taj način je jedmi hoji im jtdš ostajc, i to neagraničenim isikciriščavan-jem pr-otatariata. — Zbil-jia, clanašnj-i patožaj u ekanem-ij-i ne daje mc-gučn-osti ni za razvoji prioiizvpduje u kapital ističk-om sistemu, niti osigurava priofit kapitalistima. Pret-pcstavimo da se p-cmište mirotvtni ugovori, dla se sikimu tereti re-peTtaci-ja sa pcbediie-nih dr-žaiva, da se valute iztjedUa-to, i t. d. bili bi tamo 'gde 1914: kumkuren-ci-ja jiclš fača, kriza aa'Cl3ti'enija i piciktcllj. I sve je ta tako pu-iucdno, sve je tako' m-ebato da bude i niije ni mogla d-a bude dJrukCe. K-apitalistKki sistem je p-rezreo- i truo, on se raspada. Al i kidii budala traži od kapitalista idia oni dcibr-civaljirKCi sidju u giicb? Oni svim bičem žele da se odirže U m-ctčii, — da zašto su ljudi! — i baš zato š-to su ljudi, a stalo im je cla kapital ističkleg sistema, oni, ne magu da viide njegevu toutost i propast (kači i mi što ije vidimo- tim bdllje ,'Sta više je želimo). Oni nisu našli izlaza iz'krize, koBa se z dana u dan- prloidu-bljuje, a ne rnoi-gu\da veruju u svqju pilcipast, jer je ni pod kciiu cenu neče, i zato moraju cla trato spas. Pcsle mediusebnih ratava su se u-verili da tu izlazu nema. Okre-nuta se -kicm-feren-cijama za .razoruža-•nje, preustnepstvo ckcincm?;e i t. d., no i tu ih zadesi isto iskustvP. I zar je čudb -ctnlda što, su se skupili u jedlin-stveii-i fricint kapitalista čita-vog sveta i složno navalili na proletariat-. S tim §t,o snizuju radiniči.ke pllače, pcskupljiiju robu i t. dl cini megu postidi samo- to, da im jio-š vi-še -nabe ostane nep-r-adate (s čim dla je kupimo?), jlcS više tvicimi-ca da se zatv-ciri, — ali nikakveg izlaza iz kiri-ze. Dakle, uspeh njih-ctro ofenzive bi ih spasao- sama (d'a ne padnu danas, več sufria., a kriza bi se protluža-vala ,i po-gcirlša-vala. Pa i ta je n/jima diosta! Dosta je da ne pa-dlnu. Nije njima stalo dol veče pnoizivoldlnje, netkl umi-re sv.et od! gladi, glavna je- da_ profita ima ,maka-r i u klrizi. — Eta za-što bur-žoazijk mc-ra da nas un-rštava svim srerfstvima i zašto ona ne meto da bu-cle pomirljiva. Ali jio-š, vita proletariat ne sme cla bu-dle pomirljiv. Kapitalistima je piriofit u cipasnosti, ali pareidice miliana besp-a-slenih radlnilka več danas hleba nemaju, a i oni šta -rade, jedu samo toliko dla i dalije m-ogu -raditi. I jolš svaki m da-n-om nam zakidaju svi više. — Je li •kiogcdl željan da mu pričam kafkav pa-kao je žj,\iot prc-letera? Uvai-en sani cla nika ne žteli ni u snu da ga okusi, da nije prisiljen na ja-vi. Oclmah posle rata, di:W su nas j,aš otvarene rane tb-tale, bili.smo žestofkio ogcidtoini, ali ne svesni. Kapitalisti su nam či-nili sitne ustup-ke, jer su nas se bcijali, a i prilike su im ta d!o0v)oll,java-le. I milioni pricileteca, opijeni sitnim pictbedama, poldlicta pioniciva_ za «vodjama« izdaj-icama, ikidji su ih i u rat slali uz 'božji -blagoslov. Mesto- da sme_ do-tukli kapitaliste, mi smo ih pustili da nas mase. Medjutim se njih-dv položaj pagcirišao i nas dečaka sva blag-c-dat na-šeg mi-iialjubllja: -divlji j-uri® na piate i besno klanje od strane fašista. Uspeh te bcirbe protiv' pnoiletariata može da bude samo u tem šta če pnro-dužiti naša stradanja, a nipclžto ne može spusti kapitalistič-ki sistem. Ali proletariat prepada u nemaštini i pada pad' pnat-iivničikim mačem. Buržoazija . eseč-a potrebu da se brani — oid pr-ired-ne sm,rti. A proletariat zar Ski&tenih cu'ku da čeka ncpirtiricidnu smrt, koju i , talko- ne može cla -dlcrtoka. Zadatci nam se sami uka.zu-ju! AZ-BUKI. Vsaiki proletarec nncira birezdhicmno plOE-nati sestave posameznih političnih k-fiibch1, ki stelje dlapss v ospredju političnega baja v Jugoalaiviii, da more ragumeti skirajimoi iclimpbciraniost politične situacije v Jugoslaviji. ; T)anai!rj;!a palitič-n-a situacija v Jugo-slfviiji 'je dotailfena v glavnem p-o bojju med vladaiidčim srbskim blokom in •cipcizicional-nim hrvatskim blokom, ki je -reakcija na hegemoinističino politiko srbske burženzije. Ekicirucmskoi za-ostala srSbsfca, bur-žoa-Tifa se hata čim pnaj r-estaunjjrati kot razredi ne samo na račun .jugoslovanskega proleteriala, anip-ak tudi na ra-duni t-:iiocivane «p;.’ečanske» buržoazije, j t. j. iiuidoazije biv tih avstro-ogrskih j pidklisijin-. To skuša licseči tem brozeb-zinnije, čim bolj se izpeeminja po ver-sata-lci picgicd/bi. cileliočena vi drr-a ociškidid-n-ina v — p:t‘:ij!no želita. Sivctja gespo-darskici zaostalost za slorvendk-o in hr1-v&tsfeo buržcozijici hoče srbska buntaa-zi-ja nadomestiti s pplitičnioi nadoblastjo v c’i »javi, in te ne samo na čisto- političnem pofjiu, ampak tudi na polju: finani me, davnine, prometne in prosvetne politike. In v- tem leži glavni vzrok sporu med stibfikim in linvatsklm^ xer - slcivenskim Iklierikalnim ibtl-akicm. Spor je torej, popolneom-a razrednega snacaia, čeprav ga skušata iz popa nema umlji- . vi h vzrokov i srbska i hrvatska bur- ■ žoazija odeti v nacionalistično ogrinja- • to, da pridobita za svoje prefitarske na-1 klcps tudi najširše sloje delovnega Ijud . stva. Ta manever se je žal precej po-; sreči! na H-rivatskem ne samo na: dc-: želi, ampak tudi v mestu,JsJer ,je Radie ■ osnoval »Hirvateki iradinički savez«. — ■ To izvira iz tega, iker se nac-iionalizeni ■ v hnvatskem ddicivinem Ljudstvu še ni • izlitvel. * Da je spco med dobila in h rivalsko ■ bu!T'Žo'azi,jiq pcipotoama lazireddega zn-a- • ča.;a, dotkazuijie nadhllie iztredbo jasno • tudi sledeče dejstvo: Za -':asa*demobi:i-, zaci.js.ike krize takci; po vci.mi je v Ju- - goslavijii, kaiV.or' tudi v mnogih drugih ■ deželah grozila .nevarnost, da oibara-, ženo delovno lliudstvo prevzame vso t clhlast -v sivele iidk.e in strmoglavi kapi-1 talistični razirodi. Tedaj sa scidteli i .srb- - ski i hcvatdki i slciv-cnski buhioazni za- - stopniik v pravi jugasljivanski kontrare-vciluc.icinaitn.ii vladi, ki je z neverMno , b.rutalnicstj:o dušila delavske šfcraiike in 1 kmetske pclbune. — Tedaj so bili Srbi - in Hrvati en narod. Ali kako; hitro je - minula pirva skupna nevarnost za celo- — * — ‘J— 1 - — «) pričel neusmiljen pir-ofitaiski boj med srbsko-in hovatoka bu-rtaazičo in Srbi tc-r Hiivati od postali dva naroda. Tatazvani «nacrc/nalni» čut srbske buržoazije ra^fciirikava jasno tudi srbska teoiri-ja o edi-n-esti Sribciv, Hrvatov in Slovencev. Dačim -klci sc- Bolgari v mnogem bližji in sličmejjsi Sifam nego Slovenci, srbska tearija o jugosliDvan-stvu nikdar ne omenja Bolgai'a\r; nasprotnic; — Bolgari v Macedctnijl spa-dajb med najpcilačenojlSe naibde v Ju-guslaviji, ki se jim ne pripušča nele tol, ampak so pcpdlmcana.iaidčeni na milost in, nemillcst piadlivijane, barbarske žian-darmeirije in sdklatesike. Ista se | dogaja z Anrnaivti, malci br-ke z Madpani in Nemci. — Gospcidta elkIDag. «Edino'-sti« na;-! si zapomnijo tei-le: V Jugoslaviji nimanci niti aktivne, niiti plasivsne vi:0i'line prav-ice vse «nejugi;b2civansike» narcldncsti, ki tvioirijla 6% celdkupeega prebivalstva, dlečim kio je dala italijanska bučicazija valilnici pravicia Nemcem im Slovencem, ki ne titoriijia tsko viScikcga prnacenta prebivalstva v Italiji. — Slidvencev in Hrlvatav v Jugo-; slavij! no midromo sicer smatrati za na- j cicnalma zasužinijene, pač pa sa v na-j cicinaln-o-kulturnem oziru zelo zapostavljeni. Vsem zasuižhtjenim navicid-om Jugoslavije -kličemo iklo-munisti, dla se bod-o nacionalna osvobodili sama pletom re-vcflucianainega b,c|j-a, ne pa s petaiva-ntam na m-rtve «zgo,dl:vin-sike» pravice in efe mcirejiD dese-'’! pcipicflnio socialno in nacionalno osuclbcljfento samo v Balkanski socialistični federativni sovjetski republiki. Srbski blok je političen steber monarhije in. nositelj politične in. socialne , r-eakfcijie v Jugoslaviji. Na čelu demo-. bratske in radikalne stranke (ki tvori-, ta silbski vladajoči blcik) stoje banko-. bratske skupine, tki 'izigravata za sveta . interese male posestnike in obrtaike, 1 ki tvbrijia večino -vtalilcev teh strank v . Srlbiji, VctfMdclhri in Bosni. Vladajoči , blcik viadi zata predvsem pidlitikio fi-. nančlnega kapitala, ki je pretežna cen-. tralizc-van v-1 bankah. Zveza med demo-. hirati in radikali ni bila. n-JMair poseb-. mo civrsta, in vecto bolj- se pojavljata j i v eni i v dirugi stranki elementi, 1 ki se upirajb vsalfci nadaijrJii koaliciji i teh dtreh stranic. Demilkiratskio-radikal-3 na koalicija se torej sicer krha, ali nik-. dar ne smerna računati z micn-im hi-. trim -razipadcim, kor ie na cbstaju vla-da-j-cičega srlidkega bloka ncpiDsrealno zaintetresi-ran kraljevi dvcir sam, katerega useda je tesrnoi zvezama z usodo blfcika. Ustanavlifanie jugci-fašistcarskih ciriganizaciij zna!či nezadostna zaupanje vladajočega bictka v številna victjsk-o-, pialiciih in- v Wranglcve bande tar' c;ja-čenlle belega tenorja. Glavni nasprotnijki Vladajočega srbskega Mklka — -kakicir že cmonjje-niD — je hrvatski !btc)k, Rcii j-e, zeta heterogen po svioiiem sestavu: cin obstudi iz buržoazije, malameičanstva, bogatih in revnih kmetov in piodiprictetarcev- ter ce lo vačike sinaičadi. In v tem leži brez-dvfcmnia -kal njegovega lazpada. Ih-vat-skli btoik, kat sestavina elementov s po-po-lncima naspretujačimi si razrednimi interesi, se je m-cigel pojaviti samo radi vedma hreaabziiimeljlfe in brutalhajše pellitiks becigirajake -vlado, Ilii-vatskemu fclclkiu dajie kiričdljci barvo H-iiv. stuonika prava (F.ranlkicvci) — tipična zastopnica purganstva, ki ta bilo vedno nosilec ladikalnega macicinalizma. Moč hr;vat. bloka obstoji v Iidvatsikii repuiblikan-ski seljaclki st-ramki (H. Ii. S. S.) pol vodstvom Radiča. H. R. S. S. združuje p;i;l dvojim icikr-i-lutam vse najrazličineie vadke elemente samo radi nacioaali-stičino psihoze, ki danes dumi nji a na Itivabikem, in- katoro krepi in izziva Be-cpiad, a g:lii in preračunam p-o-ten-ciira Hmvatski -blicilc. Na čelu II. R. S. S stoje inteldkutalci z izrazito malonie-ščan-sko jracifisli:n\o- ideoloigiiio. (Konftc nr!hodniič.\ Politični pregled Ako se je s strani odgovornih činiteljev preteklo stavko tako iznenada napovedalo in jo enako iznenada zaključilo, da se ne zrahlja meščanski državni sestav in da ne zapusti stavka za sabo preglobokih znakov, se sedaj tem treznejše premišljuje in tembolj na široko piše o tej splošni borbi, katere posledice se Sele sedaj v vsej svoji dalekosežnosti odkrivajo. Medtem ko se stavkini voditelji in pravi krivci vseh njenih pomanjkljivosti sedaj umikajo in pravijo, da je bila splošna stavka za italijanski socializem pravi «Caporetto» (poraz), sprejema Komunistična stranka nase vso odgovornost za splošno stavko in poudarja njeno veliko vrednost kot prve stopnje v razvoju splošnega in direktnega boja italijanskega proletariata. Izvnševalni odbor stranke jo izdal velik manifest, v katerem podaja bilanco bojne akcije in ponovno po-kazuje pot, katero morajo prehoditi delavske množice Italije. V tem svojem manifestu je podvrgel strankin izvrJevalni odbor delovanje Delavske zveze ostrejši kritiki, kakor je storil to v zadnjem manifestu. Strankina kritika se popolnoma krije z našimi izvajanji v zadnji številki. Polagoma postajajo znane razne podrobnosti iz velikega boja. Navajamo si jajen zgled proletarskega heroizma. V Parmi so bojevniki delali bilanco. Delavci so šteli svoje mrtve in jih našteli 6. Tudi fašisti so šteli svoje mrtve in jih našteli 30. Na vsakega delavca pride torej 5 fašistov. Razveseljivo razmerje. Toda izgube na 'človeških bitjih in na imetju proletariata v tej splošni stavki in v triletni meščanski gverilji so prevelike, da hi se mogli zadovoljiti z golo konstatacijo proletarskega junaštva. Treba bo -še velikih bojev proti fašistom kakor proti reformistom. , «Splošna proletarska akcija proti reakciji, kot direktno, uporabljanje razred-nil sil, in ne da se išče obrambo delavskih množic v akciji države!» je ldic Komunistične stranke. ❖ Poslanska zbornica je končala svojo zasedanje med odmevi splošne stavke, ki so jih prinesli tja komunistični poslanci. Posl. Repossi je na prvi seji govoril med \ri ,'om in grožnjami fašistov. Ko jo bila na to soja prekinjena, ga je napadel nek fašistovski poslanec in m-u stregel po življenju. Bodi tu omenjeno, da je tržaški fašistovski poslanec Giunta po tej seji oklofutal bivšega ministra «socialista» Canepo, ki je eden prosiulih socialističnih vodij, ki so napovedali splošno stavko, da bodo lažjo zasedli ministrski stolček. Na drugi seji je zbornica glasovala zaupnico tistemu ministrstvu Facta, katerega je par tednov prej vrgla z nezaupnico. Ako bi šlo samo za zaupnico in nezaupnico bi stvar ne bila nevarna. Toda z odobritvijo vlade se odobri tudi proračun, odobrijo se milijarde za oborožienje, za vojaštvo, za karabinjerje in za kr. stražnike in končno tudi za fašiste. Po finančnem poročilu zakladnega ministra Peana v poslanski zbornici znaša deficit (primanjkljaj) za preteklo poslovno leto 1921—22 tast milijard lir in pol, za prihodnje poslovno leto (1922—-23) se predvideva deficit 4 milijard. Razlika i med obema proračunama izvira iz tega, I ker so v lanskem obseženi še razni vojni - dolgovi. Krasen primer, kako skrbi itali-; janska meščanska vlada za potrebe delavskih množic je ta-le: Medtem ko ima cele 3 milijarde za vojaštvo nima za tako potrebne svrhe kakor je «notr'anja kolonizacija« veleposestev (odk-upljanje veleposestev in oddajanje zemlje kmetom; to pride v poštev v južlni Italiji) nič več kakor 200 milijonov, ki se naj izplačajo šolo v 15 letih, ko bi bilo po proračunu agrarnih tehnikov in drugih izvedencev za «notranjo kolonizacijo« potrebnih 10 milijard t. j. 50 krat toliko kolikor je vlada dovolila. * Predno je nova Factova vlada poslala parlament na počitnice se je pokazala zelo močno. Notranji minister Taddei, ki je bil v policijski šoli nemško-avstriiske-ga državnika Schoborja je odredil po celi državi hišne preiskave in zaplembo orožja. Preiskave so se vršile v sedežih vseh političnih soversivnih strank in društev — tudi fašistovskih/ Uspeh, more se reči da ni bil majhen. * V Londonu se vrši po konferenci v Genovi in orii v Haagu že tretja meddržavna konferenca, ki išče poboljšani e sedanjega stanja držiav zmagovalcev in izhoda iz svetovne krize. V Moskvi se je v kremlinski palaiči otvorila 4. avgusta vseruska konferenca Komunistične stranke z nagovorom Ka-rceneva. Kamenev je sporočal, da se je zdravstveno stanje Lenina mnogo zboljšalo tor da bo -Lenin v kratkem stopil na svoje mesto. Konferenca je navdušeno ’ aklamirala Leninu. V predsedni-štvo konference so bili izvoljeni: Kamenev, Ra-ko\vski, Trocki, Tomski, Stalin, £inov-jev, Salutski, Jaro\vski. Na dnevnem redu konference so bila poročila: o notranji politiki, o uspehih delovanja v sindikatih in v zadrugah, o propagandi in organizaciji. Prvo poročilo jo podal Sokolnikov, člun ruske delegacijo v Haagu. Sokolnikov je izjavil da pomenita Genova in Haag korak naprej proti popolnemu priznanju vlado Sovjetske Rusije. Obe konferenci sta razodeli polom politike zmagovitih držav>. V splošnem je zadržanje inozem skih delegacij napram sovjetskemu poslaniku pokazalo, da so zapadne države v popolni nevednosti glede notranjega stanja v Sov. Rusiji. Najvažinejša naloga, ki jo ima sovjetska vlada, je ozdravljenje notranjega gospodarskega položaja in in-dustrialna obnova Rusije. POZOR NAROČNIKI IN PREPRODA J ALGI! Pas pozivamo, vnovič, da napišete na poštnih irakaznicah, zakaj pošiljate denar. Ako ste istočasno tudi odposlali pismo, napišite na odrezku n. pr. «pismoi» oziroma vdopismea sledi«. i Anglija Ponova scidir1. Max Manus. Opisuje najipiresj' razvoji delavskega gibanja, ki je bilo začetkom tatai tlb iabruhu svetovne vajine otdl (voditeljev izdamo in biliot s tem za (Mg« časa popolnoma potlačeno. Novo dlivlljenje je prišlo še-le za irske velikonočne revolucije in še bolj za ruske revicttucije. Nastalo je zbližaniie medi ostanki strank: British Socialist Party (Britan-sika socialistična stranka), Socialist La-bour Party (Socialistična cfelav. stranska) in Socialist Federation (Socialistična federacija). V toku razvoja so se te sikupine organi za tori čno združile; pred 18 meseci (jeseni 1920 1. torej — op. prirecf.) so ustanovile skupna z drugimi revolucionarnim organizacijami Komunistična stranko Velike Britanije. Pospešena in utiljena je bila ta združitev na IT. kongresu Komunistične internacionale, kateremu je prisostvoval« precejšnje števil® zastopnikov raz-ličlnih organizacij. P® svtoiem povratku so ti napeli vse sile, da s« premostili nasprotja, ki so obstojala. Takoj ob ustanovitvi je nastala vprašanje priključitve fc Labour Party (Del. stran|ka), pri čemer je nastala močna opozicija. Ta opio&ieLja se je pa obnašala popolnoma .discipliniranoč Končna združitev se je potem izvršila januarja 1921. Stranka je bila stara Stari mesece, tedaj: jte prišla velika rudarska stavka. Kliiub temu, da še ni zmogla stranka 'končati komsodidaicije svouih moči in organizacije svojih čila nov, je storila v tem boju svata dolžnost in postavila vse svoje sile v bojno črto. Rezultat tog a|je bil, da je bilo zapdih 130 nienih članov; med tem tudi generalni tajlmik stranike. Glavni stan njen je bil napaden in zaseden. Mlada stran ka je pa kljub temu delala naprej,; iz-vtaevalmi cdlbor (eksekutiva) je postal ilegalen, stranka sama je pa ostala legalna in izdajala dalje svoje časopise 'in brošure, vlada je skušala na vse načine, potom pritiska na tiskamo, raz-pnodajalce itd. zatreti izhajanje in raz-ir> janije naših časopisov. Stranika se je pa držala hrabro in je vedtno našla sredstva in pota svoj propagandni ma-tarial razširiti med mase. Za stavke je sfcrarJka po načrtu in trdoairatno zasle-dtemala cilj1, razširiti stavko na «tro-zveaa» (Trapile Alliance), zvezo rudarskih, transportnih in železničarskih strdkovnjii organizacij. Obonem seveda ni cipustila že naprej opozarjati delavce na neizogibno izdajstvo strokovnih voidliteljev, ki je za tem v resnici sledita. Vselld svojega zadržanja za stavke in vsled banbe proti vladi si je '.priborila stranka simpatije širokih mas; to se je izkazalo najjasneje v razširjenju strankinega glasila. Pred stavka je imel «The Gatl» naklado tri tisoče izvodov, po 4—5 mesecih — v 'tem času je bila stavka — je že dosegel «Gcimmunist», naslednik prpjišnlega glasila «The C&H» naklado 45.000. Epizoda v veliki stavfki je bila tožba vsled žalitve, ki j« je vložil prtcti naši stranki, mftnfemu glasilu in našim fUnikoto-’ • nanjjem, goapcrd Thiotmas, i zidaj alski vo dStell;1 železničarske strokovne organizacije (eden na) izrazitejši h angl. soc. patriotskih voditeljev). Posrečilo se nam je pripeljati vlacto, ki nas jte obsodila na globo 2000 funtov šterlingcv v pcllicbaj, da bi marala globo, kla bi jo hotela v resnici iztirjati, prejeti le iz tisktavmega Sklada njene zveste pomočnice Indepmdcnt Labour Party (Neodvisne delavske stranike). Gospoda Thomasa smo ne le razkrinkali, ampak ga ■celo napravili smešnega in ga diskreditirali. Kan se tiče strankine organizacije, srno' organizirali izza rudarske stavke 220 krajevnih skupin in jih izdelali. Te krajevne tekupime obsegajo 7000—• 8000 članov. Stranki staji na razpolago •320 propagandistov in govornikov'. Mesečno Je obdržareih nad 1000 zborovanj. Velikia nalogo ima stranka v organiziranju brezposelnih, katerih število j e doseglo za velike stavke 5 milijonov itn pa nji znaša stalna 2 milijiona. Z živim deliom smo izipremenilii to neorganizirano maso v organizirane bori telje. Ustanovili smo za njte deželno Prganizaci jot, izdajamo poseben tednik M iahaja v nakladi 40.000. Ravno potom te organizacij® sta brezposelni dosegli, da dobivajta tedensko podporo 2—4 funtov šterlingov. Na drugi strani je taka velilka podpora brezposelnim ovirala dela med masami. Sedaj pa je postala buržtaaziji plačevanje taike porf-pore v tako dolgem Času neznosno in nemogoče in vlada mora stremiti za tem, da bo znižala podporo brezposelnim, kar mora seveda dovesti do ponovne poostritve ptatažaja in da mave bajne situacije. (Sličen razvoj vprašanja brezposelne podpore opažamo sedaj tudi v Jul. Benečiji!) Merita naše moči je na&e razmerje do Labour Party. Kaikior znano, so bili fcomunisti iz Labour Party izključeni. V mnogih klkal-niih organizacijah pa ta skllep ni bil izpeljan in mi imamo n. Er. 19 krajevnih skupin, ki so članice abour Party. Seda), ko je sama buržoazna nezadlavolOna s Llayd Georgeem, kb ne mare razrešiti ogromne gospodarske krize, in ka stopijo pred nemi valitve, je Labour Party prisiljena, da spravi zapet na dnevni red vprašanje ponovnega sprejema Komuni-riFine stranike. Na eni strani mora zopet puniti v sporazum s komunisti, ker imajo ti velik vpliv na delavce, posebno na birezippsolne, na drugi strani se pa boji cdlktanifcve od strani tocinser vativnih vclilcev, fki ne marajo o balj-ševiki pcpctoomai nič slišati. Labour Party je postavila Komunistični stranki štiri vprašanja: i.) Ako se K. S. v slučaju združitve podvrže Statutom Labour Party. 2.) Ako je K. 8. voljna stremeti za osvoboditvijo delavcev le z zakonitimi (!) sredstvi. 3.) ASoa se izrazi v nasprotju s sovetsfkim sistemom za proletarska demarkatično (!?!?) ustavo m 4.) ako bi se ikomunistčini poslanci podvrgli frakcijdki disciplini Labour Party. Strankina ekaekutiva se ravno bari zadgovanom na ta vprašanja. O-menim naj še, da sta se obe največji organizaciji Lab. Party, organizaciji v Londonu in Glasgowu pravkar izrekli za sprejem. Sadrugi, ki »o navajeni na velike stranke mas se varajo ob tako malem številu naših članov ali naših publikacij: Ti pa naj merijo našo med iz razmerja z drugimi obstoječimi delavskimi strankami v Angliji in naj upciHevajb naš poseben položaj. La-biour Party .nima niti od' daleč tako trdbih organizacij; kakoir' mi.Ona nima miti svotjega lastnega časopisja, nasprotno smo mi rastoč sila z resnično orga-nizaoiijto in. svojim lastnim časopisjem, vedno bolj in bolj utiliujemo 9vaj upi iv. i nboma gotovo kos nalogam, ki bodla nastale iz razvoja pclliažaja- vi Angliji. * Da ba našemu delavstvu vsa stvar razumljivejša, moram podati v nekoliko vrsticah še malo slika splošnega angl. proletarskega gibanja. Vse dosedanje pii dleta tok® gibanje v Angliji je imelo vedno svoji poseben značaj, kar izhaja iz posebnega stanja celotnega angleškega socialnega razvaja. Meščanstvo se je tu polastilo moči že zeta zgodaj v 17. stoletju. Razvoj kapitalističnega gospodarstva jte hitro napredoval, tu smo imeli pa tudi že pirve pioteetke utapističnegu socializma (Tomaž Moore). Ta se je potem razvijal d|o velikega chartističnega gibanja v zadetku prejšnjega stoletja, ki se je vršilci čie na primitivni, popolnoma uto-pistični p:d!lagi: delavci so uničevali tovarne in stnoiie, misleč,. dia so stroji tovarne krivi bede, v kateri so se nahajali. Poznajte se jte na Angleškem kan centrirata vse pitaletarsto gibanje, tam je živela in delala pa večini vsa revolucionarna emigracija; imeli smo v Lowdcinu prvo internaetanalb. Mars, Engels in njihotvi prijatelji so tu izvršili večino svojega dela, tudi Bakunin in anarhisti so bili tu. Za tem je pe prešlo gibanj® na pqpalnoma drugačno podlag«. II. internacionala, v katero je zašel oportunistični duh je zavladala na Angleškem in tu se Jte oportunizem popolnoma uvelliavil. Debi m smo imeli v Nemčiji (kjer je bila II. internacionala takarekoč! dama) še vedno vsaj iskro revolucionarne zavesti v soc. dtem. strankah, istotaikia v Franciji, posebna pa v Rusiji in Italiji, je zašlo gibanje na Angleškem v popoten oportunizem. Proletarske stranke so bde tu cdlkirite pcdpiratekjice kapitalizma in meščanskih vlad. Seveda so se jun te hvaležne izjkazale s tem, dia so uvedle v državo na torej1 svata demokracijo in s tem slenile proletariatu oči. Svobodna je smel na Angleškem proletarec voliti v parlament svoje zastopnike, ki so podpirali vlado, glasovali za svobodno trgovino, podpirali imperialistične — kioHaniliatne težnje angl. bur-žmziite. 0 demclkiractji angl. meščanstva se pa danes lahkia prepričama po preganjanju komunistov, naskoku na osrednji sedtež K. S., ustavljanju časopisja i. t. d. Medtem bo je kriza kapitalističnega gospodarstva bliskiovito razširila po celem svetu, kitar je imela za posledico še trajaifoče svetovno klanje, pod pri-, tiskam katerega sa se proletariatu začele odpirati ači. Anglija je bila v vojni udeležena klat ena najivažnejiših k«n-kurentiruj, a ni bila talk® izipiostavflliena kilaniM, kar je seveda pustita proletariat skoro popolnoma hladen. A veliki gospodarski krizi Anglija vendar ni mogla ubežati. Rezultat — 2 milijona brezposelnih, velika delavska gibanja, ustaje Ircev, Indijcev in drugih podjarmljenih narodov itd. In pod tem pri tiskom se proletariat v Angl ih vendar zaveda. Vidimo da pe§a mete dosedanje Labour Party, ki je na Angleškem neikaka stranika strokovnega gibanja in ne političnega, in da raste K. .8. kot predstraža revolucionarnega delavskega gibanja. Na Angleškem, se sicer zdi, da cina ne bo uspevala, a v resnici je navmo nasprotna. Anglija bodla razširjala še ogromna proletarska gibanja, v katerih bo imela stranica velika naloga, dia jih usmeri na prava pot — v razbitje meščanske drtave in njenega ogromnega aparata. Kriza svetovnega kapitalizma, ki le še raste in raste, bo pognala angleška meščanstva v novo imperialistično vqjinio, ki pa ima biti cdtašiilna. Naloga angleškega revolucionarnega proletariata bo tedaj, dia krizo poostri' in da v tej požene meščanstv s svojega prestola in se ga sam ptotad:. Do tedaj1 se bo morala tudi K. d. Vel. Britanije še razviti in razrasti v sil«, kii bi temu položaju v resnici kios. Pc-leg Nemčije je Anglija najvažnejša dr žava svetovnega kapitalizma vi: v tej se bo konten« odiločila usoda neizogibne svetovne proletarske revolucije. V .poirločilu pride na vrsto sedaj; sedr. Terracini, zastopnik K. S. I. Ker se gibanje vriši pred crimi našega delavstva bi bita pravzaprav nepotrebno-, o tem tu pomočati. Vendar prinesemo tudi to poročita, a na koncu, da bto naše c • lavstvio imeta' približana sliko, celotnega gibanja in da bo položaj. Italijo lahko primerjata z drugimi državami. Prihodnjič — Amerika. diti okoli oboroženi kakor in kolikor se jim zljubi. S tem pa je tudi vnovič napolnila srca zavednih proletarcev z bojnim duhom, z zavednostjo, da le z nasilnim, oboroženim uporom, gredoč kakor srdita nevihta naprej, preko vseh postavnosti, jim bo mogoče priti do tiste pravice, po kateri hrepenijo že tisoče in tisoče let: pravice do človeškega življenja. Iz tega viharja, čigar znaki se že danes kažejo, bo izšla nova, resnična pravica, to je proletarska diktatura, in ta bo nasprotnike proletarskega razreda sodila tako, kakor si zaslužijo. V ta boj, v ta vihar pa bo valovečo proletarske maso povedlo naj zavedne j še in naj izkušenejše jedro proletarsekga gibanja: komunistični proletariat. in i Zena z zavezanimi očmi je izrekla svojo (K procesu ubijalcev tiskarja Mili Žena z zavezanimi očmi in tehtnico v rokah je izrekla svojo sodbo. «Pravica» je govorila. Žena z zavezanimi očmi je kakor nikdar poprej — podala dokaz Evoje nepristranosti. Vriskajte in veselite se, pojte slavospeve v čast nepristranosti in nezmotljivosti pravice! . . . Poleg drugih ustanov, ki uravnavajo tok današnjega družabnega življenja imamo tudi sodišče, v katerem sedi na vzvišenem prestolu boginja pravice, ki — kakor pravijo — zna razločevati pravo od nepravega in daj a vsakemu nepristransko plačilo po njegovem delu. In ta pravica je izrekla svojo besedo. Odločila je, da mora biti ubijalec, ki premišljeno prestriže nit iivljenja drugemu človeku v imenu «domovine», nekaznovan, da celo čislan! Pred porotnim sodiščem v Trstu se je vršil, od 1. do 8. t. m., proces proti ubijalcem tiskarja Mdllerja. Na zatožili klopi so sedeli trije fašisti in sicer: Henrik Delle Grazie, Henrik Spe-cogna in Menotti Giannoni. Obtožena sta bila prva dva umora in poskušenega umora a tretji kot sokrivec. Čitatelji se bodo še spominjali stavke kovinarjev, meseca novembra m. 1. Kovinarji so stali tedaj v boju proti delodajalcem, ki so hoteli potisniti to kategorijo k Hom in sicer e občutnim skrajšanjem plač. Ker se je tetaVka nadaljevala, Jfe ’drugo delavstvo priskočilo na pomoč kovinarjem, s pro glasitvijo sploštee stavke. Vrstili so se razni dogodki. Delavstvo je bilo odločeno na vse, buržoazija pa je mobilizirala svojo belo gardo — fašiste. In ti so izvršili to, za kar jih buržoazija plačuje. Ker so bili tiskarji v atavki, je bilo kakor drugim listom onemogočeno izhajanje tudi fašistovskega glasila «11 Popolo di Triesten. Da omogočijo svojemu listu izhajanje, so fašisti zasedli »Lloydovo tiskarno«, v kateri se je, s pomočjo nekoliko krutmirjev, stavilo omenjeno glasilo. Dne 21. novembra m. 1. proti večeru se faAdsti ustavili tiskarja Giraldija in še nekega drugega ter ju odvedli v sedež fafisistovske organizacije. Dospevši tja, so fašistovski kolovodje podvrgli oba izpraševanju in ju obtožili, da sta tSpionirala okoli «Lloydove tiskarne«. Na vrh so ju fašisti brutalno pretepali, oklofutali in opljuvali! Konično sta bila jetnika izpuščena, pod grožnjo, da ne smeta ziniti niti besedice o tem dogodku, sako cenita svoje £ivlje-nje». Samo po sebi je umevno, da tega ni mogel tiskar Giraldi zamolčati. Poročal je o dogodku na seji organizacije tiskarjev in tako je prišlo v «Bollettino dello sciopero« (Izvestja stavke) poročilo o tem nasilju. Reakcionarna sodrga si ni mogla vsled tega dati miru. Fašisti so sklenili, da izvedejo to, kar so grozili obema tiskarjema. Par dni pozneje, to je 24. novembra popoldne, sta se tiskarja Giraldi in Mdl-ler, kot zastopnika stanovske organizacije, podala na kolodvor južne železnice, da sprejmeta tajnika Zveze tiskarjev, ki je imel ravnokar prispeti, v svrho da se z njegovo pomočjo sklepa o stavki tiskarjev. Podala sta se na kolodvor, ne sluteč ni najimanje, da prežijo nanja valpetniki, ki so sklenili ju pokončati. Nenadoma ju je obkolila gruča fašistov, ju zgrabila in vrgla v kamion, ki je tam čakal. V oblasti fašistov, se nista mogla braniti, njiju klicanje na pomoč je bilo zaman. Kamion je z veliko naglico oddrdal k Sv. Andrejo in so ustavil na prostoru Razstave vzorcev. Tara so ju fašisti strgali z voza in položili ob steno barake, na to pa pričeli eksekucijo: počeli so streljati nanja s samokresi. MCI-ler je bil smrtno zadet od več strelov in se zgrudil na tla. Njegov tovariš Giraldi pa se je instinktivno spustil na tla. Fašisti, misleč da sta oba mrtva in prepričani, da so izvršili do pičice naloženo jim nalogo, so se zopet odpeljali s kamionom. Čez par trenutkov se Je Giraldi, ki je bil težko ranjen vzdignil in pogledal na svojega tovariša, ki je težko hropel. Kolikor so mu dopuščale sile je Giraldi ranjen, oblit s krovjo, tekel na blinjo železniško oblit s krvjo, tekel na bližnjo zdravniško pomoč. Oba sta bila prenešena v bolnišnico, kjer je MOller kimalu na to izdahnil, dočlm je moral Giraldi ostati nekaj Časa v sdravljenju. Vspričo značaja tega ubojstva in ker je bilo na podlagi okolščin jasno kot beli dan, da je bilo izvršeno premišljeno in organizirano do vseh najmanjših podrobnosti, je bila tukajšnja policija, ki se drugače ne briga za take stvari paS pa pridno lovi delavce, prisiljena, da sledi za petami storilcev te eksekucije. Bili so aretirani čez nekoliko dni omenjeni obtoženci. Giraldi, ki je ušel smrti, je podal o dogodki tako jasne, ncdvomljive in za obtožence tako uničujoče izpovedbe, da bi morali biti, ako bi bila sodnijska oblast organ, ki stoji nad vsemi političnimi na-sprotstvi in sodi fakte kot take, ter jim daj a primerno veljavo le s staližha neko višjo etike, morale in pravičnosti, obsojeni kot najhujši zločinci. Ni pa pričal sam Giraldi, temveč je bilo vso polno drugih okolščin ki so govorile za to, da so tisti, ki sedijo na zatožn( klopi, storili ubojstvo in da se morajo kaznovati. Toda, bilo bi naivno in naravnost blazno misliti, da jo sodnijska oblast nekaj takega, to je organ, ki ne stoji pod nikakršnim vplivom. Današnja družba je drujjba razredov in le s tega stališča moramo gledati na vse, kar se dogaja v vsak danjem življenju; s tega stališča moramo oceniti vse ustanove, ki žive in funkcionirajo v tej družbi, v kapitalistični družbi. In vse vrednote, pravo, morala, etika so odraz gospodarsko-političhega ustroja današnje družbe. Marxististično razlaganje pojavov, ki se vršo v človeški družbi pa pqstaja tembolj silnejšo v pni periodi, ko postajajo razredni konflikti ostrejši. Neki dialektik Tretje internacionale pravi v enem, svojem spisu, da: seno leto revolucije ve-. Ija več kot desef let propggapcfe.« ‘ Mi se ne nahajarho še v revolueiji, pač, pa v periodi meščanske gverilje in reakcije. Proletariat Italije je vsled to reakcije mnogo pretrpel, ampak v tej relativno kratki periodi se uči neizmerno mnogo več nego v desetletjih mirne propagande. * • * Ravnokar zavnMvši se proces pred tržaškim porotnim sodiščem je in mora biti za proletariat kos marzistične prak tične šole. Kaj pa je pravzaprav porotno sodišče? KaKčno je razmerje med to ustanovo in razredi, ki so igralci na odru svetovne zgodovine? — Imamo dva razreda, kapitalistični in proletarski.Ja8no je, da mora biti eden izmed teh dveh razredov gospodar situacije, to je, vladati mora nad pr> izvodnjo in mora ravnotako imeti v svoji oblasti vse druge ustanove, ki uravnavajo produciranje (proizvodnjo), odnosno način proizvodnjo in razdeljevanje proizvodov. Ker je sedaj na krmilu kapitalistični razred, je naravno, da ta kapitalistični razred stremi — kakor vsak organizem — za tem, da si ohrani svoje sta-lištee vladarja nad vladanim, t J. nad proletarskim razredom. V te konservativno namene mu služijo torej od njega ustvarjene ustanove in mod temi sodišča. Vidimo torej jasno, da, ker je ta ustanova ustvarjena od kapitalističnega razreda, mora naravno služiti temu razredu, sicer bi bil njen obstoj’brezpomemben. Od pravd, ki jih rešujejo na sodišču, je dobršen del provzročen po narušitvi oziroma poskušeni narušitvi sedaj obstoječih gospodarskih odncOajev. Imamo slučaje, ki direktno izvirajo iz borbe med kapitalističnimi in proletarskim razredom. To so slučaji, kjer je obtoženec bojevit pripadnik proletarskega razreda in tožitelj zavesten pripadnik meičlanskega razreda, ki toži prvega vsled upora v delavnici in enakega. Kako pa Be zadržuje napram činom, oziroma «zločinom» sodi-čče, ki Imče biti «nepristranskoi>?,- — Slučaji narušenja lastninskega prava s strani lačnega človeka, ki ukrade hleb kruha, da si uteši glad in ga zato sodišče kaznuje so že stara, vsakdanja in preveč znana stvar. V sedanji dobi, ko je prišlo med kapitalističnim in proletarskim razredom do odprtega boja in se ta boj dan za dnevom čimbolj poojstruje, imamo prilike videti, kako sodišče služi ne «višji pravici«, teroveS kapitalističnemu razre du. * V Italiji smo imeli slasti od enega leta sem mnogo procesov, kjer so stali pred sodiščom pripadniki enega ali drugega razreda: delavci, ki so se branili proti zločinom reakcije in pripadniki bele garde — fašisti, obtoženi, da so pobivali, požigali in pustošili. In kakšna je bila sodba? Delavci, ki so se branili, ao bili v večini slučajev obsojeni na mnogo lot ječe. FaAisti pa v večini slučajev oproščeni! Proces, ki se je pravkar vršil v Trstu pa je pravi monument propalosti in ciničnosti buržoazije. Porotniki, ki morajo na dana jim vprar šanja glasovati, od kojega glasovanja, je odvisno, ako bodo obtoženi obsojeni alt oproščeni, so glasovali z «ne» in tako sq bili morilci delavca oproščeni, a dalo Jtat se je s tem tudi vzpodbudo k novim £1' nom «v obrambo domovino!« 2o potek procesa je dokazal, da so «bra nitelji domovine« v posebnih čislih, f Njihovo obnašanje, kakor tudi ono za- ščitnih prič, ki so bile seveda primerno »obdelane«, in branitelja obtožencev je I bilo tako cinično, samooblastno, da naravnost ostudno, da izhaja iz tega pro-j resa jasno najtesnejši objem med fašisti! in vladnimi organi, vladnimi ustanovami Vse označje je bilo tako nasičeno z du-ho mrazrednosti in pristranosti, da bi bil naravnost duševno nenormalen oni, ki bi hotel iskati nepristranosti in pravičnosti v ustanovah vladajta biga kapitali-sti2negn razreda. Ogrodje celega procesa jo dobilo takoj pri začetku svojo jasno razredno-politič-no črto. Koristno bo v tozadevno ilustracijo, ako prinesemo par najvažnejših odlomkov iz govorov obtožencev, zaščitnika adv. Robbe in drugih. ZaJtjltnik dr. Robba: t Želim, da obtoženec objasni porotnikom značaj tedanje stavken. Obtoženec Delle Grazie: «Bila je zelo grda stavka. Najpoprej je bila ekonomična a potem pa je postala politična. Mesto je bilo terorizirano z bombami s strani prevratnih elementov. Tedaj pa smo intervenirali mi, da preprečimo nasilstva stavkajočih». (Samo po sebi umevno, da ga »nepristransko sodišOe« ne sprašuje dalje o takem interveniranju«!) Pri. neki, drugi toiffi procesa, ko ,s&>gre ?a oljrafnbn^ Pri^o, >ja buta. «4^ Robba,-dokazati, da ]o dotiCna oseba poštena in. dia se ji lahko verjame, vsklikne: »laz poznam mnogo let Dossija (priča), ki je fašist kakor jaz. Na dan odrešenja smo nesli skupaj zastavo iz Benetk na gubernator at». Drž. pravnik: «Kaj pa ima to opraviti? Dossi je priča«. Dr. Robba: hFašist je sporočil stvar fašistu«. To sploh ni bila sodnijska razprava, teimveč pravo poveličevanje «domovine», «trikolore» in fašizma, ki «je toliko koristil domovini in ji še koristi», kakor se jo izrazila neka pravna oeeba, odv. Ma-tosel-Loriani, zastopnik oškodovancev, starižev pokojnega Mdllerja. Ta odvetnik je zatrjeval, da so morilci krivo storili, ker so ubili Mflllerja, kajti omenjeni ni bil vpisan v nobeni stranki, pač «jo bil dober patriot in gotovo so zločinci napravili pomoto misleč", da ubijajo drugo o-sebo«. Ce pa je štel zastopnik oškodovane strani tako dalečl v svojih izvajanjih, je samo po sebi umljivo, da je štel branitelj dr. Robba 'Se dalje: Evo nekoliko odlomkov iz njegovih izvajanj: «Da sc upre rdečemu navalu, je nastal fašizem, ki bo postavljen v muzej našega preporoda tedaj, ko bo vlada dokazala, da zna vladati. — Fašisti so z vršili nasilja tedaj, ko je bilo potrebno za rešitev Italija Fašizem se je dvignil tudi proti zadnji stavki, ki nam je skušala odvzeti tudi to, kar je Italija pridobila v svetovni vojni«. Branitelj se vpraša dalje: «A!i je bil to navadni ali politični umor?«. tMi je bil Mdller ubit radi ropa ali osebnega sovraštva? Bil je samo zamenjen z drugo osebo ampak ubit je bil v imenu Italije». (To re pravi z drugimi besedami: «Zavedne do-lavce-komuniste lahko pobivato. Ubivajte le dalje, saj ubivate v imenu domovine!) Seveda je pri tem tudi hitro pristavil, da tega umora niso zvršili obtoženci. Imel je nato besedo državni pravdnik, ki je vstrajal pri tem, da se morajo obto ženci kaznovati, da umor ostane umor, katerega ne more opravičevati nikakšen namen. Stavil je tudi vprašanje porotnikom, kako bi so oni zadržali, ako bi morali soditi v enakih okolščinah komuniste? , Razumljivo je, da je vse to pustilo porotnike jako hladne. Državni pravdnik Jim je govoril, da naj sodijo po vesti in ne po nagnjenosti. Kaj pa mari vest zastopnikom propalega razreda kakor Je kapitalistični?'Odv. Robba je govoril njihovim srcom .oziroma njihovim mošnjam in blagajnam. Bržkone pa bi storili isto kar so storili tudi brez njegovega govora, kajti oni dobro vedo, da so postavljeni zato, da branijo obstoječi gospodarski in politični red, da branijo svoje zaščitnike — bele gardiste. Da, porotniki so govorili «po vesti«, -L-oprostili so morilce proletarcev in jih bodo šte dalj* oproščali. Pri tem Je važno zabeležiti tudi to, da eden izmed obtožencev ni bii niti obsojon |-adi nošnje orofja, katerega so našli pri njemu par dni pozneje po umoru, ob priliki napada ha neko delavsko organizacijo- -A , . Ta vlačuga buržoaznega sistema, medanska pravica, ki ima oči zakrite — z bankovci, z vrednostnimi papirji, je iz-vniila svojo nalogo. Uzakonila je politični umor, ki se ga sme*kadarkoli izvršiti nad teptanim, do mozga izkoriščanim in vseh krivic do grla sitim ljudstvom. Uzakonila je, da smejo njeni valpetniki ho- Narodni trgovci in gostilničarji ne zamudijo nobene prilike, da se ne bi zaganjali v komuniste. Ob državnozborskih volitvah so na vse pretege vpili, da smo komunisti renegatje, Italijani, da bi pač čim več glasov spravili skupaj za lipo-vino, zdaj, ko so ustanovili Šolsko društvo, slovesno in resno zatrjajo, da je to društvo nad strankami, nad politično borbo dneva in da ga morajo posebno komunisti podpirati. Čemu vendar? Ali niso renegatje že izven naroda? Logično bi bilo, da nas komuniste kratkomalo pustijo v miru. Pa ne! Vsa narodna politika je ubrana na osnovni akord: kakor bolje nese! Kadar gre za profit, pravemu narodnjaku umazani komunistični aržet prav nič ne smrdi, v trenutku pozabi, da je komunist izdajalec in izmeček naroda in vabi ga s sirenskimi glasovi, naj pride na pomoč, naj prinese svoj obulus, naj žrtvuje. Da, čeravno narodnjak komunista sovraži z vsem jvoj ion narodnim gnevom, njegovi žulji so mu vendar jako prijetni in tudi terorja se posluži, da iztisne iz delavca in kmeta denar, ki ga je komunist dokaj težje zaslužil kot narodni gostilničar in verižnik. Vedno, kadar rabi narodnjak sredstva iz tuje denarnice, bije na boben narodne dolžnosti, lažo in sramoti in hujska proti tistim, ki ncejo nesti denarja v nameno protipro-letarske propagande, da na ta način strahuje vsaj one, ki niso še dovolj zavedni proletarci in se puste oplašiti z grožnjami narodnih veljakov. Te taktike se poslužujejo pri Šolskem društvu še bolj kot ob drugih prilikah, zato bo prav, da si nekoliko ogledamo novo narodno ustanovo, s katero je dobilo hujskanje proti komunistom nov polet. i. Pred vojno smo imeli dve šolski družbi liberalno (Ciril in Metod) in klerikalno (Slovenska straža). Dasi obe narodni, sta si venomer kazali zobe. Tudi današnje julijsko-krajinsko Šolsko društvo se je terialno podprti — pa se niso morali unii-ustanovilo skoro s popolno odsotnostjo Ščekovcev, ki se ne morejo navduševati za Wilfanov liberalizem in za krčmar-sko-totegarsko politiko med ljudstvom. Torej niti narodni tabor ni edin, vsaj neoficielno, niti sami narodnjaki se ne morejo dvigniti nad svoje strankarsko prepričanje, le komunist bi moral spraviti svoje glavo v vrečo in nositi — obulus v narodno malho, da bi potem advo-katjo delili ta denar po svoji volji. Komunist namrta enostavno ne sme imeti svoje sodbe, saj spada v nižji sloj, ki M moral ubogati narodno gospodo, ki ima kaj in ki je vajena komandirati. Stojte! Šolsko društvo ni politično, saj skrbi za štelo, kjer je država ne da in v to šolo hodijo največ otroci delavskega ljudstva! Ni politično: na njegovih slavnostih govorijo apolitiki kakor dr. Wil-fan, ki se ukvarja samo s slovensko kulturo in ki je pomagal valiti Slsifovo skalo v brdo do 3. novembra 1918. samo zato, da bo tedaj zletela spet v globino. Zakaj spet stremi k visokim ciljem in je pripravljen umreti za ideale. Ustanavlja šolsko društvo, ki bo dalo pravo narodno šolo. Po našem- mnenju tako, ki vzgaja v nacionalizmu, v onem nacionalizmu, ki ima višek v idealu narodne države. Ali se motimo? če bi bili naši nasprotniki odkritosrčni,. bi dejali, da se ne motimo. Tako pa odgovarjajo raje, da je vse to, kar delajo zgolj kulturno delo, zgolj apo-litika in komunist Jim mora verjeti, če noče, da tolčejo po njegovem hrbtu! Šolsko društvo ni politično, ker se prav nič ni vprašalo, kdo bo sedel v njegovem odboru. Če ni nobenega zastopnika kroeč-ko-delavskega ljudstva v njem, je to samo slučaj. Pravzaprav delavca v ta odbor tudi treba ni, saj so v njem sami iskreni prijatelji zavednega proletariata in komunistov še posebe. Vse, kar bo ta odbor storil, bo naredil zato, ker mu je pri srcu delavsko gorje in stremljenje njegovo, da se osvobodi iz bede, brezposelnosti in bolezni, ki ga tarejo. Zato se je tudi gledalo, da verižhiki in podobni no bodo imeli besede v odboru društva. Mi komunisti pa vemo, da bi bilo vprašanje Šol na jezikovni meji z onim- samim zamahom rešeno, ko bi jugoslovanski verižniki v Jul. Benečiji dali od svojega kapitala toliko, kolikor zahtevajo požrtvovalnosti od komunistov, Toda to je težko, narodnjaštvo na jeziku Je dosti prijetnejše in lažje, posebno če ni človek ne lačen ne žejen in mu ni treba skrbeti, kaj bo za večerjo. Tega pa verižlniki ne bodo naredili in vsa inai-gnacija radi našega barbarskega in izdajalskega članka jih ne bo razmajala do požrtvovalnosti, ki bi jo morali unoti za Šolsko drutStvo mi — nenarodnjaki. Narodna gospoda rabi Šolsko društvo za apolitično narodno propagando, zato pa narodni verižniki ne morejo, če bi tudi imeli dobro voljo, dati toliko za obmejno šolstvo, kolikor bi bilo treba. Za komunista je jasno, da je najlepša narod no propaganda tista, ki oskrbi zadnjemu težaku koitetek kruha, obstanek. O tern narodnjak pa nočte slišati, ker navadno nima Brca in če bi ga imel, bi ga prevpilo njegovo sveto načelo, da je narod- toliko močnejši, kolikor več bogatinov ima. in kolikor so oni oblastnejši. Slovenski nacionalizem ni visoka pesem, ki bi obja-nrnla najprej in najbolj najbednejše v narodu, ne, slovenski nacionalizom je z redkimi izjemami kult ljudi, ki i»ive na toplem in ki jim je treba nekega nadomestila za idealizem, ki gk niso nikdar imeli in ki ga ne morejo imeti spričo svoje zajedavske eksistence med ljudstvom. Ta kult gre pri narodni inteligenci še no-koliko dalje, teži v željo, biti «svojemu narodu« voditelj in vladar, ki ga narod spoštljivo uboga, ker je vzvišen nted njim. Evo, takega nacionalizma delavec in kmet ne rabita, ker ne rabita zajedavcev in ker imata drugi, povsem nasprotni i-deal, vladati se samo po načelu: Kdor ne dela, naj nc jel Toda tukaj Jo neprenosljiv prepad. Slovenska buržoazija, ki vprege tuintaim tu- di proletarca, kmeta in delavca v svoj voz, noče niti slišati o tem, da bi se od povedala svojemu nadvladju v narodu, četudi tvori le mal odstotek v njem. Zato se z:, vsomi sredstvi bori za ohranitov svoje premoči. Na vseh straneh vidimo najbolj vneto narodnjake v tesnih stikih z italijansko oblastjo, narodni agitatorji Šolskega društva so zaupniki italijanskih političnih uradnikov, ki jim ovajajo neljube Slovence, jim pomagajo zasledovati in delajo to, kar jim italijanski komisarji namigujejo in ukazujejo. Kjer si italijanski oblastni organi ne upajo tlačiti slov, kimeta in delavca naravnost, tam prepustijo to nehvaležno nalogo gotovim slovenskim narodnjakom, ki so poslušno orodje, kadar gre za ohranitev njih politične in gospodarske veljave. Komunist ne more drugače, kakor da pljune na tako — narodno načelo in tako njegovo udejstvovanje. Ali čujte, Slovenci, Jugoslovani? Komunisti so za asimilacijo, so proti vašemu jeziku, so za to, da se mladina potujči, so za vzgojo janičarjev, so proti šteli in znanju! Ne, komunisti nismo proti materinemu jeziku, niti ne proti šoli in ne za potujčevanje. Smo pa proti nacionalizmu, čegar otroci so asimilacija, janičarstvo, rene-gatstvo in odrekanje nej elementarne j še pravice, učiti se v svojem jeziku. Kar se godi z Jugoslovani v Italiji, to se godi ž Nejugoslovani v Jugoslaviji v jezikovnem oziru. In kdo je kriv? Nacionalizeml Zato pa velja za nas: čim manj necio-nalizma, tem mirnejše sožitje na jezikovnih mejah, tem manj imperializma, tem manj prelivanja krvi, tem več) bratstva med ljudstvi. Ako se že buržoazije radi profitov med sabo sovražijo, nam prav! Toda delovnega ljudstva naj ne okužu-jejo s svojim Kajnovstvom! Videli smo, da je v svetovni vojni buržearija v krvi delavcev in kmetov zajemala ogromne do bičke, v zameno pa potiskala proletariatu pred izmučene oči bleščečo, prazno frazo: narod! To bi tudi danes Se rada ponavljala, zato seje sovraštvo in skuša s silo ločiti tiste, ki jim no bo boljše, do-klei si ne podajo roke v znamenju člo-večanstva, v znamenju višjega, silnejše-ga ideala kakor je bratomorni naciona--ližem. Današnja šola je v pesti buržoazije, zato vliva strup sovraštva — v materinem jeziku — v srca ne le buržoaznega otroka, temveč tudi proletarskega. Taki šteli ni toliko do znanja, kolikor do vzgoje šovinističnega človečanstva. To pa ni združljivo z idealom človečanstva, zato je proletariat, ki ima pravico do svojega otroka ,do svoje krvi, nespravljiv nasprotnik šole, ki ji gospodari bodisi italijansko, bodisi jugoslovansko meščanstvo, prežeto ne le s sovraštvom naroda proti narodu, ampak tudi polno srda proti človeku lastne krvi, proti proletarcu, če se ne da vpreči v buržoazni jarem. Komunisti smo za šolo, ampak le za ono, ki jo ima proletariat samo v rokah. V tem nismo nič slabši od nacionalistov, ki so le za ono šolo, ki ji sami gospodarijo. Spričo tega bi nas narodnjaki, če bi hoteli biti nekoliko dostojni, lahko pustili popolnoma v miru, tudi če so ustanovili svoje Šolsko društvo. Rabijo pa seveda denar in komunistični denar čte ni slab, ipa če so komunisti Se tako veliki izdajalci naroda in izvrfek človeštva. Če se Šolsko društvo bori za zbiranje sredstev, (mi vemo, da ne gre tu y prvi vrsti za denar, ampak za nacionalno propagando), naj piistf komUniSte s svojim nacionalizmom pri miru. Eno samo vprašanje vam stavimo: Kje je bil vas nacionalizem, ko se je delala pogodba v Rapallu? Zakaj niste tamkaj rešili šolskega in sploh manjšinskega vprašanja? Zato pač, da boste imeli en vzrok več za narodno propagando in za pobijanje teženj delovnega ljudstva. Komunisti niso sklepali in podpisovali rapallske pogodbe, pa so vzlic temu izdajalci naroda, medtem ko ste vi njegovi rešitelji. Razpis natečaja Civilni komisariat za Tolminsko nas prosi za objavo sledečega razglasa: Civilni komisarijat za tolminski politični okraj, zastopajoči okrajni šolski svet, razpisuje v smislu okrožnice z dne 22. septembra 1920, Sit. 321/U848, izdane od Generalnega civilnega komisariata, natečaj za izpraznjena definitivna učiteljska mesta na ljudskih šolah tolminskega po-litiriiega okraja s slovenskim učnim jezikom: .1) Stalno n&mečPena učiteljica na dvo-ali večrazrednih šolah v: Breginju, Čezsoči, Iderskem, Soči, Sedlu. 2) Uritelj-voditelj na dvo- ali večrazrednih šolah v: Čezsoči, Dreinici, Iderskem. 3) Učitelj-voditelj na enorazredni šoli v: Lugo, Stnmecu, Bukovem, Bavšici, Kamnem, Kal-Koritenci, Gorjah, Huda južni, Logjeh, Tolm. Lomu, Lazcu, Nem-škemrutu, Otaležu, Orehku, Pjanini, Pečinah, Plužnjah, Podbeli, Poljubinu, Str-žlščih, Trnovem, Dol. Trilmši, Volarjih, Zalazu, Zakojci, Zakrižu, Ponikvah, Ro-bedišlčih, Rutih, Staremse u 4) Potovalni učitelj-voditelj na šolah v: Laz-Čadrgu, JagenšBeh-Kmici, Jevščku-Ravnah, Polici-vrhu, Selo-Logu, Teralji-nah-Lojeh, Vrsnem-Krnu. 5) Definitivno mesto kateheta na sloven skl petrazrednicl v Tolminu s pogojem, da bo podučeval veronauk tudi na italijanski ljudski ter na meščanski šoli v Tolminu. K natečaju so prlpuSčoni samo učitelji z vsposobljenostno diplomo kot jo zahtevajo postave in sedaj veljavni pravilnik. Udeležniki naj predložijo okrajnemu tolminskemu dolskemu svetu do 25. avgusta 1922 prošnje opremljene s krstnim listom, s potrdilom o italijanskem državljanstvu, s potrdilom o brezhibnem poli-tično-moralnom obnašanju, z izjavo uradnega zdravnika o telesni sposobnosti, s tabelo o kvalifikaciji in sicer v dvojniku, ter z listinami glede učnih naslovov in odlokov prejšnjih imenovanj. Nadalje jo na razpolago deset provizo-ričnih most m slovenskih in dve provi-zorični M italijanskih šolah tuk. okraja. Prosilci morajo predložiti tekom 25. avgusta 1922 prošnjo opremljeno s krstnim listom, S potrdilom o italijanskem državljanstvu, o brezhibnem politrvno-moral-nem obnašanju, s potrdilom o fizični spo-.sobnosti, izdanim od uradnega zdravnika ter z maturitetnim izpričevalom, izdanim od enega izmed učiteljišč v kraljevstvu. Plačo in pravice, izvirajoče iz takih mest. doloPHuje deželna postava za Gari-škte-G rad Išč a n sk o z dne 20. julija 1914., St. 24, dalje okrožnica osrednj. urada za nove pokrajine z dne 8. Januarja 1920 Kt. 118/0!}010 b ter konečno ona okrožnica, ki jo je izdal Generalni civilni komisariat za Julijsko Benečijo dne 12. oktobra 1920 št. 3320/10345. . Imenovanja zaftnejo tdči s 1. oktobrom 1922. _ , Ako se kak učitelj namerava poganjati za več mest hkrati, mora za vsako vložiti posebno prošnjo. Prošnje začasnih, že poročenih učiteljic se za sedaj ne morejo vzeti vpoštev. , , Civilni komisar-predtednik GIORDANO m. p. Tolmin dne 3. avgusta 1922! četrtek!, 17. avgusta 1025. I II—USI lil III n«WHWI i——iM II Poročali smo svoječasno, da so stavbin Bki delodajalci gorišlke dežele odpovedali delovno pogodbo ter zahtevali znižanje mezd. Po štirimesečnem premišljevanju so delodajalci opustili 6vojo namero, tako da nam je bilo mogoče dne 7. t. m. podpisati pogodbo, veljavno za vse stav-binske delavce goriške deželo. Stara pogodba je v bistvu neizpremenjena. Spremenjena je malo samo v nekaterih toč kah. Pogodba je veljavna za dve .leti. Revizija plač se vrši vsakih šest mesecev na podlagi zvišanja oziroma znižianja cen življenskim potrebščinam. Dosedanje plače za Goriško okrožje o-etanejo neizpremenjene in so sledeče: Za zidarje I. kategorije L. 3, za zidarje 11. kategorije L. 2.30, za težake L. 2.10, za ženske delavke L. 1.60 in za mladoletne učence L. 1.10 na uro. To so minimalne plače, ki jih morajo delodajalci plačevati svojim delavcem. Nobeden delavec ne sme sprejeti nižje mezde, kakor so v pogodbi določene. Boljšte klasificirani delavci naj povsod zahtevajo svoji zmožnosti primeren povišek. Socialno skrbstvo ostane v-veljavi kakor do sedaj. Vsi delodajalci so dolžni redno vplačati znesek, ki so ga odtrgali od delavskih mezd, kakor tudi onega ki gre v breme delodajalca. Dodatek k pogodbi je člen, ki določa, da oni delavci, ki so zaposleni vsaj M dni pri enem in istem delodajalcu, imajo pravico zahtevati, da jim ta v slučaju bolezni, izplača prva dva dni bolezni (ki jih bolniška blagajno ne izplačuje) v visokosti bolniške podpore. Priznava se tudi, da bosta obe organizacije (delavska in ona delodajalcev) prispevali za podporo strokovne šole. Kakor rečteno vse ostale točke ostanejo neizpremenjene: torej tudi ona, ki določa osem urni delavnik. Točka, ki določa, da ako se pet prizadetih strank, ene ali pa druge strani ne bode držalo pogodbe, bo oškodovana stranka imela pravico pogodbo odpovedati. To je tudi pravilno, ker pogodba, ki nc veže obe stranki enako in vse one, ki so pri tem prizadete, ni pogodba — in ni nobenega vzroka, jo nadalje držati. V interesu delavstva je torej, da se pogodbo povsod uveljavi. Tu, sodrugi, je umestno vprašanje: Ali sm.o znali dosedaj povsod praktično uveljaviti, to kar smo si s pogajanji pridobili?! Ne! Tudi danes se nahajajo delavci, ki prodajajo kapitalistu svoje moči po nižji ceni kakor jo določa pogodba. S tem dejanjem ne samo, da škodijo sami sebi in svojim že tako sestradanim družinam, ampak tudi skupnem boju proletariata. Delodajalci, ki vedo, da se njih tovariši ne ravnajo po določilih pogodbe, jo pričnejo kr iti tudi oni, ter pritiskajo na svoje delavce, da se tudi oni odrečejo svojim pravicam. V neredkih slučajih se opaža, da delavci knšijo osem urni delavnik. Tem proletarcem kličemo: Prste proč od te krvave pridobitve proletariata! Preveč gorja je moral proletariat prestati za to revolucionarno pridobitev. Odprte so še rane zadobljene v tem boju. Ti ljudje, ki tako nesramno izdajajo pridobitve padlih tovarišev, nišo vredni, oaz nami živijo'ter uživajo sad naših bojev. Zavedni delavci bodo obračunali žnjimi, ter jih pomeli na gnojišče, kamor po vsej pravici spadajo. Zalibog pa, da se to godi tudi tam, kjer delodajalci ne pritiskajo preveč na delavstvo. So namreč delavci, ki jim je premalo osem ur dela. Ne zato mogoče, ker se vtem času ne nadelajo dovolj, ampak ker je zaslužek premajhen. Sicer vsakdo ve, da je dnevni zaslužek delavčev pre-pičel, da bi zadostoval za pošteno prehrano družine, ki je največkrat precej številna. Delavčevo stališčte pa se bode izboljšalo, samo tedaj, kadar bode delavstvo dobro organizirano, ter bo prisililo kapital, da spoštuje delavčevo življenje, ter mu - da toliko da se pošteno preživlja. Stalno poboljSanjc delavskega življenja pa bo mogoče le takrat, ko bo delavstvo prevzelo vse gospodarstvo v svoje reke, t j. s proletarsko revolucijo. Čezurno delo ubija proletariat na duši in na telesu. Omogoča kapitalu, da uredi sVoje vsled vojne pretrošeno gospodarstvo ter meče vedno večje mase proletariata na ulico, v brezposelnost. Oni delavci, ki — upravičeno sicer — trde, da' je plača prepičla, naj si predstavljajo kako bodo živeli jutri, ko Jih neusmiljeni kapital vrže na cesto. Kako bodo torej Izhajali ko ne bodo delali niti ene ure na dan in to zlasti tedaj, ko bodo že izčrpali ono malo brezposelno podporo, ki jo nudi blagajna za podporo brezposelnim. Koliko jo danes takih ljudi, ki-prosijo in iščejo dela, a ga ne morejo dobiti. Kako se morejo predstaviti «krumirji» tem delavcem, ki imajo tudi družine. Oni delavci, ki so danes šle tako srečni, srečni pravimo, da lahko garajo za kapital, no morejo trditi, da jih jutri ne požene gospodar na ulico, v vrsto brezposolnih. Ce bi pa lahko dobil tlela., so že tam drugi, ki garajo po 10 ur na dan. To žtelijo delodajalci! Brezposelnost omogoča kapitalu da izkorišča ve 1 kakor pa v času, ko brezposelnost ni tako občutljiva. Brezposelnost rodi bedo in lakoto, Lakota pa je slaba svetovalka in delavec, ki j0 občuti, gre rad na limanice delodajalcu, kadar se temu-le zdi, da je potrebno rasbiti delovno pogodbo. To se zgodi na prav la-hek a zelo nasilen način. Kapitalist odpusti na kratko delavstvo ter zapre za ne kaj časa obrat, vedoč, da je dosti brez-poslenlh delavcev ter da se mu ni bati, da bi ne dobil drugih. Kadar se mu zdi Potrebno, pokliče na delo te reveže, ki delajo sedaj deset ur na dan za nižjo plačo, ca katero so delali prej osem ur. Seveda Je buržoazna vlada s vsem svojim apa ratom na#strani kapitalistov. V naši stroki se ta proces izvrši navadno na sledeči način: Delodajalec predstavlja delavcem, da v naši stroki mora proletariat zgubiti precej delovnega časa, vsled vremenskih razmer, pomanjkanja materiala i .t. d. Kadar se delavci odločijo za čezurno delo, tedaj jtm gospodar natvezne da ne more izhajati, da Je konkurenca velika in da Je prisiljen odpustiti toliko in toliko delavstva, ako isto ne dovoli, da se mu zniža plača. Pri tem napravi tako kisel obraz, da si nezavedno delavstvo misli: Kako je dober nat gospo-dar, a revež ne more nos plačati tako kakor bi bilo polteno pri vsej svoji dobri volji. Kadar je dosegel to začne odpuščati delavce. Saj sednj ne potrebuje vseh ker mu zaposleni delavci garajo po deset in več ur na dan po znižani plači. Tukaj se igra začenja znova. Noben kapitalist ni zadovoljen s plačo delavstva, če je ista Še tako sramotnp nizka. Njegova želja po denarju je tako velika, da če se mu jo posrečilo znižati enkrat delavstvu plače, skuša on to v vedno večjem obsegu in mu je malo briga tudi če delavstvo pocrka lakote. Sramotna konkurenca se začne, ker vsaki delodajalec računa, da bo toliko več znižal plače, kolikor več konkuriral. Sodrugi stavbinski delavci! Vaša organizacija je prisilila delodajalce, da so podpisali pogodbo tako ka-koršna je bila do danes. Po težkem štirimesečnem prepričevalnem delu smo to dosegli. Odvisno pa je od vas, ali bo ta pogodba spoštovana in izvajana, ali bo pa samo kos papirja. Gospodarji so pod pritiskom vaše organizacije odnehali od svojega sklepa, da znižajo plače za 20%. Zopet dokaz, da more dobro organiziran in discipliniran proletariat, tudi brez direktnega boja doseči to, kar bi neorganiziran ali slabo organiziran ne dosegel nikdar. Torej če smo brez boja ohranili dosedanje pridobitve, jih moramo sedaj uveljaviti. Sodrugi sckcijski tajniki, zaupniki in vsi zavedni delavci naj takoj razkrinkajo kršitelje pogodbe in naj energično posredujejo povsod tam, kjer bi opazili nedo-statke. POGODBO MORAMO UVELI A VITI POVSOD, NAJ STANE KAR HOČE! Če samo en delodajalec (bodisi tudi zadruga) krši pogodbo je nevarnost, da jo kršijo vsi ostali. Za osemurni delavnik in za minimalno plačo! Za popolno uveljavljenje kolektivne pogodbe. STAVBINSKI SINDIKAT JUL. BEN. Okrožno tajništvo Gorica. Pomaže vesti Žsnul zavszanimi očmi No. 2 Četrtek zjutraj ob 7 uri je policijska oblast s kombinirami četami, t j. s karabinjerji in kr. stražlarji pomešanimi z vojaki in mornarji—zelo priljubljena formacija, ki pa malo zaloge — blokirala naše prostore v svrho preiskave, kakor jo je zaukazal policijski minister Taddei. Uspeh preiskave je bil: 8 revolverjev (polovica postavno priglašenih) in ena »sipe)). Aretiranih je bilo nekaj sodrugov, ki so bili po večini Se isti dan izpuščeni. Rekel bi kdo, da to ni vendar Sena z zavezanimi očmi, če najde skrito orožje in bombe. Seveda ni bila to žena z zavezanimi pari pa žena z odprtimi, na široko odprtimi očmi Bila je tudi pri «Fasciu», kjer je staknila celi dve zarjaveli sablji in šest brezposelnih mladeničev. Te mladeniče je policija poslala na državne stroške domov (nekam v srednjo Italijo), zarjaveli sablji pa pustila fašistom za spomin. Taka je torej žena z zavezanimi očmi št 2, ki pa vse vidi in ve! Zahvala Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so mi na kateri si bodi način pomagali m me tolažili ab britki izgubi mojega ljubljenega soproga Karla. "2 p Animira Stare. Ljudski oder Vsem podružnicam! Osrednje vodstvo Ljudskega odra naznanja vsem■ svojim podružnicam in (lanom ter vsem osebam in inštitucijam, kij imajo opravka z društvom, da je sodrug! Lovko nehal biti tajnik Ljudskega odra. V*a pisma in denarne pošiljatve naj se pošilja odslej le na naslov novega društvenega tajnika t. j. na naslov: Anton Hreščak, Vojšcica št 50 pošta Komen. Ob tej priliki se naproša vse podruini-ce naj odratunajo vse zaostale prispevke novemu vodstvu in naj pošiljajo na gori-omenjeni naslov novega tajnika redno na predzadnjem kongresu sklenjene me-tečne podružnične prispevke. Podružnice naj ne pozabijo, da bo osrednje vodstvo i> stanu izvršiti svoje dolžnosti Ič tedaj, i ko bo imelo dovolj sredstev na razpolago in da le tedaj bo v stanu dati podrutni-cam potrebno podporo. Enako so naprošeni vsi oni, ki imajo fe komunistične koledarje v razprodaji, ia obračunajo razprodane koledarje n najkrajšem (asu. Ob tej priliki se naznanja, da je vsaka podružnica dolina sl nabaviti potrebno število koledarjev v društvene in članske potrebe. Novo vodstvo ima namen da preuredi popolnoma društveno delovanje in da u-stanoin nove podružnice povsod odkoder prihajajo take želje. Da se to zgodi so ese dosedanje podružnice poklicane sodelovati z osrednjim vodstvom bodisi z na-tveti, z moralno in denarno podporo, sim prej se ustanovi potreben red, tem orej bo novo vodstvo pričelo z novim delom. 'Nnnn ___»i_ .a i.f »a«.. vse podružnice in vse člane in vabi jih na delo v korist proletariata, * Naše podružnice in posamezne osebe naj torej ne pošiljajo več zneskov na.u-pravništvo *Dela», ki funkcionira za se in nima z Ljudskim odrom skupne blagajne, ampak na gori označeni naslov. inMdIuh Ljubkega odra. Klunih!-Miškin iektljo i tata- te ciMe, kajti hrez dvoma pride tudi zanje dan plačila. 2ivela enotna fronta! 2ivei komunizem! Ljudski oder Sv. Jakob. Vsi člani te podružnice morajo priti po izkaznice v soboto ob 20 uri v navadne prostore. Kdor je zaostal z članarino mora poravnati to čimpreje ker od tega odvisi naše kulturno društvo. Drugih gmotnih sredstev sploh nimamo, zatorej moramo računati sami nase. Za odbor: Predsednik. Na znanje in v priporočiloI S trudom smo prišli do slike Atile Aliagiča in smo jo dali povečati z namenom. da bodo naši krožlci, sekcije in organizacije imele v svoji sredi ju naka, ki je daroval življenje za ideio proletariata. Kdor teli imeti sliko naj se oglasi pismeno ali ustmeno pri podružnici Ljudskega odra v Solkanu. Cena sliki v velikosti 40X50 cm ie L 60.—. Glasovi z dežele Pismo s Trnovskega ■Se vtčoraj smo stali v strelskih Crklih izpostavljeni, da vsaki čas prejmemo smrtni udarec od švtittn tovarišev, ki so v enakem pcibcteiju stali onJklraj' ‘barikade. Interes meinaroilme-ga svetovnega kapitalizma je zahteval dh si stolpico mrlijoni njegovih žrtev nasproti in dk se medsebrira koljejo. Seveda je bil ta interes maskiren z naiituzličmdSimi barvami: patriotizem vera, deraorrina, na-od. kultu.;a in št ceh ducati podobnih fraz so pčdTigtji bolimo razpeiteženje katoličana poeti ri-du, m-ohamed&nu in clhratno: avstrijskega, nemškega patriota poeti fran-ocsfcemu, angleškemu imperialistu: frsunmskega. italijanskega kultuirecmos-ca preti avstr., nemškemu, tur ! ijemu ba baiu. Vrhu vsega pa je stal trd, neizprosen »mcirašn, ki je napravil bet vse fraze. « In grmeli so konični, petele puška, zadfiraii se bajoneti v živo meso, zveri-človeka. Tresla se ie zemllja, podirale so se gore, rušile hite, razkopavala pet!a in padali so fantje in mo^ie ko! smeipje in umi.ali so ncdlotaim otočji odi lakote in strahu. Veličanstva so si meba roke od zadb-vialhnoBti, generali, ponosni iaikiaji, so goreli veseli a od časti in zlastih medalj. Verifnilka so Be na tihem muzali in spravi‘ali ogromne dbbi' Ike col vet;, nih dobav. Častivredrii občinski očetje sa razdeljevali aptrovizacijlo trimo in nepristransko tako, dla. so bili sami vedno siti, a oni, katerim je bilo name-n,terca. niltali. Plačila od' standvan:; in cd Wridlniina ctil poteptanih poli, katero Je voda '.ca up ava pilačala, je ostalo p: namidi v žepih ct.:i\ p.ecfsbomkov. Tako tudi dosti podlpct?. Skratka: ožemite. se je razdelila na dva dela: v raj m eni in pdknl na drugi strani. In je pritel Kristusov namestnik, ves prevzet cd slovesa in svečanosti in ie blagoslovil v9o to gnusobo, Kaj1 bi ne, saj je imel svofj' kotiček v ralu. Kar naenklrat (fe počite; stroj se je ustavil. S kletvijo na ustih smo se vračali, živi mrliči iz pekla s trdnim sklepom v srcu, da poiščerruoi brloge potepuhov in lenuhov, ki so se napajali z natb idnavtile, da ih pr bijemo in uničimo. To bomo, dosledni svojemu'dkle- Su, tudi izvršiti talktoiji, ko se. združimo, fe le v -interesu delavskega nsizreda, martveri v interesu Ohranitve človečke družbe apflch, je nuitaa prirebno, cta se kapitalistična svrfot iztrebi z zemlje in cdpravi kapitalistični družabni red ih uvedb hbmumistiini. Ni bila zidnih gvetovtna vojna edina, niti najhujte zlo. 9 (katerim Je kapitalizem «dbdVil« človeštvo, cin de speseben, da popelje človeštvo v poptollen pncipad Obči ptrvpadl ČBovtaštva nas sicer nič ne dkdbi. Ali, da metra ogromna večina ljudstva trpeti in dletati clb naislabših pmteljih in počasi v bedi umirati samo sata, dh. mere ovarijih desettisatU v brez ttellju in raztaTu živeti in razsipati, kar eo delavrice rirfce z mulklo napravile, te se no mere delite prenašati. Tta se. mera preurediti. Odpraviti se mera zasebno poeest in uvesti nov proizvajalni, sistem. Giabovta pa je, da tega ne ba nar pravila burfcutzija. to motra delavstvo samo naipraviti, Kapitalistična buritoa-sija se bo upirala na vse načine, ali delavstvo mara končinci zmagati. Eno je potrebno, da si zapomnimo: preko me-STimskih zakonov, prrekci tnupei kapitalistov! in pireikio trupel izdajalcev iz ielavelkih vrst polje pot db csvlcboJit-ve tfelavstva. Delavci, združite sel Dam adfteiilne biitke J« blizu! Ere-rithno črnino- osVkbiniit^vči prrdv-Mamo, da nam izplača zaslutek crt. detla, (ki smo ga iavrSili za elaivcfldke v Gcirioi' a priliki kiralltevega priba h, rafcret nam je bito abljižblljertot pP.riilo jo tarifi, dhnes se nič več ne zmeni/b, Adi misli osktfbničtfcvtci iz delavstva nor-:e briti? Posledice ne izostanete. , Delavci. fflfV , i - • ‘ ;i • . Idrija POTEK SPLOSNE STAVKE. Slavica v Mriji se je pa krivdi zakasnelega sporočila začela tele v >tetr-tric; zjutraj) tla 4 uri in ‘kiančala je tudi pa kasno dospelem spund ilu v' soboto ob 4 uri zjutraj. Stavkalo je vse delavstvo ne oziraje se na pJ.-itično naziran,ie.<,. Stavkali a> vsi irudarii, okroglo 1000. Prkbužili m se stavki ti.«' I t:, vsi ob inski de *• i druge katepi.Pije delavcev, kakor dar,ji i. t. d. iarto, da i;® bila Idrili brez kr um ir; ev. Otiibor federacije je • »bvestil bal običa..nK> tudi krimarsko m fcgvv-skla zarftrugo in izrezi! željo, da naj se rimrii mod stavka točenje oprinih pijač, kar se je tudi zgodite, V trgc-vinah se sp;u.h t»-i p -jijajaio cipam ih pijač, po gKKtilnah pa le od ii. ure dcipakine do dlv-eh rr ipuldme in cd' 6. dre osme zve-'ter. 'Ob 9. uri zvečer so bile vse gostilne zap-te. Med stavko se ni dbgodil uajmandH inektont. Vse je bito mimo, zavedajoč se momenta in oroka stavke. Oib razriasitvi konca starisie po viš-..iri c::rranih je izdala fedaracijn sledeči .razglas: SODRUGI! DELAVCU Ta ni akcijski odbor Delovne zveze 'je izdal včeraj sledeči razglas (ki je te znan in ga ve objavljamo. — Op. ur.) Stavka je torej zaključena, ni pa treba menda že posebej naglašati da gre pri tem hitrem zaključku za novo izdajstvo socialistov-patriotov. Saj pra-tri proglas, ki ga je izdala Delovna zveza. da si ie stavil njen odbor za cilj cirambo politične in gospodarske svaki: ide, -taino'one pa nastapajd ih strujah, ki so si nad'ele cilj, da razveljavijo vsako moč. zaklana i. t. d. in Turati naglaša, du je imela ta stavka »-čisto levalon( zakonit) značaj in dla ba v o ;i .na cP avi v potrebni cibrembi poodi gri itiilam in torusju fašizma®. Iz lega sledi, da so se socialistični voditelji ra v no tako bali. pcipdlihe- zmage delavstva kakor burtcazija. Toda naj fro&e kakor koli: delavstvo je v tem svojem enotnem nastopu jjokazalo, da ni voljno mimo prevažati fašistovslcega terorja in da te pripravljeno tudi s puško v roki braniti si svoJe človečke pravice. V Milami, Genovi. Turinu, Trstu in naU Solnčni Gorici )e delavstvo do skrajno-stVbparitpji te pravfterV ldWt.u in. Bre-' sciii je. bila prava, poulična bitka za vaje pravice. In ta silen dokaz odpora in [solidarnosti vseh delavskih kategorij ne more ostati brez globokega od ločilnega vpliva na naša vrste. ' Nimamo še avtentičnih poročil o tej naši prvi bitki, ali že iz meKanskih listov vidimo, da to pot nismo zastonj zamenjali hladiva in srpa s puško »n drugimi bromilnimi sredstvi in ko se bomo vračali jutri na delo, se bomo rnačali z zavestjo, da ta borba ni bila brez vomeva. Kar nas danes boli in napohtjufe naša srca z žalostjo, je edino britki spomin, da je oblc dlo mnogo našjh fr-[cp, med njimi na!bojši. vari sodrugi. poklonimo se v duri njihovemu spominu, zakaj žrtvovali so se za našo svobodo. Slava njimi SODRUGI DELAVCU Našega bom pa še vi konec! Vrnite se jutri tkrtraj na dleto, toda čufte in bodtte pripravljeni, zakaj čas morda ni daleč, ko bo zopet optrebno. da dokažemo svojo zvestobo m solidarnost z vsem delavstvom Italije! atvela delavska srHčbodal Živel komunizem! AKCIJSKI ODBOR. Idrija, dne 4. avgusta 1922. Pa tej razglasitvi so se vsi deiavci v sciboto vrnili na (telo, vprašajte/! se, ni li tu zapet izdajstvo reformističnih vciditelJev? Ogorčen,je in sram je polnil nate dkite, krr smo vedeti, da stavka ni dosegla zažoljenega uspeha. Talko je idrijskio dolavskvij zt.ipat en krat rtekazate svate solidarnost in trdno vertjo, da je priprav-Vcno žrtvovati da so reši sedanje življmstee mizerife in suženjstva. Svari pa vse tiste, ki si, alt bi so upali -izdajati nate najsvetej- Pri tej priliki opozarjamo strokovne zveze in sekcije na deželi, da se v stvari obveščanja za razna gibanja enkrat za vedno zavarujejo pred malobrii-nostkr višjih organov (Delavske zveze, vodstev Delavskih zbornic, sindikatov itd). Po krivdi Delavske zveze so tudi drugi kraji kasno zaznali za stavkovno gibanje, ko bi lahko bili obveščeni še torek ponori naj/aasneje torek ziutraj. Bovec Podpisano tajnritvia poživila vse so-diruge ki niso te poravnali prispevkov za Delavslkio zibcmicia, da ta nemudoma store. Tisti, ki so sprejeli intemncio-nalimo knijižioa zrveze in iste še niso plačali, naj to store nemudoma. Kdor pa je isto predel in jo ne more plačali, naj isto vrne. To so tudi taki sodrugi, ki imate zankaj komunizem injMav-sko solidarnost na jeziku, pa imate denar samo za to da prav dobra podpirajta krčmarje a za sveto organizacijo jim je vsak v-inar proveT Odbornike in zaupnike, ki imajo svclie raacinc o-pcizarSarho, dla bdfj1 skinbe zia svoie stvari in talko prihranijo tajimlttvu nepotrebne indatke. Mislimo če \'sa'ka dVa meseca on zaupnik im- tudi vsaik pravi in zavedni sodlrug lahko žlrtvuje dke uri časa, da imamo pri naši podružnici redi Ne govoriti in Jeziti se čez nezavedne 90druge, če sami zavedhi ne store svoje dri!,vnesti. Toreš storite srvoEte dbi^nicst ctelavri! Ker vsak mara biti prepiri'an, da samo v cmgamzaciii je mri. Delavstvo na planI Kmalu pride odločilen dan in ne sme biti mevže nikljerl Opaza"'amo te trikrat sodirugo čage, Čezsoče, Koritnice, Plužen da so otresate svoje malo-mi.vlwsti in stare svate prc-letarsk>o dallipost. Tajništvo podružnice. * Piaziriija se ■v-se sadtruge politične selkicije, Iki ni»o te pctavuali smjje ud-nine dia to nemudoma stare, ker se ista mora odlposlati stran« Ravno v tej naši ai-ganizaciji mora biti pmva zaivedinost. Sodrugi! Opoeairtiamo vas, da imate mani) besedi in več' dedanu, ker polje vatega dtakejvarea je opnam no! Vi vsi preveč žrtvujete za krimarte in njih piese! Če se v naši ribani eno nedeko ne plete, jpj čuda, potem nedteito za nedtaliia plesi O, tej, kakšna beda, brezposelnost nimam petdeset centesintav, cfa bi plač&l svete a-ganizaoiete! Pride nedteliia. godeo zagodle, pcitn žep je lir. In te prepirate se ti ubogi brezposelni kdo bo zdaj) plavaj en Štefan! Stodrugi! Vate ciolAnost je da ta delavstvu, ki nosi dlenair po krčmah in zapre vitja denar Ln pamet od-vratete o idltakega početa! Če sto te zavedni pojdite med ljudstvo in, Jim to bolj natančna dtaporvelte! Z gnusom poslušamo kio pijani pojo mtemacioinato ali Bandiericf rtosso, med tem 8u> tneoen ne upa si priznati, da je komunisti Poživljamo tudi rib'lino, da koliktir mopcue zastavi' avoti' vpliv in rva ka.kten si bodi način zaira-ni plese, ta jetiko narcdiai! Sodlrugi, le trezni do-alemo Ikajil Torej aactrugi na dtolo, za-nteresiradte mlade delavske in krnet-;ke ainiciv*, za jba&j; .kioiistne re,'li, i^von irčem. NaihcidnijaStli ne znaita brez krčne nd'?- napraviti! Delavci, kmetje! Pu>-tite vadto našim krčmarjem in. zbkaj-e se dirugje, ker težki so iJandanes č&si n te iežhki pridejo za ves prrietarski iirict Vsi v kiamunistično strenlko« Odbor Komun, sekcije. rili. Vračali bomo enako z enakim, zrib za zob, ramo oh rami mi proletarci Desfcel, delavci in kmetje skupaj kot ena pest in en rooG. To nam bo tem lažje, ker vas dtonunciante poznamo ctJ prvega do zadnjega. Na dlani vas imamo vse one. ki hočete s svete nečloveško, nesramno goinijo rušiti ta, kar smo mi z delom svojih duš in rok težka ustvarili. Le poskusite svojo nesramno politikta udejstviti, potem bomo mi »voijta silo pokazali. Je sredstev te vedno dosti na 'razpolago talko, da vas ne bo naitrdlnejSa skala obvarovala več! Razumete? Delavcem-kimetom tavaritem in tovarišicam pa kličemo navdutend zdravo, nevstrašno naprej dto k/on''nega cilja'prekta avir, ki se nam stavite. Ne klonimo sedlrugi, aci J:užice, ne koraka nazaj v temo, pač pa naprej' in le napredi! Pokažimo, da to preganjanje nas še le oživi v buu za svoje pravice. Danes poraženi a jutri zmagovalci povejmo jim, da nismo na tleh, nego da staiimo še močne jiši in griicllarni noko v roki, bratje in sestre celega vstajajočega sveta. Mi vstanemo, cia zares, mi vstajamo, in njih je strah! Da vam te orferet povemo nasprotniki v dtaraz, da nočemo biti v©8 robi v vaših krempljih. Tedai p:*oč vate onesnažene n:ike cd nas, ker dlrugate ne bcimo imel-i niti mi par til Ana, ste li razumeli ? Mi vsi Deskilami pa. se §e tesnejše po-primimo onganizacije kamer spadamo, vsi mladi in stari, vsi pod krov naših zastav, ki nas brila prej ali slej privedle do končne zmage in svobode. Le napirej 'ker osvoboditev delavca in kmeta je delo delavca in kmeta samega! No,! žive pnetetaroi in nraMmike Deske! in celega sveta! * Na? živi dialavdka-kme^ka pravica! Naj živi bratska Sovjetska Rusija! Več delavcev. Tolmis-Čegin Delavci in kmetje Tolmina in okolice! Pozdravil: am res kiot mladi proletarec in želim, dla pridete kaj kmalu v nate vrste! Zdramite se iz spanja in očistite si slabi prah s svcijega žrvota. Pričnemo vsi skupaj1 z dfeltoim za sBoup-ni blacor vseh p idletaroev. Vsi sinovi in hčcire p 'rietariata zavedajmo se geriia, iki leži naiJ nami. Vstaninno urno in strnimo se v lastne vrste. Zaklad sivdbcdie najidtemo le ako ga bomo iskali. Ako se bomo borili proti gospodi in zdrobili verige, ki naa tišče. 2ivela sdidavinost dlelavcev vseh ver^ in nacbdinfreti! Mladi, proletarec. Sežana Meščansko razredna pravo 1' »'.t? — Kraljevi stražniki odnesite to truplo in aretirajte priče. Takoj!! 1 — Kakor ukažete, gospodi Deskle Ka/ktar pomladna setev ki mnetva o.-beta, so padli po vošlni na razoma p> lta nagih are nauki ptevih proletarskih uteniikfctv, Marrca in Engelsa. In mi Deskilani, pdvreSini pfroletaroi izvremši par fojmih dfriičkarjev-ve-rihmkiov, srna radostno pctadranrili nastop \1 ntrva živUtenij© hrepenečih o&mm nih mnotio Šimom zemeljsko oible. Zavedajoč se, da smo tudfi mi priklicani da »»redimo temelje noormajoni »tnovi riiruirbi, zavOd8i5tf9, da smo masa proletarcev v pači dbTni, nad katerimi preti s svtolimi poteliifivimi krempHH kapi-talistiina ptoca ujeda. Tuti mi srno se jeli zbirati v kolta, ena ki med enakimi, trpeči s trpečimi in šti na pujue a gesitam: Vstamte vi sužnji iz prokletstva! Tedaj smo prijeli za orodje, pograbili krrampe in. počeli graditi. Nsdnrvta smo postavili' podirufcni-oo »jLjvM&koga odLre«, kulturno organi-taeijto, ki ima namen dvigniti delovno lju 'rz teme čmnih ,ječ smodi. S to nate ustanovo smo pomeli vse krilate n&apnotnikov in ob enem tudi naspnot no gneadta, da se ne mane več dhigniti U soških vatov Vemo mdrugi ol? Stači,, da nate pot ni posuta « cvetlicami pa5 pa je s trnjem poraščena, aili vkftjub vsemu temu Smo do danes na natem poriu truda se visoko dvignili, seveda proti .volj! nate gospode. Naši naspinoitniki, ki morate vse to »reti im čuti bo vsi iz sobe le za ta, ker vidite nate prodira n.j» in sluttjta pok verig, v katerih je čim«. Vsi iz sebe so in. evo vam dokaz njih nuvoronBa in demumciiranja. 2e cb potetku našega pnolbulanila smo to opazili ln vidimo to danes te v večji meri itoi kedaj pcupcftj. BoOlf nesramno in podlo! Cujto sodrugi in sctdrutice širtom Ju liiteke Benečije, rej misleči ljudje! Kake nesramne propaKLco igrajta manever v naši občini. V tej- piošli generalni stavki so se prislužili ctonmvri-jaciie in strahrivanda lene vdove lastnice pnicsto-nav, Wsr ima sediož nate podruSnica Lj. 0. Prišel je človek, ki Bptoh ni vreden, da imenujemo «taveka, z aktom v roki in silil term, da podpite akt; nadalje ji je fttgal, icCa takcf) odpove diruštvu pjostore, dirugate bo hl*a v pilamonu. •iena vdldva iz strahu predi grozečim e-lementom je podpisala akt, ne da bi re-dela kaj tifi v njem. Se vedno na take le načine pdaMte narodnjaki, liberalci n kJerikoici Dudi pred podigi in grozite da se bo s tute nairtodno poano^o, potcum fašistov, zgodilo to in ono. Do-HI takih-le groženj se je iareklto in isvr Uto preteklo (tabo ali smo šiji mimo. Imamo pa jih v spominu gltabtakio vkle sane. Na primer, kako se je zaprla v resi gostima, ki je bila po nameni h ienunciJaatih isdtana kot shajališče 'oom uti latov in te te danes s&pfta po blasti. Poznamo vriffre v ovčji ki^ži, toveka, ki je vse take-le mri donunci-al piri oblastih. Vedite goopodije v ovffi koti, da če se svr*i, od katerekoli si bodi strani te .afc napad na kojega izmed* nas ali na uate društva vedite, da bomo odgovo Spet crrenj v strehi! O priliki slavnosti nSctlakega dlružibva« se So .ona nič ni skazala! Od vseh strani bo prk*la druida, da (kal zapcii e.io — briljte ali slabte —, le sežanskega zbora n.i bilo od nikoder. SkaradaJ! ta veste, kito je foriv? Kcta te ki.iv, če ne komunisti! Pohajali kakor so, raje postcipejta okUi Ma.skiv, namesto da bi se utiili «Buči, buči®, «B di zrlirava«, »Grom in pe-kito') in take mile vite, ki so. mana za varitai.kictvo uho. Sremcta za Sežano! Vse lepo in prav, komunist je pijanec, tat in razbojnik in izdajalec. naroda, ampak nieg^a-a dtctll inicst bi bila, da reši čast Sežane. Kaidiar gre za najtadbo stvar, maramo vsi deteti dltupaj, ubogi in bogati, poštenjaki im verižniki, delavci in gc»p;)dl?e, kamunist pa te >S3ati družinsko nalogo; opušča jo, a opuščati nede izražanja svoje spiolne enertriie. »miner«* db*e\rr*n,!a iz tega je nastala druga zla — prostitucija. — lvaj sslepamo lahko u vsega tega? Da je spolno zdirževanje pod gotovim pogc/iem naravna, da leži v načrtu naravnega razvoja in da je pogoj harmcrnilje bodoče tffleve^kte družbe vzdrževanje velike večine ljudi. Kdor čuti v sebi moč vzdržati se, ožinama je mnenja, da je spalna vzdrževanje dobi 6, tega pač naj ne mati talkto razi§iwe-na, talina ukoreninjena dlagma: »Narava je dala človeku spolni organ, ergo, naravno je uporabljati ga, in ergo, vzdržati se je nenaravno«. Vsekakor je spal. Občevanje nekaj naravnega, a ravno taka naravna je tudi spolna vzdrževanje — Poleg naravnega vzdtrževan^a pa je rretvarjanije spolne energije v drugo srsto energije. — Samo ena moč je, a rjeni ptjiavi so različni. Tu se ta moč :t.i>,vj;a kot pritebr.ost, tam klet elektri- znamo, so živali najlnižje vrste posamezne celice, t. j. mikiuoskapično majhni tapčiki žive substance. Narava se tiradi te kupt-ke, te poedine celice organ iza vati, ukirepiti jih, imdividualizo-vati. Telo teh celic postaja vedno bolj sestavljeno in vedno bolj pripravno .vadkžati se pod naijrazl F-n e j & i m i pogoji cbstanlka. Čudovite stvari opažamo tu, taka čudovite stvari, kakršnih pogrešamo na višjih stopinjah razvoja. — Narava pa se ne zadovolji s temi malimi sbva.ricami, s temi malimi indivi-clliiji, čeprav so krepki in fino organizo-jvani, v naravi leže Se vse dlruge možnosti razvciia. Na viziji stopinji ‘opažamo, da se pela ve celice združujete in, kar je glavno, da izgubi; ja ji o samo gotove lastnosti v višlji in veciji meri. Cela sveta teh celic se zdlružuje, vedno bcllj zbližuje in neposredna posledica tega zd.ru-ževan|i'a je, da nastane iz cele vir ste malih imdrvidlliev nov individij1, mava e-niota. Ta n;:iva ernota se zolpet kiriepi, or-ganizuje, postaja vedimo bolj sestavljena; a ikta ie dosegla,gotovo mano in-dividuallnicsti — začenja se družiti z enalklimi enotami in iz svate teh enot (Varaste ntova enota, nova ideja. Prejšnji proces se ponavlja vi neizmerno. Zasledujoč nadalliini prloces zastane nam sapa, omaga um predi temi silnimi pogledi na razvojne mpžnasti. — Samo par vzgledov. — Drevo obstaja •kiajtaj vsaka rastlina iz celic, to je milijoni celic sa podlaga, na kateri se rpetre pcllavujati ntiva en'cla, enota dre-,vesa. Dcevio je v tem slučaju enota, db-stajajioča iz brezštevilnih enot. A to drevo (smreka) je zopet del višje eniate — gozda. Pojem goizda iš ravniotako prijem za višljla enota kakloir smreka. Nisi-Li ž!e 'čutil, ika si hil vi gozdu, tiste čudovite harmonije, onega Čudovitega nekaj:, ten druži vsa debla v nekto celoto? — Ali pa, če tega nisi čutil, stolpi pired debelini panj iti opazuj: čebelne nche. Mar ni no(ji ikiot taik? enicita, obs ta jajci- iz nešteto malih enot, čebel, isto-takioi, ikakioir obstaja posamezna debela iz neišteta malih celic? Isto je pri člo veštvu. Kati zotvemd ((člciveštvo«, je enota, dbstdieča iz milijlonov malih enot, posameznih oseb. — Človeštvo je veli-jtanslkii organizem, ki poklnilva zemljo, im čteprav se ne dotika oseba osebe na isti način kakor celica celice v našem telesu, so vendar činitellji, ki Se močneje vežejo te delce v celota, kakor bi mogla stoiriti bližina v pnostoru. Socializem kot veda ni teoretična izmi-slljiotina, ampak izTaz umevanja naravnih istinitesti. Liberalizem je spoziial samo pctovico načrta naravnega razvoja, reka: «Na črt narave je pmciiizvesti individualnost') in postavil je indivi-dualizicivainje kbt &vto(j* princip. Socializem p aie storil taaki dalije in spoznal drugo petovioo, drugo strun razvoja in reka: «iPiosamezne individualnosti so samo delci viSje inidi vi dualnosti, imajo namen omaga "ati, da se izraža višja e-nota» in postavil je kiclektivizem za sviaj princip. Spoznati tet enote, videti, čutiti jla pa ni stvar socioltagile, ni stvar inteldlcta, to je stvur verstva. -— Idimo dalije im vprašajrna se, kako je megd-e, da se izraža s pomočjo neštetih malih enot višja enota? Odgovor nam claje princip deljenja dola. Posamezni delci, posamezniki (imlividiji) izgubljate vedno balj; del svojih splošnih zmajnesti in, pciudla^jajo, razvijajo gotove strani, postajajo- «enostranski)); celo skupine enostransko razvitih posameznikov nastajajo, ki se potem dr užijo s skupinami drugače razvitih celic v harmonično skupimo. Seveda je to le zu-nanja, «mateirieLna» sl 'Ika razvciia, o>-pustiti micnamo tu subjektivno, dušno stran razvaja, razvciia principa, ali inteligence, ki te irlombinrfcije, združevanje in razdtruževanije vadi, oini princip, ki je ravno harmonija v razvceu. Opustiti metra mo to zate, ker' namen teh vrst ni govoriti o sociologiji, ampak o spornosti. Treba je bite omeniti načrt razvoja, ken le pcavto urn e varuj e tega nadrta omogoži umevanje vsakega dru/ibenega problema. Ta nalVt mora priti v kri in mesa vsakega socialista, in zato naj so ga ponavlja vedno in vedno. Flritki smo s poimcijia tega načrta do todke, ko lahka cjdgiavarimo na vpra šartie, Je-li zdržarnje spalnega občevanju naravno, odgovaija-ii razvdiinemit načrtu? Deljenje dtela je metoda, po ka teri se vedno višjo enote ineiretjio izra-ževati. In zdrževahie je jama pojav principa 3elinh'iu (EGL. 'TTar ^ modeme duužlba Ik/u akterizuje, je cepljenje po-sameaBiiki_ivega dola. Zi-vljenje zahteva od ritega vsestramjkij- izražanje moti. Človek je družinski obe, tarejo ga ma-lerlecstne dr užinske skrbi in nadloge, ima poieg tega posebne stnojkiovn-o delo, je ud ali predsednik kakega društva vse njegove mp-či so zdJncibljcne, nje-gipvo dete pcii.avifai siko, njegova notra ite-jfet je raztrgana in prazna. Kaj1 je posledica tega? Družina slabo uspeva vzgoja prepuščena tujim lijudem, njegovo strokovno dete pcvtrišno. rrie-mrv-o p .4 iti Cino življenje sptor i. L d'. Kaj jo ideal dražbe, kaj naurt razivcga? bpe-cializovarrje. — Člclvek, ki se je odlc čil imeti družimo, naj bi bil oče v polnem pomenu besede, naj ne bi imel drugih skirbi, drugega opravila, nego vzgojo »vcire družine. Učitelj naj ne h imel družine, ampak isto svolin- energijo pretvoril v enorgite dutše, ki bi se izražala v polnem pouku. In tako z vse ml stanovi. Spolno občevanje, Skrb za oh ranjeni e rodu bi bila skrb nokate tih, ki soi zmožni roditi krepke potom cb, ki so zmožni dati jim pidltno mla dinsko vzgojo.. — Kam bi prište člo veško telo, če bi hotela vsaka celica pro ska razredna justica, ko postopa odkrito kot razredna justica, nam pokazuje ape Komunistične internacionale proti reak ciji (na uvodnem mestu!). V deželah civilizacije in demokracije v srednji in zapadni Evropi, v Amerik in v Avstraliji so tudi na dnevnem redi procesi proti komunistom in anarhistom Vsaka država jih je imela že en par. Tu di Amerika, da ocr.enimo samo en pri mer, smatra pripadnost k revolucionarn strokovni organizaciji, za zločin. V Kaliforniji je bil za časa vojne sprejet zakon proti «zločinskemu sindikalizmu«, ki predpisuje kazni do 10 let. Ameriške oblasti so sedaj zopet izkopale ta vojni zakon in ga uporabljajo proti delavcem. Dosmrtne in smrtne kazni nad zavednimi delavci se izrekajo v nemalem številu po celem svetu, razen v Sovjetski Rusiji. Na lokalnem dogodku (rek porotnega sodiillča v procesu Muller) spoznajo pa či-tateiji bolj od blizu ono, kar se. imenuje danes «pravica». Kaj pa je nasproti meščanskemu pravu, proletarsko pravo? To je pravo, po katerem niso kaznovani delavci in kmetje, ki se borijo za svoj obstanak, ampak po katerem so kaznovani vsi oni, ki si nočejo slupiti kruha s svojimi lastnimi rokami, ki ho'ejo živeti na račun drugih in ki rovarijo proti oblasti delavcev in kmetov. Proletarska justica kaznuje kapitaliste, špekulante; različne njih pomagače. Toda ta justica ni slepa kopija meščanske justice, ni gola prikrojitev le-te za potrebe države. Proletarska razredna-justica, kot revolucionarna in nova justica, je oplojena z vsemi dobrimi ižkušhjami pravosodstva in je navdahnjena z visokimi cilji ki jih zasledujejo priznani napredni vzgojitelji. Proletarska razredna justica jo ravno- kar završila prvo svoje delo. Proces proti ruskim socialrevo.lucionarjem, obtoženim, zarote proti prvi republiki delavcev in kmetov,-obtoženim veleizdajstva in uboj-stva se je končal. 12 obtožencev je i bilo obsojenih na najvišjo kazen, t. j. smrtno kazen, 10 obtožencev je bilo oproščenih, drugi obsojeni na daljši zapor. Izvrševal-ni odbor vseruskih sovjetov je obsodbo potrdil, a izvršitev te obsodbe suspendiral s sledečo motivacijo: «Ako se stranka S. R. dejansko odpove svojemu uporniškemu delovanju in vojni teroristični špionaži proti vladi delavcev in kmetov, bo rešila tako svoje voditelje, ki so v preteklosti vodili to akcijo in ki so si med procesom pridržali pravico, da jo še nadaljujejo, maksima (največje mere) kazni. Nasprotno: udejstvovanje meted oborožene borbe proti vladi delavcev in kmetov povzroči neizogibno ustrelitev ravnokar obsojenih in spirat or jev in organizatorjev kontrarevolucionarnega terorja in upora«. In manifest izvrševalnega odbora Komunistične internacionale pristavlja, da ako se vnovič začne proti sovjetski oblasti meščansko vojno, bo ta ista, ki bo podpisala ukaz za izvršitev pravoreka revolucionarnega tribunala. Ne torej pravica radi pravice! Ampak pravica za ohranitev oblasti razreda, razredne državo. Meh anska pravica za ohranitev mešlčanske in proletarska pravica za ohranitev proletarske razredne države. 'fn proletarska razredna justica ne določa kazni radi kazni, ampak kazen z namenom poboljšanja. To je torej proletarsko ali revolucionarno razredno pravo v temeljnih in prvih svojih obrisih. L. KULTURA 11 Povodom obravnave, ki se vrši v Moskvi proti 47 članom stranke socialnih revolucionarjev, je izšla v Internacional Press Correspondence o tej stranki sledeča slika: . . Leta 1917. Ko je bila dinastija Romanov pahnjena z ruskega prestola so bili socialni revolucionarji oni, ki so kimalu zatem prišli na vlado. Socialni revolucionar Korenski, zajedno s Cernovom, Savinkovom in Avksentijevom se je odločil nadaljevati boj v svetovni vojni. Pa kdo drugi bi tudi ne žiejal tako po krvi nego li ravno socialni revolucionarji. Po čigavi krvi? Po krvi ruskih delavcev in kmetov, ki bi se imela preliti na bojnih poljanah plemstva, bankirjev, veleposestnikov in tovarnarjev. Ni li bil socialni revolucionar Korenski oni, ki je dovel do «revolucije v palači« in do carjeve odpovedi in ki je 1: 1917. skušal izpolniti željo Nikolaja II,, da bi ga odpravili v inozemstvo s čemer je postopal slično kakor i Scheidemann v Nemčiji. - > Oktobrska revolucija 1917. Takozvana začasna Kerenskijeva vlada je bila zrušena. Samo stranka socialnih revolucionarjev, ki je okusila slast vladanja se je neprestano povračala k izgubljenemu in to zajedno s pregnanimi generali, veleposestniki in tovarnarji. V flasu oktobrskega prevrata je izdala skupščina mestnih zastopnikov v, Moskvi, ki je imela močno večino socialnih revolucionarjev — junkerjem in oficirjem nalogo: «Z orožjem v roki proti delavcem/» Po porazu teh Čet v Petrogradu Pred kratkim je postavila Sv. Stolica v Rimu na Indeks vsa dela velikega francoskega jrisatelja, našega sodruga Ana-tole Krance-a. To se pravi, odslej je pocl kaznijo' večnega pogubljenja prepovedano čitati njegove dela v katerih z ostrim sarkazmom biča vso dosedanjo družbo in v katerih se mora seveda dotakniti tudi vseh dobrih in slabih čednosti sv. cerkve. Mi bi seveda nasprotno našim sodrugom zelo priporočali, da čitajo omenjena dela, a na žalost nahajamo v slovenskem prevodu le dve njegovi kn.iigi in sicer: «Kuhinjai, pri kraljici Gosji nožicin (zelo dober prevod) in «Pingvinski otoio, (zelo slab prevod). Poleg teh pa ima dela kakor «A'a beli skalin, «Thais», «Jerome Coi-gnardo in še mnogo drugih, katera vsa preveva le ena sama. velika ideja — socializem. V delu «Upor angeljevn slika revolucijo v nebesih. Mi vsi pa, ki bomo njegova dola brali, smo obsojeni v pekel od koder bomo nekega lepega dne malo potresli z verigami in prestrašili nekoliko vse nebesčane — buržuje. llililili!lllilliillllllllllllH‘!!l||||llllllllIllll|llll!|lillllllllllllHilll!H! Proletarska umetnost J. J.: a v svoje svrhe. V Petrogradu je bil ukinjen ljudski komisariat prehrane, a v Moskvi poštni urad št. 9,; v Kalugi (južno od Moskve) So poskušali ukiniti tudi gubernij ski oddelek za prehrano. Leta 1919. " To leto je poteklo v izdajalskem delu socialnih revolucionarjev ter v trudu, da bi prišli na površje potom dvolične taktike. Ko se je general Denikin, pribliifeval Tuli (nedaleč od Moskve, južno), a Kol-čuk vedno bliže Tjumenu (vzhodni Ural) da ne nosi Denikin nikake reakcije delavstvu. Istočasno pa je isti glavni odbor polnomočno pooblastil svoje člane Donskega in Daščfevskega, da stopita v dogovore z Denikinom glede navale na sovjetsko republiko. V istem času je tudi širila socialrevo-lucionarna stranka med rdečimi vojniki proglase, naj se ne bore proti Denikinu in Kolčaku, nego naj jima prepuste odprto fronto. Izjave Černova in tov., da to ni. resnica, pobija dejstvo saimo, da je Stranka socialnih revolucionarjev obelodanila v Parizu 16. maja 1919. manifest, kjer išče intervencijo proti Rusiji. Ta manifest so podpisali socialni revolucionarji: Sensinov, černov, Avksentijev, Mi-nor in dr. , .... riv> Leto 1920. "T f w R To- leto se odlikuje s trudom socialnih revolucionarjev, da s pomočjo francoskega denarja organizirajo armado, ki bi pomagala poljski žlahti pri napadih na Rusijo. Ta vmazani posel dogovorno s poljskimi razbojniki je bil poverjen Sa-vinkovu. Razen tega so socialni revolu- 7" Svobodni smo^ vsi! T' Svobodni so časi/ )!. Grenka ironija . . ;]■ Tu£ni glasi ; ' t? uho danijo-: ;!■ jok in stok sirot ;i brez kruha, brez domovi a ’! svobodna 'jim ie umreti . . ju, . ■ Zemlja polna je krvi nedolžnih žrtev; A toda ni je še dovolj: f; še vedno bolj in bol} tj nebo se rdeči ... •t' iz nje bolesti trpljenje novo klije — klele larvopije . . . sip 40 c.; T. Grgurina 65 c.; Marija Kučel 2 5c.; J. Svaglinac 30 cent.; Kožul Ivan L 2.50; ukupno L. 100.— Matuljc: Dubrovič Albert, A. j Matulja, Iv. Dodič, Francika Jan r : kovic, Iv. Matulja, Grl Polda, ... . -Marija Brižan, Črnič Francika, Milih Štefa, Ana Frlan, Zaro-lič Andre, Iv. Kinkela, Srdoč Ivan, Monjac Vinko, Zoja Šanto, Gabrielis Marija, Srdoč Marija, Srdoč Francika, Srdog Marge-rita, Sepič Alojz, Ivana Bačič, Itubeša Vjekoslav, Rubeša Fran cika, Srdoč Josip, Valenčič Božo, Anton Božič, Trinajstič Vinko, DukiJ Vekoslav, Samt F*ancika, Bačič Tereza po L 1; Slavič Ivan Radetič Franjo, Fr. Malečka, A. C Peloza, Bogd. Viška nič, Jelovica , Milka, Frankovič Kuzma, Šker- “4 / janec Antonijo, Sinčič Ivan, Fr- _Z:A. lan Josip, Ivan Klobčar, Di Le- ~ nardo, Iv. Feranda, Matulja Ju-lijana, Matulja Stepan, Bačiči Gervazio, Hegolj Ivanka, Želodec Marija po L 2; Lovišcek Ni- ' N kola i Bradiičič po L 3; Vlah Fani, Ciiranovič Božo, Turk Anton. Šcpič Ivan po L 5; Monjao Anton L 1.10; Saršon Franjo, Siivici Vjekoslav, Sušanj Mate po L 10; Šepiei Katarina 60 c.; Valenčič Ivan 50 c.; Spinčič Josip 40 cent.; Spinčičl Ivan 20 c.; Ost.rogoviS Niko 10 dinara= L 2.30; ukupno L'. 127.10 Gornji Kučeli: J. Perman L 3; Marija Kinkela, Anton Kinkela, Mate Tancabel po L 2; Puž Andre, Kučel Ivan. Mate Dukič, An- ’ dre Bačič, J. Ivanič, And. Moho-rovičič, Stanič J.. M. Jurdana, Fr. Duraka, Andre Po&čič, I. Kučel. M. Kučel. Iv. Kufflel, Ma- ^ te Kučel, J. Brajan, J. Jurdana, Tv. Kinkela, J. Staniči, J. Stanič, _;~r Kinkela Frane po L 1; J. Jurda- _ , na 20 c.; Ivanič J- 80 c.; Brajan Frane L 2; Kinkela Josip L 6; -f ukupno L. 38.- h I t; Ljubavi več med. nami ni, zato naš horizont se ne jasni: postaja vedno bolj teman . . . Oj bratje, mari čakamo- zaman, da solnce svobodno- nam vzide: bratoliubje med nas pride? pošljejo socialni revolucionarji Gotz in Kerenski in dr. čete kazakov carskega generala Krasnova proti revolucionarnemu delavstvu glavnega mesta. Istega leta stopijo socialni revolucio-narci v zvezo z generalnim štabom nemškega generala Ludendorfa in z belogardistično organizacijo Kornilovega kova (pruskega Kappa), na čelu katore stoji internacionalni nadšpijon Filolenko, da s pomočjo inozemskih bajonetov, stvorijo «mir v Rusiji«. Vistem času agitirajo socialni revolucionarji med mestnimi malomeščanskimi sloji za sabotažo proti sovjetski oblasti, a v tvornicah in ostalih delavnicah za itrajk. •p;^. ■ i>\' '• Leta 1918. " 5. januarja 1918. je zapofela ustavo-tvorna skupščina svoje zasedanje; preko polovice članov je bilo socialnih revolucionarjev. 8. januarja jo bil otvorjen vse ruski koingres sovjetov v katerem so imeli preteižlno vočino že boljiševiki (komunisti). Delavski in kmetski vladi nasprotna ustavotvorna skupščina jo bila koj razpuščena. Socialni revolucionarji za počnejo borbo z orožjem proti sovjetsi oblasti V ta čas spada tudi pomoč socialnih revolucionarjev generalu Krasnovu, ko jo bilo treba dovesti v Ukrajino nemške, re-gimento, da zajamejo in pobijejo delavce) V isti čas spada tudi upor čehoslova^kilj čet (tedanjih vojnih ujetnikov carske armade), s katerim sta dve socialrevolucio-narni vladi vodili dogovore, da se navali na rusko revolucijo ter se jo ud uši. — Vzhodno-aziatska in zapadno-sibirska vlada socialnih revolucionarjev sta vodili slično dogovore z japonsko diplomacijo in to potom angleškega polkovnika Hogdsona in generala Horvata. Nadalje so organizirali socialni revolucionarji «narodno skupščino« v Samari, odkoder je izviralo gospodstvo Kolčako-vega veča, (fiveč na račun francoskih bankirjev. Po nalogu francoskega poslanika na carskem dvoru, gospoda Nou-lonsa jo plačalo francosko poslanstvo vočjo svoto denarja socialnim revolucionarjem Gotzu in Timotjevu za vzdržo-vanje samarske «konstituante». Posebno je vredno pomniti leto 1913. tudi radi »junaških del«, ki so jih vršili socialni revolucionarji Gajkovskiiin Gotz, izročlvSi delavske mase ruskega severa Kolčakovemu hlapcu mesarju generalu Miller-ju ter drugim internacionalnim banditom' in vojnim špionom. No, pa vse to še ni bilo dovolj. Sedaj so socialni revolucionarji započeli z umori proletarskih voditeljev. Socialna revolucionarka Kaplan je ranila sodruga Lenina s kroglo, ki jo jo še prej socialni revolucionar Rabinovič pomešal s strupom. Socialni revolucionar Kannongiessor je umoril sodruga Urickcga. Sociglni revolucionar Sergejev je ustrelil sodruga Volodarskega. Organizacija socialnih revolucionarjev Je organizirala tudi neuspele atentate na sodruga Trockega in Zinovjeva. Socialni revolucionar Savinkov je, v zvezi s polkovnikom Merkuroveffn organiziral upor v Jaroslavu (severno od Moskvo). V istem času je vojna organi-tacija socialnih revolucionarjev vodila strašno špionažo v vrstah rdeče armade. Socialni revolucionarji so izvajali «eks-propriacijo« (razdelitev) javnega imetja Svega zajedno L. 716.80 -»V pionarji s svojimi lokalnimi četami na Krimu ter na jugu Rusijo pomagali generalu Wrajigelu, kar stoji jasno zapisano v zapiskih tega barona. L. 1920. so socialni revolucionarji tudi organizirali pkmetsko zvezo« ter zatem izvedli upor kmetov pri Tambovu (jugozapadno Moskve). Na čel tega ustanka je stal vodja banditov Antonov. Dvignili so poleg tega tudi še nekoliko uporov v Sibiriji in na obalah Cern ega morja. Ta kmetska zveza jo imela za nalogo — po izjavi enega jjtemeljiteljev, Jurja Podbjelskega, — »prepreči celo gubernijo z mrežo okrajnih zvez« ter nato ko je tako organizo-vana navaliti na sovjetsko oblast. (To je zaključek drugega zasedanja te zveze.) Sam bandit Antonov, navadni nepolitični zločinec, ni hotel delati po navodilih Svojih inspiratorjev, nego je kar sam organiziral velike kunetske mogofhike proti mestu Tambovu. Socialni revolucionar Podbjelski trdi v svojih zapiskih, da Antonov ni njegov strankin tovariši, dočim socialni revolucionar J3in naziva v svojih izjavah Antonova svojega starega tovariša Leta 1921. V Parizu so socialni revolucionarji Černov, Kerenski in Avksentijev, zajedno j? kad?ti (Miljukova stranka) organizirali odbor »članov konstituante«. Stranka Narodne voljo«, «Za3čitnica kmetov« jo stopila tako v odkrito zvezo z veleposestniki in tovarnarji. Vsakdo je gotovo že slišal o kronštad-fekom uporu. Komaj jo ta upor izbruhnil žo je poslal černov ustažem svoj «bratski pbzdrav« obljubljajoč jim pomoč (javite nrtm, kaj in koliko potrebujete!) Čim se jq upbr' ponekod razširil, že stavi černov, ustašem svojo «avtoriteto» na razpolago nadajoi se priti kmalu tjakaj. Inozom-ska skupina socialnih revolucionarjev istotako pozdravlja po svoji stranki zaslepljeno vojake, a predsednik revolucionarnega tribunala, socialni revolucionar Petrič.enko «se klanja in zahvaljuje — zahvaljuje se in klanja«. , ■ Leta 1922. Socialni revolucionarji so navidezno odpustili svoje neuspešne poskuse, da zrušijo sovjetsko oblast. Pa pri vsemi tem so ostali verni svoji taktiki. Oni slavijo zmago gladu v Rusiji. V listih, ki jih izdajajo v inozemstvu, agijirajo na vso moč proti pomoči gladnim v področju Volge tor no opusto ni jodno prilike, da no bi na kak način oblatili sovjetsko vlado v očioh delavstva vsega sveta. Čim je prišla na dan zadeva o zaplenitvi cerkvenega blaga, koj so socialni revolucionarji izjavili patriarhu Tihonu svojo priznanje, ter v Smolensku podne-tili upor «vernikov». Zadnje njih «junaško delo« je v tvezi z dogovori v Genovi. «SociaIisti» in »revolucionarji« so marljivo šfli na roko imperialistom ter na vso načine skušali oslabili položaj delavske in kmetske države! IIHIlill Razn@ v@sti Hlebček kruha — 1000 K. — Po taki ceni se prodaja sedaj kruh na Dunaju, bivši prestolnici avstro-ogrske monarni-je in sedanji prestolnici krščanskih in demorkatičnih socialistov. Avstrijska krona je zelo poceni. Priprosti Američani n. pr. postanejo na Dunaju milijonarji. Za 1 dolar se dobi 21.000 kron. Ako se ima 48 dolarjev se je že milijonar! — Bivši nemški cesar Wilhelm pa ne strada, kakor bi kdo mislil. Za rokopis knjige imenovane «Spomini», ki jo je spisal v prostem času odkar se nahaja v pregnanstvu je dobil 250.000 dolarjev. Vsak si lahko zračiuna koliko avstrijskih kron je to, in koliko hlebčkov kruha si lahko kupi Milhelm na Dunaju — ako bi bil lačen. Samomori v Franciji. — Dolgi seriji tkzv. zločinov iz strasti tekom preteklih par mesecev je sedaj seldila manija iz-vanrednih oblik samomora. Zadnji in najbolj originalni način samomora se je izvršil pred. kratkim, ko se je poslužil neki bogat,Kmet,.ki Je trpel na slabi .prebavi, dinamita, da razstreli svoje možgane. Posrečilo se mu je, dobiti majhen zavoj eksplozivne snovi, o kateri je izjavil, da jo namerava uporabiti pri odstranitvi par štorov. Ta dinamit je položil na svojo glavo pod cilindrom, katerega je nosil pri svoji poroki pred štiridesetimi leti, nakar je udaril po klobuku s težkim kladivom. Straišni pok je spravil na lice mesta sosede, ki so se prepričali, da jo bila glava moža raztrgana na drobne kosce. — Neka deklica iz Lotaringije, ki je postala otožmf"vsled nesrečne ljubezni, je prepotovala dvesto kilomtrov v namenu, da skolči s stftlpa katedrael v Strass-burgu. Bil je to po petdesetih eltih slučaj te vrste. — Najbolj originalna ideja pa je bila, ona nekega osemnajst let starega mladeniča, ki si je pritrdil pod tovorni voz^ sedež*, dočim je vozil vlak z največjo naglico. Njegov poskus pa se je izjalovil, kajti mesto da bi ga zmečkala kolesa, je bil le težko poškodovan. Odtrgana mu je bila ena nor»a in zdrobljena ena roka. Pravijo, da bo najbrž okreval. Kako je umrl Budolj Habsburški? — Avstrijsi zgodovinar Henrik Friedjung piše v drugem zvezku svoje knjige »Doba imperializma«, da se je Rudolf ustrelil sam ter nastavlja: «Vse drugo, kar se govori o Rudolfovi smrti je bajka. Resnica je, da se je skupno s svojo ljubico Marijo Vcčero prostovoljno poslovil od življenja. Ko sta se oba pismeno poslovila od svojih sorodnikov, je Rudolf noj-preje ustrelil strastno zoljubljeno deklico, nato pa samega sobe. Kakor znano, so je linški šikof uprl cerkvenim ceremonijam, ker jo vedel za Rudolfov samomor. „Delo se nahaja v razprodaji v TRSTU (Mesio) V. Bmoietto 181 V. Cologma 6 "j''*' Coirso CarabaTdi 2 re-V. Giulia 508 J" ' .7. ~ Piazza Garibaldi 7 1 ' j' V. Industria 16 t ^ ^ Larjto Pestakfflai 1 ! Nv" • V. Mblirt a vento 48 ) a-,T5 -V. Roma 17 . V. del Rivo 44 : ? J’ TTroT" . Piazza S. Lucia / ‘ y V. Set-te Fomtasne 14 4 V. S. Marca 26 S'v. Andrej1 (kioiliodKiar) T V. Scalin&ta 3 V. Spiire Xydias 4 ’ V. della Tesa 196 V. Udine 29 " ^ „ Predmestje in okolica Barkioivlje, Delavske zadruge i •; ^ Greta 8 J KoicmdloVec, Deilavslke zadlruge v • Kointovelii; Ljudski oder Rojam 8 v * Sv. Ivam 556 Sv. Marija Magdalena, Delav. zadlruge Vrdiela 556 ••>■'••• (Kjer ni piojsebine prdpiocmbe aa raz- ptricdajaltmce «Dela» tcibalkarme ali raz- prodajalnice časopisov.) VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupniki, katerim smo svojčas izročili nabiralne bloke za tajni sklad „De 1 a“, naj nam iste vrnejo ter naj istočasno pošljejo nabrani znesek. Za imku tiecu Zvoneča: N- N. L 5; Kinkela Vinko L 3; Kukanic Josij)a, Fr. Kinkela, R. Kinkela po L 2; V. Puž, A. Kinkela, Fr. Kinkela, Franc Kinkela, M. Sušanj, 1. Sušanj, F. Sušanj, M. Sepič. I. Kinkeia, 'F. Ružič, A. Subanj, A. Kinkela, Fr. Kinkela, Kinkela Anton, Mate Kinkela, Muto Sepič po L 1; Kinkela Ivan i Kin-kela Ivan po 50 c.; Fr. Kjnkela 60 c.; M. Kinkela i Fr. Kinkela po 40 cent.; Kinkela F. 30 cent.; ukupno L. Poljane: Ivan Puhar L 5; I, Bernetič L 3; F. Androtič, J. Ko-rič, S. Damjanovič, Marjja 1 er-šič, Ivo Piškulič, I- Barg po L 2; A. 2iganto, J. R.unin.c’ Bačič, Mate 2igulič, Antonija, Tereza Dobrec, J. Maielja, A. /i- gulič, K. v».d0Vč’, . Kori'A I- Tancabol, K* Andretiij po L 1; Ferd. Kalčič, Josip Kašifi po 50 c.; bez potpisa L 1.50; ukupno L. Brcgi: Drugovi kom. sekcije L 33.15; Vj. Puž L 5; Vj. Kožul L 3.50; 1 ašl.ič Ivan, 1*. Brum-njak, N. Jeletič, Mate Lukšetič, Fr. Kožul po L 2; 1‘oSMč Fr., Karlo PoŠkič, Iv. Lukišetič, J. Poščič, V. Puž, J. Benčinič, A. KaUič, V. Mavričič, J. Stanifi, I. Dubrovič, Fr. Frlič, Ag. Kinkela,, bez potpisa, A. Benčinič, V. Vanlenčič, Fr. Stanič, Iv. Kožul, F. Grgurina, J- Stanič, V. Kinkola, Milo Kinkela, F. Puž, J. BrnČiČ, Vj. Puž, Marija Poščič, Ivanka Kranjac, F. Luk-šetič, Iv. Kožul, R. Grgurina J. Slavič, I. Kosturin, F. Kosturin, Andre MRmič, Ivanka Grgurina, Fi Grgurina, Milka Stanič, I. Stnnift Marija PoščiS, M Hor-čevlč P