sp- st- mm mm» in m umno v Trstu, v torek 19. septembra 1922 Posamezna številka 20 cent. L&lnlK ni, Vi i Izhaja, izvzemši pondeljel-BgpnMg^traj. C/fiETrtištvo: ulica sv. Frančiška ▲tiškega št 20, I. nadstr« L "^fcnaj se pošiljajo uredništvu. Ne rankirana flsma se ne sprejemajo, fiS^^F nc vračajo. Iadajatelj in odgovorni urednik Anton Gerbec. — LJŽP^^rs.na Edinost Tisk tiskarne Edinost Naročnina gnaša za mese L 7.—, 3 mcsece L 19.50, pol leta L 32 — in celo 'eto L 60.—. ta inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprave št 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20» L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Načela In oportunizam Ko je Kari Marx postavil osnove modernega socializma, se je nahajal mdustrialni kapitalizem v Nemčiji v začetku svojega razvoja. Kari Marx je postavil socialistične dogme, ki so bile do danes podlaga za vse socialistične teorije. Njegova zasluga je, db so se našle proletarske stranke raznih narodov in držav in ustanovile takozvano drugo internacic-nalo. Socialno gibanje je zadobilo na ta način mednarodni značaj, razredni boj si je nadel nalogo, da zruši državne meje, da zruši nacionalni egoizem in imperializem, ki je ogrožal svetovni mir In oviral blagostanje proletarskih slojev. To je bilo v teoriji, praksa pa je drugače pokazala. Vsakdo se še spominja, kako klaverno so predstavniki druge internacio-nale izdali socialistična načela svojega učitelja Marxa ob izbruhu svetovne vojne. Skoraj v vseh vojujočih se državah so se postavili socialisti ob strani večine in so votirali vojne kredite tistemu militarizmu, ki so ga vedno preklinjali. In ravno v Nemčiji so bili socialisti velika opora vojni stranki, ker so po svojem vplivu in številu potegnili za seboj delavske množice. Izkazalo se je, da je mednarodnost ali brez-narodnost fraza, da se je Nemec čutil predvsem Nemca, pa četudi si je bil nadel rdečo kapo socializma. In tako je prišla druga internacionala ob svoj ugled in je omogočila, da se je tretja internacionala povzdignila silno viseko v očeh proletarskih slojev. Razvoj dogodkov je šel svojo pot, boljševizem, ki je nekaj časa grozil s poplavo Evrope, je doživel v praksi take poraze in neuspehe, da je napravil precej korakov nazaj in razočaral tiste množice, ki so pričakovale rešitev iz Moskve. In danes se vrši nova orientacija proletarskih strank v vseh evropskih državah. Posebno stališče pa zavzema v tem oziru gibanje proletarskih strank v Italiji. Vsakdo se še spominja, kako silna in močna je bila socialistična stranka v Italiji še pred dvemi leti. Takoj po vojni je njen ugled silno zrastel ravno vsled tega, ker je ta stranka ostala zvesta svojim načelom tudi v vojnem času in bila ves čas vojne v opoziciji proti buržcazni večini, ki je hcela vojno in zmago. In takrat se je zdelo, da bo Italija izhodišče revolucije za ostalo Evropo, potem ko je Leninova stranka zavladala v Rusiji. Prišlo pa je drugače. Italijanski revolucionarni pokret se je razblinil v nič, ker niso voditelji hoteli revolucije, dobro se zavedajoč, da je revolucija sicer izvedljiva, da pa bi je ne mo^li držati. Dc tu bi bilo vse v redu in skladu z načeli stranke. Začela pa je fašistovska reakcija, ki je sistematično uničevala moč proletarskih strank, prišlo je do cepitve socialistov in komunistov v Livornu. Serratijeva stranka pa je vodila nerazumljivo dvoumno politiko. Reformistična struja, ki je bila spočetka majhna, je po vsakem večjem fašistovskem naskoku rastla, načelne razlike so prihajale vsak dan bolj do b raza, vodstvo stranke ni imelo več avtoritete, da bi zadržalo gonjo reformistov, ki so se javno izrekli za sodelovanje z meščanskimi strankami. Tako se je velik del socialističnih prvakov postavil v odkrito nasprotje z določbami zadnjega \ sesocialističnega kongresa v Milanu in torej samovoljno brez plebiscita izpremenil zase strankin program. Reformisti ali t kolaboracionisti imajo svoje glasilo «Giu-stizia*, ki polemizira z «Avantijem», kij ga urejuje maksimalist Serrati. Razkol je danes očit. Zelo značilen je proglas desničarjev, ki ga je prinesla; >. Fašisti so, vedno v večjem številu, zasledovali katoliško mladino do cerkve Sv. Ignacija, kjer bi bilo orišlo do večjega spopada, da ni konjenica pravočasno razgnala obeh nasprotnih strank. Več oseb je bilo aretiranih. Izgred' ob odhodu fašistov iz Civitavecchie CIVITAVECCHIA, 11. Ob odhodu faši-stovskih naskočnih čet iz Civitavecchie je prišlo do večjih spopadov, tekom katerih je bilo vrženih tudi par bomb. Tudi tekom vožnje v posebnih vlakih se je slišalo streljanje iz pušek in samokresov. V krogih rimskih katolikov je naredila vest o teh spopadih zelo mučen vtisek. Dogodek bo imel gotovo tudi politične posledice. Jugoslavija Turčija in Jugoslavija ZAGREB, 11. Dunajski poročevalec cObzora» je imel pogovor s turškim poslanikom na Dunaju, ki mu je izjavil, da bo Turčija, kakor vedno, tako tudi sedaj, zahtevala Carigrad, Drinopolje in Tracijo. Glede odnošajev med Turčijo in Jugoslavijo je izjavil: «Oficielni odnosa ji med Jugoslavijo in Turčijo še niso vzpostavljeni. Dunajsko jugoslovensko poslaništvo odklanja celo diplomatskim zastopnikom Turčije dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo. Upamo, da se bo to kmalu izpre-menilo. Mi nimamo skupne meje z Jugoslavijo, in sedaj ni tudi nobenega vzroka, ki bi mogel opravičiti to krivico. Ena naša pritožba bi marala naijti odmev, in ta se tiče postopanja z muslimani v Jugoslaviji Smatramo, da pride dan, ko bo Jugoslavija videla, da more svoje prijatelje iskati tam, kjer danes sluti, da so ji sovražniki. Novinarski kongres v Sobo tiči. SUBOTICA, 10. Včeraj se je nadaljevalo delo kongresa. Sprejeta so bila nova pravila Jugo-slovertsk ga novinarskega udruženja. Pri debati se je razvila ostra borba za sedež društva med Belgradom in Zagrebom. Naposled je prodrl Belgrad Zagreb se je pri volit, odbora abstiniral, vsled česar je bil za novega predsednika udruženja jizvolfn Stojan Protić, za podpredsednika pa Smodej iz Ljubljane in Mila KHcm iz Novega ; sada. — V nedeljo priredb novinarji izlet v i Sombor in Novi Sad. Grlko-fturifca volna Smru padla — Kralj Konstantin rzpodboja ljudstvo LONDON, 11. Grški odpor proti napadajoči Kemaikmrt vojrfd v Mali Aziji je končan. Srairna, zadnji cilj Kemailove vojske v Mali Aziji in zadnja postojanka grške vojske, je padla v turške roke. S tem je vzeto Grčiji vse, kar ji je dala se-vreska pogodba v Mali Aziji. Nedavno ponosno prodirajoča grška vojska se mora sedaj v vsej naglici reševati na vojnih ladjah pred strahovitim navalom turških čet. Vest o turškem vdoru v Smirno se je bila raznesla že včeraj, danes pa je že potrjena. Ni še podrobnih poročil o tem dogodku, ve se k, da je v mestu strašna zmešnjava. Večina inozemcev je zbežala iz mesta. Italijani so večinoma ostali. Bivši italijanski vojaki so se organizirali vojaški in bedo branili svoje soplemenjake pred eventuelnimi napadi. Razburjenje med meščanstvom je še večje, ker prihajajo vesti —• resnične, aU ne, to se doslej ni moglo ugotoviti — o groznih turških pokoljfh na njihovem pohodu. Cele družine beguncev so bile baje poklane od podivjanih vojakov. V vseh primorskih mestih kar vrvi od beguncev, katerih položaj je skrajno obupen. Grška vlada je obvestila ameriško, italijansko, angleško in francosko poslaništvo, da prihaja ogromno število krščanskih beguncev iz notranjosti Male Aaije proti morju. Begunci* so polni strahu in sestradani. Grška vlada je prosila zavezniške vlade za pomoč in prehrano teh beguncev. Medtem so prispele prve ladje z vrača-jočimi se vojaki iz Smirne v Pirej. Vesti iz grškega vira zagotavljajo, da so se čete izkrcale v največjem redu in da vlada po vsej Grčiji mir. Theodokis in Dusmanis sta se vrnila iz Smirne. Ker se KalogeropuJosu ni posrečilo sestaviti vlade, je bil poverjen s sestavo nove vlade Triandafillakos, kateri^ je za silo sestavil vlado. Ministrsko preasedni-štvo je prevzel on sam, ministrstvo vojne in mornarice je bilo poverjeno Kalogero-pulosu, vnanje ministrstvo Bussiosu,_ notranje ministrstvo Eftakiasu, finance Jano-pulosu, pravosodje Skufosu, uk Matsasu, Snoči so vsi ministri prisegli. Londonsko časopisje se medtem bavi z italijanskim predlogom, da naj se Grki in Turki povabijo v Benetke, da razpravljajo o mirovnih pogojih. Zdi se, da se angleška vlada nikakor ne strinja z italijansko gtede sklicanja te konference v Benetkah. cDaily Express» zagotavlja, da je angleška vlada mnenja, da bi spričo sedanjega položaja grške vojske od Italije predlagana konferenca ne imela nikakega praktičnega uspeha. Angleška vlada bo bržkone predlagala, naj se vrše pogajanja v Ismidu, v nevtralni zoni blizu azijske obali, zasedeni od zavezniških čet. Tja- bodo lažje in prej prišli toliko Grki, kolikor Turki kakor zavezniški poverjeniki v Carigradu. Angleška vlada hoče na vsak način, da naj se pogajanja med Grki in Turki za premirje in mir vršijo popolnoma ločeno od onih, ki jih bodo morali Turki začeti na podlagi sevreske pogodbe. Francija in konferenca v Benetkah PARIZ, 11. Enak predlog, kakor je bil izročen s strani italijanske vlade angleški vladi, je bil predložen tudi francoski vladi. Agencija «Havas pravi, da bo francoska vlada skrbno proučila italijanski predlog, da pa še ni bđ določen nikak rok za konferenco. Rok bo določen še-le po doseženem sporazumu med Rimom, Londonom in Parizom. Francoski diplomatski krogi so mnenja, da se mora predvsem narediti konec sovražnostim med Grki in Turki. Tozadevni korak je bil že narejen pri an-gorski vladi Ce bodo predlogi angorske vlade sprejemljivi, bi se lahko konferenca v Benetkah sestala že v. drugi polovici septembra. Ferid beg je izjavil v pogovoru z urednikom «Intransigeanta» mnenje, da bi njegova vladia rada prevzela sodelovanje na konferenci v Benetkah, tudi če bi se ta vršila dne 20. septembra, kakor se je zadnjič predlagalo. Turčija nima drugih ciljev — je izjavil — nego mir in osvoboditev svojega ozemlja. V takih razmerah so nam dobro došli vsi mirovni poizkusi. Zato tudi lahko izjavim, da se bo angorska vfeda udeležila konference. Naš vojaški pohod se bo ustavil v hipu, ko se bo začela konferenca v prisotnosti zaveznikov. Toda, ali bo Anglija pristala na tako hitro sklicanje konference? Ali se ne bodo našli v Londonu novi izgovori za nadaljevanje pokolja na vzhodu? Naše zahteve so iste, kakor so bile pred tremi feti, to je mi bomo še nadalje zahtevali pravico do življenja. Mi hočemo Carigrad, Drinopolje in Tracijo. Ne borno zahtevali drugega razen odškodnine za škodo, povzročeno na ozemlju, zasedenem po Grkih. Mi nimamo več brodovja, in naš pohod se bo moral ustaviti ob morju. Pravijo, da so Dardaneli pri Bigi zasedeni: izgnali bomo zasedbeno vojsko, naj bo čigava hoče.» Navdušenje Trnka? ▼ Carigrad«, Snfirni In Angori CARIGRAD, 11. Takoj ko se je raznesla vest o vhodu turške konjice v Smirno, je priredilo turško prebivalstvo v Stambulu burne demonstracije. Posamezne skupine so tudi poizkušale vdreti v evropski del mesta, toda k sreči je bil še pravočasno dvignjen most, tak» da so se preprečili hujši izgredi. Vendar pa se je posameznim skupinam turških demonstrantov posrečilo vdreti v nekatera grška skladišča. Tudi pred sedežem grške vojaške misije se je zbrala gruča demonstrantov, toda bila je razgnana od* zavezniških oddelkov. Vesti iz Smirne poročajo o manifestacijah, ki jih je priredilo turško meščanstvo v Smirni prihajajočim turškim četam. Turške predstraže so bile pred mestom že v soboto predpoldne, toda v sklenjenih vrstah je prijezdila turška konjica v mesto še-le popoldne. Grštci poveljnik v Smirni je stavil mesto pod L»ščito zavezniških konzulov. Grška vojska je zapustila mesto večinoma predpoldne. Kar m moglo predpoldne iz mesta, je bilo popoldne razoroženo in ujeto. Prva je prijezdila v mesto druga turška konjeniška divizija pod poveljni-štvom Zeki bega, ki je tudi prevzel mestno poveljništvo. Zeki beg je stopil v stik z zavezniškimi Oblastmi in izjavil, da se na bo prebivalstvu zgodilo nič hudega. Prosil jih je obenem za zdravila in pomoč pri pobijanju nalezljivih bolezni, katerih izbruh! je spričo ogromnega števila beguncev, ki so poplavili raes.., neizogiben. Evropska podjetja in banke bodo ščitili zavezniški oddelki, ki so se že izkrcali. Javlja se, da so se izkrcale francoske in angleške čete tudi na azijski obali Marmorskega morja, kar je naredilo na turško javnost zelo neugoden vtisek. Francoska vojaška oblastva so obvestila angorsko vlado o prihodu dveh pehotnih stotnij v Bruso. Iz Angore prihajajo vesti o silnem navdušenju, ki je zavladalo, ko se je izvedelo za padec Smirne. Pred sedežem narodne skupščine so se vršile burne manifestacije. Govori se, da vračajoča se vojska prijali, da je sedaj vrsta na Carigradu in Drinopolju. V Grčiji je zavladala silna poparjenost. Govori se, da vračajoča se vojska, pripravlja vstajo proti kralju Konstantinu. Ponekod je baje že prišlo do spopadov med vojaštvom in «Konstantinovci». Vest o abdika'ciji Konstantina in predstoječi vrnitvi Venizelosa iz Švice se širi z vedno večjo vnemo. Kralj Konstantin je baje še dobil tozadevni migljaj od raznih strani. Proglas kralja Konstantina ATENE, 11. Kralj Konstantin je naslovil na narod sledeči proglas: «Grškemu narodu: Naša slavna domovina je postavljena na strašno preizkušnjo. Narod, vedno si pokazal, da si domoljuben, zvest in vztrajen. Naša zmagovita vojska, ki vodi že skozi deset let boj za svobodo, je doživela nesrečo, ki se pogostoma pripeti armadam po dolgotrajnem vojskovanju. Ta naša nesreča, ki je prišla tako nepričakovano tudi za sovražnika, ne zmanjša slave naše vojske. Dolžnost je naša, da prenesemo to nesrečo trdno in brez bojazni, kakor se spodobi slavnemu narodu. Kot majhen, a hraber narod smo pokazali v naših bojih neprecenljiva dejanja svojim sodržavljanom in civilizaciji. Našo hrabrost in našo požrtvovalnost bodo občudovale poznejše generacije. Kot kralj bom napravil vse kar mi dopušča vladajoča moč in kar mi veleva narodova korist. Zaupno pričakujem, da boš Ti pokazal Tebi dane kreposti, ljubezen do domovine in slogo. Združimo se vsi in bodimo pokorni s popolno disciplino našim predstojnikom. To je naša dolžnost. — Konstantin, kralj. Romunska Nove aretacije zaradi nameravanega atentata na državnike Male entente. BUKAREŠTA, 10. Ker so pripravljali atentate Male entenie, so bili tu aretirani bivši veliki župan, Turosi, ki je prišel v Rumunrjo iz Velikega Varaždina, m Še nekateri njegovi pristaši, pri katerih so se našli ponarejni potni listi za Cehoslovaško in do 15 kg eksplozivnih snovi. Aretiran je tudi grof Belmonte iz Bukarešte, ki je osumljen, da ima tajne zveze z zarotniki. Ko bi bili izvršili atentat v Bukarešti, bi bili zarotniki odpotovali v Marijanske Lažni. Romunsko javno mnenje je silno razburjeno in zahteva energičnih kolektivnih korakov Male entente. ____ Nesreče ca morju LONDON, 11. Nemški parnik «Hanno-nia» se je potopil kakih 150 milj daleč od portugalske obali. Na parniku je bilo nad 1000 potnikov, ki so bili baje rešeni od nekega angleškega parnika. Potniki so bili prepeljani v Vigo. Francoski listi javljajo iz Tokija, da je utonilo pri otočju Kurili tekom nevihte, ki je razbila dne 26. m. m. parnik «Uitaka», tudi 300 japonskih ribičev. Malic Alojz, Komen 29 in Dnevne vesti Iz aradnega lista. (Ustanovitev zadruge vojnih oškodovancev v Idriji. Razširjenje delokroga konsorcija vojnih oškodovancev za obnovitev v Gorici.) Uradni list « Os-servatore Triestino» od 9. t. m. je objavil dva odloka, ki se tičeta zadrug naših vojnih oškodovancev. S prvim odlokom (od 5. septembra, št. 925/7521. IX.) se odobruje ustanovitev zadruge vojnih oškodovancev v Idriji Delokrog omenjene zadruge se bo raztezal na občine Idrija, Godovič in Črni vrh. Z drugim odlokom (od1 5. septembra 1922, št 925/7446. IX.) se pooblašča kon-sorcij vojnih oškodovancev za obnovitev v Gorici, ki je bil ustanovljen z odlokom gen. civ. komisariata od 22. junija 1921., št. 925/4527, da razširi svoj delokrog *udi na občine Ločnik, Podgora, Solkan, Št. Andrež in Bilje (politični okraj goriški). To razširjenje dtelokroga pa je treba razumeti tako, da je dovoljeno samo koHkor gre za obnovitev in popravo poslopij, ki se nahajajo v omenjenih občinah in so la«f vojnih oškodovancev, ki so že biK sprejeti za člane omenjenega konsorcija. — Ista številka prinaša tudi izjavo glavnega civilnega komisariata, s katero se potrjuje sprejem v konsorcij vojnih oškodovancev za obnovitev v Komnu sledečih vojnih oškodovancev občinarjev komenske občine: Metjak Ivan, Volčjigrad 13, Štolfa Avguštin, Volčjigrad 3, Štrckelj Ivan, Volčjigrad 34, Mersik Alojz, Komen 117, Umek Ivan, Komen 118, Tavčer Martin, Komen 168, Mrzek Alojzija, Komen 117, Švara Josip, Preserje 23, Pipan Ivan, Pre« serje 3, Kavčič Vincenc, Komen 178. Godnič Franc, Komen 55, Komen 72, Kovačič Josip, Štrekelj Josip, Komen 86. Kaj je s procesom iMarezigaucev? Gotovo so še vsem v spominu žalostni dogodki, .ki so si odigrali lani o priliki državnozborskih volitev v Marezigah. Vsled fašistovskega napuda na volilce je prišlo do poboja v katerem je bil uWit en Slovenec in dva fašista. Dan nato je bila zažgana vas Cezarji in ubit domačin Bonin. Aretiranih je bilo tedaj kakih dvajset Marezi-gancev in po devetih mesecih je bila končno preiskava proti njim končana in razprava je bila razpisana. Tedaj je branitelj ,koj v začetku zahteval, naj se postopanja raztegne tudi na napadalca, čemur jo sodišč'- ugodilo ter dak> aretirati 4 fašiste. Od tedaj je zopet preteklo sedem mesecev in razprave ni in ni. Mislilo se jo, da bo prišlo do razprave v pomladanskem zasedanju porotnega sodišča, nato v poletuem zasedanju. Toda to se ni zgodilo. Sedaj dozna-jf-mo vest, da tu Ji v j"sen.ckem zasedanju porote, ki se bo vršilo v oktobru, zadeva Mar-ozi-gancev ne pride Še pred sodnike. Res je, mnogo obtožencev je bilo deležno začasne svobode, sedem pa jih je še vedno zaprtih. Ti re-vežii so od 15. maja 1921 v jt či. Eno leto in 4 mesece preiskovalnega zapora je vendar malo prev.eč. Ne da se to nikakor opravičiti, tem manj še, ko je preiskava bila v glavnem končana že po zimi in je šlo le za neznatno spo-polnitcv spisa glede nadaljnih štirih obtožencev, Procesa Muller in Kučera, ki sta bila zelo obširna in t žavn:i, sta imela za predmet zločine, ki so se zgodili ali doznali mnogo pozneje in vendar so te zadeve danes že razsojene. Znano je, da preiskovalni zapor ni zabava, in preiskovalni zapor v Trstu Št* posebno ne. Stanovska in človeška dolžnost sodnikov je, da ta proces takoj spravijo k razpravi in če to res ni še mogoče, da reveže, :ki j če v zaporu, puste na začasno slobodo. Ni nevarnosti, da bi utekli. Kakih 12 Marezigancev je že na slobodi in ti mirno čakajo na razpravo in ta čas obdelujejo svoja polja. Tudi tisti iMareziganci, ki so še zaprti so kmetje, imajo družine, ki letos trpijo grozno pomanjkanje, ker manjka iz hiše glavna delavna sila, tudi ti Mareziganci bodo mirno čakali na razpravo in obdelovali1 svoja polja. Saj to želijo sami in želijo to njihove lačn^ družine. Krm>ki dogodki med tirolskimi Nemci. Znani dogodki, ki so eno izmed najbolj črnih poglavij iz knjige trpljenja našega ljudstva pod Italijo, so detiti svoj odmev tudi v listih tirolskih Nemcev ob gornji Adiži. Dnevnik :Tiroler», ki izhaja v Bocnu, je objavil preteklo soboto o tej zadevi pod naslovom Z Goriškega* dolg dopis, poln ironije na naslov krnskih mučit?-ljev. Dopis kaže na drugi strani odkritosrčno sočui/e za naše krnske mučenike. »Tukaj je vsem dobro znan — se začenja dopis — najvišji hrib Triglav (2865). Sedaj je dobil še novo ime Tricorno. Nedaleč od tega hriba so postalo svetovnoznane tri stvari, in sicer sinja voda Soča, na katere desnem bregu se nahaja trg Kobarid, a na lev-in osamljeni hrib Krn, ki ga imenujejo sedaj Monte Nero (2249). Sočo jo zelo lepo opeval tukajšni pesnik S. Gregorčič (duhovnik, 1844—1906) ter je tudi prerokoval vojno klanje ob njej. Tu je bilo enajst krvavih ofenziv — vsled česar je vse uničeno — a dvanajsta je bila znani polom pri Kobaridu, .Letošnjega poletja so se vršile v teh kraKh vojaške vaje. Po znanem reku variatio cklectat« so hoteli proslaviti spomin na zavzetie Krna na svečan način, in sicer na dan sv. TRešnjega Telesa opoldne. Vojaštvo, fašisti, gosti, uradniki itd. so zraven. Ob petju in godbi in grmenju topov s Krna doli je bila odkrita spominska plošča na zidu kobaridske občinske Kise. Na ploči je vsekano dnevno povelje vrhovnega poveljnika Diaza od 4. novmbra 1918. Osvop-telj Krna general Sarina je imel pri tej priliki pred svojimi predložnimi slavnosten govor. Že isti dan po noči so šli mnogi na Krn kot turisti. Da so tudi tam napravili spomenik, se je izvedelo še le po osmih dnevih, ko je bil razdejan spomenik domačega skladatelja a se je na njegovem mestu našel velik kos papirja z napisom: «Rappresaglia per dannegiato monumento sul Monte Nero>' (Maščevanje radi poškodbe spomenika na Krnu). Vsled podpihovanja listov po vsej Italiji so prišli nato fašisti in bivši vojaki od vseh strani ter so maščevali barbarski čin nad krnskim spomenikom, katerega so dolžili prebivalstvo, s požigi in vsakovrstnim uničevanjem. To so bili strašni dnevi. Toda to še ni bilo dovolj. Po enem mesecu so zahtevali svečano zadoščenje pri poškodovanem spomeniku na Krnu kakor tudi v Kobaridu.- Koliko ponižanje! Bivši vojni minister Gasparotto j« vpletel v svoj slavnostni govor tudi svetovno-znani Caporetto. Končno pa je ugotovilo ve6 komisij (med njimi ena uradna), da je vse to napravila strela. In to post factum. Et nune ... Tu autem domine miserere nobis.» Potovanje ministra Lucijanija po Julijski Kraj*«* in vprašanje vojne odškodnine. Agencija Štefani javlja: Minister za nove pokra fine Luciani, ki je končal svoje potovane po opustošenih delih Tirolske, je predložil ministrskemu svetu načrt odloka-zakona, ki se tiče višje komisije v Beaedkah. Odlok, ki je bil od ob t* n od ministrskega sveta, je bil zelo nujen m bo omogočil izdajanje razsodb v spornih vprašanjih gVede vojne odškodnine, ki presega 140.000 Hr. Ta vprašanja so bila odložena, ker tozadevna komisija ie ni bila sestavina. Mmi-ster bo v kratkem prepotoval tudi Julijsko Krajino m ukremSl vse potrebno, da se pospešita izplačevanje vofoe odSkodn^^ in poprava vojnih škod. Gib&oje tržaških koviaeifer. V nedeljo zjutraj so imeli triaSki kovinarji svoj drugi shod, ki se e bavi! z nameravanim tapretjetn tržaških ladjedelnic. Za predsednika »hoda je bil iz-voijen delavec Hehnpacher, ki je dal besedo tajniku pokrajinskega odseka Zvez« italijanskih kovinarjev, Radichu. Ta je naprej orisal zgodovino gibanja kovinarjev proti industrijalcem m proti vladi ter nato povda.-Jal, da se v vpraSanu ladjedelnic ni 5e ničesar sklenilo, k ljubu nastopu delavstva in kljubu posredovanju več uptivnih politikov. Opozarjal je, da sedanje gibanje kovinarjev zanima vse delavstvo In da bi se znalo spremeniti v boj vseh julijskih delavcev, če bi vlada ne menjala svojih name- n0fV' . -i Za njim je v istem smislu govoril tajnik delavske zbornice Cavarocchi povdarjajoč, da stoje danes delavci ramo ob rami z industrijalci, čeravno nočejo imeti ž njim nič skupnega v boju za obstoj tržaikih ladjedelnic. Nastopila sta 5e dva dealvca, ki sta izjavila, da delavstvo soglaša z izvjaniji govornikov. Zborovalci so se nato razšli okrog 13. ure. Pred delavsko zbornico, v kateri je bil shod, je bil velik policijski aparat; do incidentov ni prišlo. MDP Sv. Jakob ima danes ob 20.30 svoj redni sestanek. Ker se bliža doba jesenskega delovanja podružnice, pri katerem naj sodelujejo vsi člani, jih prosimo, da se sestanka točno udeležijo. — Odbor, šentjakobska Čitalnica naznanja vsem članom in članicam, da se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri v dvorani DKD-redni občni zbor. Dolžnost vseh je, da se točno udeležijo. Člani, kateri niso še poravnali članarine, naj to takoj store. — Odbor. IstriaSkesa iivllenia Silen požar aa skladišču lesa pod Skednjem. Ogromna škoda. V soboto zvečer okoli enajste ure, ko je patruKral neki vojak po skladišču lesa pod Skednjem, je zapazil, da se vali gost, črn dkn iz neke barake. Brž je akočil v bližnjo Železniško postajo in telefoniral na glavno po-ptajo ognjegascev. Med tem časom so pa Že začeli švigati dfvji plameni iz raznih delov barake. Ko so prišli ognjegasci na lice mesta, je Že bila baraka, ki je bila dolga trideset metrov in široka okoli deset metrov, vsa v ognju. Veter je zelo močno pihal in ogenj so je radi tega hitro širil. Vsega skupaj je zgorelo približno nad 300 tisoč desk in gred. Vrhu tega so zgoreli $c trije vagoni polni lesa, ki so stali pred barako. Gašenje je trajalo dobrih štiriindvajset ur. Največjo Škodo trpi tvrdka «La Fitfinea». Natančna Škoda se ni še precenila Dozdeva se pa, da se ^Mfi^pet^ev. W ^ ^ so na sumu, da so oni ža2gali barako. polnila, zakaj vrnila s« ie $efe pre 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Nabrežini v obrtni šoli predavane o *Spolnih boleznih Ker je predavanje za sedanje čase velike važnosti, vabi imenovano društvo nabrežinsko občinstvo. da se ga udeleži v čim večjem številu. Odbor. Glas društva upokojenega učiteljstva na GoriSkean. Od omenemiga društva smo pre^tn sledeči dopis o položaju upokojenega učiteljstva: Pomožni deželni odbor je bil sklenil v seji 3. junija t. 1., naj se da za leto 1922 sledeča izvenredna podpora: upokojenim učiteljem po 840 lir; upokojenim učiteljicam po 720 lir; učiteljevim udovam in sirotam po 480 lir. Podpora naj bi se tako razdelila, da bi sedanji letni prejemki v nobenem slučaju ne presegali z omenjeno izvanredno podporo vred onih prejemkov, ki jih določuje tabela B zakonitega odloka 13. maja 1920 št. 1129 (Berenini-Torre). Ker so se pri sedanjih prejemkih štele vse draginjske doklade po Berenini-Torre-jevi tabeli pa nobena in kor so bili pri onih, ki niso doslužili vseh 40 službenih let, odšteti za vsako leto, ki manjka do 40 let. po 2% od namenjene podpore, je prišlo do razdelitve zgoraj označenih podpor, po kateri so dobili Bressan Giovanni 68.40 lir; Codellia Giuseppe 59.20 lir; Srebernič Josip 32.54 lir; Erzetič; Emilija 36'80lrr; Nigris L. 44 lir; Poniž Av-| se ugodi proSnji zgoraj imenovanega društva ter potrebro ukrene za zboljšanje obžalovanja vrednega položaja, v katerem se borijo upokojenci, vdove in sirote. , . , , - Podpisani odbor se nadeja, da visoki deže.m odbor poskrbi za kolikor mogoče hitro rešitev tega vprašanja ter ne dopusti, da bi se vresničil nad učiteljstvom znani rek: Roma deliberante Sagantum periit.» Socialni tečaj v Gorici. V dtugi polovici tekočega meseca se bo vršil v Gorici socialni tečaj kršč. soc. dijaštva. Pripravljalni odbor je razposlal v ta namen sledeči poziv: * Poziv dijaštvu! Na sestanku 29. t m. v Gorici smo sklenili, da naj se vrši dne 20. in 21. septembra t. 1. v Gorici «Socialm4 tečaj« kršč. soc. dijaštva. Natančnejši spored objavimo prihodnjič. Javljeni so kot predavatelji prvovrstni poznavatelji socialnih vprašanj. Pripravljalnemu cJdjaoru je tudi mogoče nuditi gotovemu* številu udeležencev «Soc. tečaja» hrano in stanovanje po znižanih cenah. Javijo naj se torej vsi, ki se mislijo tečaja udeležiti, najkasneje do 15. t. m. na naslov: »Pripravljalni odbor za «Soc. tečaja, Rihenberg pri Gorici (bivši hote! Ličen). Obenem naj vsak, naznani, ali reflektira na znižano ceno ali na polovico, četrtino itd. Celotna preskrba znaša dnevno 15 L. Apeliramo na poštenje vsakogar, da ne izkorišča dane prilike. Mislimo, da m potreba povdarjati še posebej važnosti tečaja in polivati, da stopijo naši fantje vsi brez izjeme pod prapor kršč. socializma.» — Pripr. odbor za Soc. tečaj. Iz &furif pri Ajdovščini. Tuk. «Slov. izobraževalno društvo» ponovi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. ur! in pol popoldne veselico od dne 3. t. m. z istim sporedom in na istem kraju (gostilna Čermelj). mmm v mmt ogrske krone..... svstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone • dinarji • • • • • • « kji • -....... marke dolarji francoski franki • • • švicarski franki ... angleški funti papirnati angleški funti, zlati • napoleonl ....... —. 1. —.03. 77.50. 27.26, 16.2.S. 2.—. 23.^5 177 i5 4*8.-. 108.20. 100.50. 87.7.\ — 1.10 — —/JS — — »7.75 — 17.25 — 2.50 — 23.2 * -178.— — 103.70 —111.50 — P8.50 Mali oglasi m računajo po 20 stošink hmdt. — Najmanfta pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink te da. — Nafmaajia prtsiofbina L 4*—. Xoor tte* sfttžbo. plača polovično ceao. GOSTIONIČARI u Trstu, koji si žele nabaviti dobrog vina od novog grozdja po niskira cijenama, neka se obrate na Martinčić Antona Grbin, Materada br. 17 kod Umago. 1682 iOSIPSNA SUŠA je danes po kratki in mučni tole/ni mirno v Gospodu zaspala Žalujoči soj T)g Anton, sinovi Anton, Mirko, Stanko, Angela por. Vidmur (odsotna), a.et Stanko Vidmar, svak Ignac SuSa in ostali sorodniki na-^nanjujo to tnino ve-t vsem prijateljem in znancem. Truplo poki^jaica so bo prepeljala iz mrtvašnice mestne bolnice v Dolenja Vas pri SenoZeiSah. kjer ee bo vr^il v tor- k, 12. t. m. ob 14 uri pogreb nik domačo pokop^liSćo. TRST - DOLENJA VAS, 10. sept. 1052. Novo posrrehno podjeLie Trat Corso V. C. 111. 47. :: Kmetijsko drušfuo o Uipaui:: reg. zadr. z omejeno tnvezo vabi u a § zb®r ki se bo vršil dne 1. oktobra 1922. ob 4 In pol popoldne v pisarn!. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelništva in n2dzorni?tya. 3. Odobritev računskega zaključka zf leto 1921. 4. Volitev načelništv** in nadzorr.iStva. 5. Poročilo o izvršeni revi/iji. 6. Slučajnosti. Opomba. Ako občni zbor ob določrnl url ne bi bil sklepčen, se bo vr£i! pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepni brezpogojno neglede na število članov. 98« P1ANINO, izvrsten prodam radi odhoda. Op- j čine 359, Štrukelj. 1680 OVČARSKI PES, 38 cm visok, ! leto star, se proda. Naslov pri upravnšitvu. 1681 STANOVANJE prazno, z dvema sobama, sobico in kuhinjo-, iščem. Naslov pri upravni-štvu. 1683 Hranilnica in posojilnica v Ulpnot reg -/.udr. z neom. zavezo vab n SODI, hrastovi, novi in rablfeni, mali in veliki', se prodajajo v tiKci S. Francesco d'Asftisi *t. 44. 1684 ćni zbor HIŠO z vrtom in vodo prodam radi selitve. Naslov pri upravništvu. 1685 HIŠICA na OpČinah H. 508, prazna, z dvema sobama, kuhinjo, hlevom in 2700 sežejev zemljišča, se proda ali da v najem. Dobri pogoji. Carducca 28, Kremser. 1686 SODI, veliki in majhni se prodajajo v ufcci Udine št. 18. skladišče vina. 1687 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1584 POZOR! Krone, perle, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-Ieli Vita, via Madonnina 10. I. 16 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1594 ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence za rum, oognac, likerje, malinovec ima lekarna v D. Bistrici. 28/3 UČENCA za sedlarsko obrt, 14 do 15 leri starega sprejme Franc Vičič, Zagorje prt Sv. Petru na Krasu. BARVANJE moških in ženskih oblek (ne da bi se razšile) pranje, likanje oblek, čiščenje v suho, pranje in likanje zaves. Via Udine 49 (prej Belvedere), Via Šalice 2, Pvllizzaro. 1668 ki se bo vršil dne 1. oktobra 1922. ob 2 url in pol popoldne v pisarni. Dnevni zapisnika red: o zadnjem občnem 1. Čitanje zboru. 2. Poročilo načelništva in nadzorn&tva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1021, 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. &90 Dr. F. n živinozcfrnunlH se je nastanil v Dobravifsifl pri Ajdovščini. 505 PODLISTEK Heinikova oporoka Kriminalna novela. Nemški spkal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič. (5) «Vaš stric fe »edaj edini dedič, ako se oporoka zopei ne najde?» «Da, in gorje decUćinl, če jo dobi on v roke. On je namreč črez glavo zakopan v doltfove.* «Moja nevesta je 6udaku žrtvovala vse svoje dosedanje življenje in mladost,* je posegel pristav tu v govor. «Bilo bi grdo tn krivično, če bi tuja roka žela, kar je aejala ona sama. Ne govorim tega zaradi denarja, nego le zavoljo pravičnosti.*. Moj prijatelj je skomizgnil z ramama: •Vsekako «te ob v«e pravice, gospica moja, ako oporoka zopet ne pride na dan,» fe pripomnil resno. — «Saj zato »ra prišla k vam,» je vzkliknila Lojzka Rjavčeva. «Kaj ne, da nama jo zopet najdete?* «To vam povem »trtii. Najprej si moriun r____kra^ Kdaj morem to storiti?* •Pred deseto ne pride nikdo.» «Dobro, poiem pridem jaz ob devetih. Skrbite, da «e za moj poset ne izve, in molčite o mojem tozadevnem delovanju!« S temi besedami je poeetnika odslovil. * • • Zastonj sem izkusal spraviti kaj iz mojega prijatelja o slučaju. Če tem kaj začel o tem, je Ie odmajava! z glavo. Poznal sem njegovo svojeglavnost In moral sem se do drugega dne vdati potrpljenju, naj me je Se tem Dolj zanimala usoda lep«, mlade dame, kateri je sk> pri tem za tako veliko in važno zadevo. Točno tri četrt na devet drugega jutra in me vprašal, če ga hočem spremiti. Seje oblekel Osman svojo sprehodno suknjo veda sem to hotel in podala sva se v vilo doktorja Hojnika. Pritličje in eno nadstropje imajoča hiša je stala v ozadji ne-velikega pa dobro obdelanega vrta. Ob železni ograji je Gnezda obstal trenutek in motril omrežje. Polumal je malo, zakaj čisto lahko in brez truda se je moglo prelezti. Gospica Rjavčeva naju je ie pričakovala. Prišla nama je takoj nasproti in je odvedla. Gnezda se je na videz le površno in brezbrižno nekoliko oeiral okoli. Dal si je pa potem vendar odpreti omaro; preiskal je ključavnico in pri tem pripomnil, da je zaklep čiato priprost Potem si ie dti pokazati ie proetor. kjer i« bila shranjena oporoka. Na hitro je pogledal tudi skozi okno in v mrtvaško sobo ter doli na verando. Potem smo £li zopet počasi po stopnicah cMi in se vrnili na vrt. Še vedno moj prijatelj ni izpregovoril niti besedice, tako da je mlada dama postajala vedno bolj vznemirjena in nestrpna. Zadovoljno* je gledal pojedine cvetoče astre in vrtnice ter se priznalno izjavil, da ni še vktel tako vzorno negovanega vrta. «Vse v najnatančnejšem redu, milostiva gospica*, je dejal. «Vsaka palica stoji ravno kot sveča in vse je lepo nevezano z Hčjem. Ali je vaS rednik sam urejeval vrt?» «Skupaj z nekim vrtnarjem*, je odgovorila Lojzka Rjavčeva začudeno. «Dovolite vendar, da vas vprašam —» «Saj ie vse, krt da bs biti uredili še le včeraj. Ali je vrtnar bival tu?» «Rediio vsak teden prihaja nekoliko pogledat. Vendar, če smem vprašati? —» «Tukaj le, pa vendar fe nekaj ni prav v red«», jo je prekinil, pokazavši na zeler drog, kakršni so podpirali Jvrtnice. «Ta drog tu stop poftevno in lt£)e je odtrgano. To se je zgodilo fotovo fte In mod boleznijo umrlega, zalem drugače bi bfl gotovo popravil malo Škodo.» «Do sedal ie nisem bila niti opazila te&. Med Um —» 10te—3539 BOROV 7 do 14 m dolgih in 14 do 15 cm dabelih na drobnom koncu bo na draibi v Vclikcmdolu (IComcn) dne 17. t. m. od 12.—15. ure. Vsklicna cena komadu 3 L. Kavcijo 1200 L treba vložiti pred dražho pri Dodoisanem županstvu. Županstvo Velikidok 1669 BAKER, med se plačuje do L 4.60. Scalinata 3, Fonda. 1676 Roiakl! H& zabite na loSsko ! Spec?alistza OČESNE BOLEZNI periekcioniran na dunajski kllnfkf. Gorica - Corso Verdi 24 - Sorfea Ordini.a od 9—11 in od 4-5. (44/f7 dobro, pastetizfrano Ima vsak dan na razpolago na drobno In debelo po zmernih cenah Mlekarna Alojzij Možina, Gorica, via Morelli 27. SreBrne krons In zlato Cujem po fialuIJP cenah ALOJZU Trst Plazza GcrtUaidl il 2 « (P«*eJ Barriera) ZAHVALA Globoko ginjenl po izrednih dokazih prijateljatva in »ofiutja ob priliki nenadomestljiv« izgube našega Ijublje-ega VEKOSLAVA STAREC izrekamo najssrčnejšo zahvalo vsem bla^m oiebam, ki so bodisi s podarjenim cvetjem ali na katerikoli način izkazali zadnjo fiaat pokojniku. Posebno ee zahvaljujemo pref. g. iupniku Kjudm, ravnateljstvu Uojda, uradnikom in uslužbencem kon«=umnega skladiača Llojdovih uradnikov in slednjič pev. d.uStvu .Adr;jau, ki re je udeležilo pogreba korporativno ter pelo pretresljive^žalostinke v cerkvi in na pokopališču. BARKOVLJE, 11. IX, 1922. 591 Žalujoči oalall. Krone, srebro, zlato, diamante, ___briljante in platin ===- kupujem po najvišjih cenah. 10 Zlatarna ALBERT POOH. Via Mi M 16 (m via M