viak dM ru«n tuboi, SSŠaU ia praanikef. u,ued d.Uf ******* Sundaga and Holidags. PROSVETA , 1 a * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnllkl la upravnlAkl proatorlt mi Houlh Uvrndala Avs. Offi« of Publicatlon: > ' V«57 South UttiHtal« Ata. Talaphnn«, Rockwrll 4004 ^toIvba* XXXII —- Cona li.u J. >6.00 ~ *Tl^Tu JT^ a^Tc^!™' CHICACiO, ILL.. PET K K, 2». MARCA (MARHI 29). 194« Sub.cripllon *UH> Yourly SIK V.—NIMHKK «4 piska p0dm0r-jcainvadirala inglesko luko lorveska se jezi Anglijo na Acceptanca for maillng at »poeta! raCa of poHtaga providad for lit «*ction 1103, Act of OcL 8. 1017, authoriaad on Jun* 14, 1¥1». fAZNA KONFEREN-CA V LONDONU Londu«. 28. marca. — Poroči-, da je nemška podmornica in- iidirala luko pri Kirkwalu, an-leško pomorsko L>azo in- kon-•olno postajo, katero stražijo wleške bojne ladje, in torpedi-ila ter potopila norveški topni parnik Cometa, je razburi-I britske kroge. Ta baza leži na (vernovzhodni strani otoka Or- °Na krovu panjika »e je* naha- ilo 37 mornarjev, ko ga je na-idla |wdmornica. Vsi so se reji. Parnik je imel odpluti proti Uenos Airesu, Argentina. Druge izgube v vojni na mor-l v zadnjih dneh uključuje jo S angleške parnike, dva holand-ia, enega italijanskega in ene-»danskega. Angleški letalski minister je noči naznanil, da so letalci na-idli z bombami in potopili »mško patroljno ladjo na Se-»rnem morju. Eno letalb je bi-poškodovano v napadu na la-o. Letalski minister je dalje na-lanil, da so angleške'bojne la-e v zadnjem" tednu ustavile »n tiskalne na jst ameriških to-irnih parnikov, da je premier lamberlain sklical konferenco, itere se bodo udeležMi franco-li premier Paul Reynaud in ne-ij članov njegovega kabineta. rAila se bo v I,ondonu, toda wim<*t razprave ni 'Ml namafl* ' n. Nekateri, ki imajo tesne w z vladnimi krogi, trdijo, da »na konferenci razprava o na-tih poostritve vojne proti Nem-ji na morju, kopnem in v zra- Amsterdam, Holandska, 28. ar™ _ Sem je dospelo poro-da je nemška podmornica Ila med pečine v danskih te-orijalnih vodah. Člani po-dkp se trudijo, da jo spravijo globoke vode. Br«™, Norveška, 28. marca. Tukajšnji parobrodni intere-«i m* jezijo na Anglijo hi ji o- l«jo. (lit j« (nlgovorna za tor-liranje in (»otopitev norveške-parnika ('ometa v britski po-•raki bazi. Pravijo, da parnik bil potopljen, če ga Angle-bijslpeljali v pomorsko ba- nija apelira na rtdiednika Roosevelta Bo«ton, Mana. — Kksekutivni * tukujKiijih unij Kongresa Muntrij»kih organizucij je ape-™ na predsednika Roosevelta, »J * ja\ no izreče proti amendi lnJ» VVagnerjevega zakona. *>wijs. sprejeta nu seji te-MveU, obsoja Smithov odsek, »runu jf. i,j|a poverjena pre-ismluvanja federalnega P*v«fcegs odbora in čigar veči-ovojem poročilu kongre-pri|N»r»K j|a revizijo zakona, r' " pohvalil kongreenflta A. M u rdočka, člana °d*«'ka, ki sU h«. . 1,11 manjšina izrekla proti Kiti rev* •Sa. srjenju VVugnerjevega ut'ja zahteva v parnikov 28. marca. - Ivan (Kislanlk - • protestiral pri un- m zahteval i z pusti-''b |»nrnikov, ki ao britak r - Vladimir Maja- ' '"nga. |»rvi je vozi kat. regn je naloiil v M#» iVdru, Cal., drugi p« Izmika ata Pin bil Kampan ja ADF v južnih državah Dobiti hoče pol mili-jona novih članov Wa*hington. D. C.—Ameriška delavska federacija se je vrgla intenzivno organizatorično kampanjo v južnih državah, da potegne v svoj krog najmanj pol milijona neorganiziranih delavcev. Načrti glede kampanje so bili sprejeti na konferenci v At-anti, Ga., katere se je udeležilo okrog tri tisoč unijskih vodite-jev. Glavni govornik na tej konferenci je bil Willium Green, predsednik ADF. On je naslovil svoj apel delavcem v izjavi, v kateri je naglasi!, da bodo dobili zaščito v unijah, če se organizirajo, ki bodo šle na delo, da izboljšajo njih položaj na splošno. De-odajalce je tudi opozoril, da se ADF ni izrekla za organizatorično kampanjo z namenom, da jih uniči, temveč da kooperira z njimi.. Istočasno, ko se je vršila konferenca voditeljev unij ADF v Atlanti, je Gordon McKelvie, pravni svetovalec organizacije industrijccv na jugu, pozval administracijo zakona minimalne mezde in maksimalnega delovni-ka v VVashingtonu, naj zavrne predlog glede zvišanju mezde od 32 na 40 centov delavcem, ki so uposleni v tekstilni in oblačilni industriji na jugu. To je bil odmev na Greenovo zagotovilo, da lioče ADF kooperirati z industrijskimi magnati. Velika zmaga liberalcev v Kanadi Dobili to 177 sedežev v parlamentu ki bo nedvomno zmanjšal izvoz fumunskega olja v Nemčijo. Kompanije so se obvezale, da bodo poslale Franciji 200,000 ton o-lja v prihodnjih treh mesecih. To pomeni, da Nemčija ne bo dobila olja, ki ga potrebuje njena vojna mašina. Velika Britanija bo pritiskala na rumuusko delegacijo, ki je prišla v London, da se pogaja z angleškimi voditelji glede sklenitve nove trgovinske pogodbe. Turški tisk je najbrže na migljaj iz Londona in Pariza pričel udrihati po Nemčiji. Očita ji, da je stavila nove zahteve Ru-muniji, zaeno pa *vprašuje, ali je sploh mogoče, da ostane katera država nevtralna v sedanji situaciji. Ko se borba med velesilami razvija in zavzema vedno bolj resno obliko, se je zganila tudi Jugoslavija, ki morda |H>staiie lujJiodnj* šrtev te liorbe, in poslala trgovinsko misijo v Kuka rešto, da sklene ku|ičijo glede kupovanja rumunskega olja. Rumunija se je obvezala, da bo prodala Nemčiji 180,000 ton olja vsak mesec, toda je naletela na ovire, ker večijia oljnjakov lastujejo angleške in francoske kompanije. Te lastujejo ali pa imajo v najemu tudi večino ladij, ki prevažajo olje po Donavi. Dr. Kari Clodius, načelnik nemške trgovinske delegacije, se Ae vedno nahaja v Bukarešti, kjer zdaj krožijo poročila, da je Nemčija pripravljena garantirati sedanje rumunske meje v zameno za zagotovilo neomejene rumunske ekonomske kooperaci- zavezniki povečali pritisk na rumunijo Francija »Menila dogo• . vor z oljnimi družbami JUGOSLOVANSKA MISIJA V BUKAREŠTI Bukarešta; Kuni unija, 28. marca. — Diploniatične akcije Velike Britanije, Francije in Nemčije, da dobe kontrolo nad Ru-munijo, so povzročili nove komplikacije, ki gladijo pot resni krizi. Francoski interesi so pravkar sklenili nov dogovor z ru- ... , -- m m, munskimi oljnimi kompanijami,.*. ncr f^"8/ ~ D»® b; —.i___________taZi i____1 marca se je tukaj v garaži obe- Domače vesti Cikaške novice Chicago. — Jos. in Annie Trdin. člana društva 131 SNPJ, sta pred dnevi pobila zdravega iu krepkega sinčka, kar pomeni, da ima mladinski ,oddelul»SNPJ enega Člana več. Čestitke!—Dne 27. marca okrog poldne je mlad bandit stopil v urad Jugoslovanskega posojilnega društva, 2634 So. Lawndale uva., in vprašal nameščenca Erneata Dresherja, če mu zmenja ček. Ko je dobil odgovor, da ne bo nič, je potegnil revolver in zahteval vso gotovino. Pobral je iz blagajnice vse, kar je našel, $104 in pobegnil. Urad se uahaja pol bloku od policijske postaje in policaji pavadno hodijo Jzpred urada vsak čas — ampak takrat ni bilo nobenega. . >•■ * Samomor Ženske v Kanaaau Ottawa, Kanada, 28. marca.— Zadnja poročila o izidu parlamentarnih volitev kažejo, da je iberalna strartka premierja Kin-ga izvojevala največjo zmago v zgodovini Kanade. Volilci so o-dobrili njeno vojno politiko na vsej črti. Volilni izid kaže, da so liberalci dobili najmanj 177 izmed 345 sedežev v parlamentu. - Odločitev glede petih sedežev je še dvomljiva, ker glasovi še niso bi-i prešteti v petih volilnih dietri- Narodna stranka, glavna opo- je s Hitlerjevo vlado, zicionalna grupa, kateri načelu-je dr. Robert J. Manion, je dobila 38 sedežev, dve drugi politični grupi, zadružna federacija in nova demokratska stranka, pa osem sedežev. Liberalci so imeli v parlamen-| tu. katerega je premier King ZQl)€ZlilROtll razpustil pred razpisom novih volitev, 160 sedežev. Njegova stranka lahko računa na p«di>o-ro 183 poslancev, ker so ji trije liberalni progresivci in trije neodvisni liberalci že zagotovili sodelovanje. " Novi jmrlament se bo sestal v svojem zasedanju prvih dneh maja. t Amerika prodala 4S00 letal Anglija, Francija naročili se 8000 letal Napad na rudarje jugu na WaMhingl«m, I). ('., 28. marca. — Uradno poročajo, da so ame-v j riške letalne drušba prodala do {danes 4300 vojnih letal Angliji 1 in Franciji; 1600 letal j«- *e bilo l*>sjauih tja, ostalih 27(K) pa »si {dostavljenih v kratkem. To |»a še ni vse. Anglija In Francija South PiHsburg. Tenn., marca. — Pobojnlki so včeraj nih letal, ki ImhIo stala okrog mi- sli a rojakinja Franees Testen, stara 62 let. Bila je žena Mika Testena, ki je bil lani obsojen v zajjor zaradi pridela vanju in raz-pečavanja neke narkotične rastline in zaradi te sramote je veliko trpela ter končno odšla v smrt. Mike Testen je še vedno v zaporu. V Ameriki je bila 38 let in pred leti je*bivala v Yalu. Zapušča drugoga moža, sina Jos. Mohoriča iz prvega zakona in štiri hčere i Mary Zvelič v Ar-cadiji, Kans., Josephine Lcnassi v Mulberryju, Kans,, Adelo Be gandio v Pittsburgu, Kans., in Mary Runjan v Jefferson City ju, Mo. i « Stanje žrtev avtne nesreče Girard, O.—The Girard News od 22. t. m. poroča, da 27-letni Edvvard Cekuta, ki j« bil težko pobit pri avtni nesreči dne 17. marca, je še vednu4v nezavesti v bolnišnici v Clevelandu, kamor so ga odpeljali 19. marca. Druga žrtev iste nesreče 21-leltii Fr. Loskovee se nahaja v girardski mestni bolnišnici z zdrobljeno čeljustjo, dočim ima tretja žrtev 25-letna Mary Stofkovič, Hrvatica, zlomljeno pleče in notranje poškodbe. Ostali trije, ki so Američani, so bili lahko |K>biti. Sreča v nesreči gl. tajnika JSKJ Cleveland. — Dne 26. marca je prispel sem Anton Zbašnlk, gl. tajnik JSKJ, ki jo povedal, da je vlak, v katerem se je vozli iz Minnesota proti Chicagu, dne 25. marca skočil iz tira pri Cry-stal Uku, III., okrog 65 milj za-padno od Chicagn Lokomotiva se je prevrnila zraven proge in štirje vagoni so zdrveli po tiru dalje. Kurjač je bil na mestu ubit in strojevodja je bil težko ranjen, Ušla nlhiV drugi ni bil poškodovan. Zbašnik j« bil v vagonu za kadilce ol» času nesreče iu z drugimi vred se je le malo pretresel, < Vesti Iz Minneaole Kly, Minn. — Dne 21. marca je ogenj nastal v restavraciji rojaka Matha Vertina. Ogenj j<« precej |s>škodval notranje prostore, Ušla *ki*ln je krita z zavarovalnino. — Dne 19. marcu je v Chisholmu pri svoji hčeri umrl eden prvih slovenskih ua seljrncev ns K1yju l^ouis Virant, star 74 let. Zapušča štiri hčere in brata. diplomatična ofenziva francoske vlade Moinott preloma od nota je v z Rusijo REYNAUD SKLICAL SEJO KABINETA Pariz, 28. marca. — Vlada premierja Rcynauda je začela di-plomatično ofenzivo, da prepreči ojačanje vpliva sovjetske Rusije in Nemčije v balkanskih driavuh. Obe se trudita, da iz-podrinita francoske in angleške interese iz teh držav. Naznanjeno je bilo, da je Rey-uaud pripravljen skleniti kupčijo z Mussolinijem, da onemogoči kooperacijo med Italijo in Nemčijo, o kateri sta razpravljala Mussolini in Hitler ua no-davni konferenci v Brenneru, Italija. Diplomatičua ofenziva francoske vlade naj bi tudi pokazala Stalinu, da je pripravljena iti do skrajnosti, čeprav pride do preloma odnošajev s sovjetsko vlado. Jakob Surits, sovjetski posla-r.ik v Parizu, ki je bil pozvan domov, »c pripravlja na odhod. Francija je zahtevala odpoklic poslanika zaradi telegruma, ki ga je poslal Stalinu po podpisu mirovne pogodbe med Finsko in Rusijo v Moskvi, ki je končala vojno med drŽavama. V telegramu je Surits imenoval Francoze in Angleže vojne hujskače in sovražnike socializma. Zdaj še ni nobenega znama nja, da bo Francija popolnoma pretrgala odnošaje s sovjetsko Rusi ju. Čeprav ja Reynaud zadnji potok udaril po Moskvi ln jI očital izdajstvo, ker se Je zvezala z nemškim diktatorjem Hitlerjem. Francija nima poslanika v Moskvi že več mesecev. Poslanik Paul-Kmile Naggiar se je "zaradi slabega zdravja" vrnil v Pariz tik prod izbruhom vojne mod Rusijo in Finsko. Reynaud je sinoči sklical sejo članov svojega notranjega vojnega kabineta. Ta je bila že druga seja tega kabineta, odkar je Reynaud prišel ua vladno krmilo, Prva se Je vršila zadnjo so-lioto, katere so se udeležili tudi general Maurice Ganidlin, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile, in več drugih visokih vojaških častnikov. 28.1 ata naročili nadaljnjih 8000 voj ____ _ r___.... Na oddihu * i«»pli>. pro- masna produkcija letaj najboljša i vrhovni zdravnik ti domu. Trinajst rudarjev je na svetu in velika naročila iz B- bilo ranjenih. Premogovnik te vrope bodo I« prtalukcjj« '^"l n"lne ko|mnJe ifl »ore Ozarks kompanije je obnovil obrat zad- la in korenito izboljšala tako ds ^^^ - na katerem se je nahajalo £W ib ni.hu iiti v Valoarai- la analešku kntarka t/psaiMra i trritorijalnih vodah tel pričati"prot7 mornarjem, na-(in aavabodlla ujetnike I«, lebru-kar jih je sodišče oprostilo. arja tega leta. ______^ o iibn.hu P-lr. ni om.- .u. ClU. K.pil.n prnik. n. ^ .H.rvMklh Udvoatok. ko so Ju nila imena tovarne. Zdaj še ni ""^♦•ške bojne ladje. inano, kako Je ogenj nastal. Finska dobila novo vlado It : Ruska okupacija finskih pokrajin Helsinki, Finska, 28. marca.— Formiranje novega kabineta, ka-tarentu spet načeluje Rieto Ryti, je bilo naznanjeno. Ryti je bil načelnik delegacije, ki je v Moskvi sklenila mirovno pogodbo s sovjetsko Rusijo. On ima v novi vladi tudi pozicijo zunanjega ministra. Finsko ozemlje v obsegu 40,-000 kvadratnih milj je bilo izpraznjeno. Na tem ozemlju je živelo okrog 100,000 prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, kmetije in drugo (metJe, da narode prostor Rusom. • Na |H»dlagl sklenjene mirovne pogodlie so morali Finci včeraj zapustiti kraje na severni strani Ladoikaga jezera. Druge |*>-krajine, katere je morala Fltiska odstopiti Rusiji, so bile že prej izpraznjene. Na ozemlju je ostalo le nekaj finskih drušin, ki se bavijo z ribolovom. Mnogo prebivalcev jo moralo pustiti pohištvo in-drugo opremo v krajih, iz katerih so se morali ikseliti. Begunci so dobili začasna stanovanja v šolskih ln javnih |kv slopjih in v privatnih domovih. Večina teh se nahaja v zapadnem in centralnem delu Finske. Prebivalci karolijske semeljske ožine, ki so prepotovali največjo razdaljo, so se zbrali v centralnih pokrajinah. Veliki smučarski stadion v Lahtiju jo dal zavetje in streho velikemu številu beguncev. Večino med begunci tvorijo stari ljudje, ženske in o-trocl, ker vojaške čete še niso bile demobiliairane. Poročilo iz Klrkenesa, severna Norveška, se glssi, da so ftusl odredili evakuacijo civilnih fjn-skih prebivalcev iz |>etčamskoga dlatrikta. Vsi se bodo morali Izseliti do 10. aprila. V tem di-striktu so bogati rudniki nikla. Predsednik unije (CIO) pred Diesovim odsekom VVashingtonu D. C. — James ('arey, predsednik unije United Klectrical Radio k Machine VVorkers (CIO), bo nastopil prod Diesovim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, v zvezi z obdolžitvami, da Ja njegova organizacija |mk1 kontrolo ko-muniatov. On Je že Javno »s nikal obdolžltve. Cawy Je tudi tajnik Kongresa industrijskih organizacij, Neu)yoriki iupan naletel na odpor New Vork. — Delavski penil ri ae olietajo kot poledic* de kiaracije župana I m Guardia, ds delavci, u|s>sleni na dveh zemakih železnicah, kateri je prevzelo mesto, nimajo pravice do stavke in zaprte dalavnke. Zapretili so že z oklicem stavk«, če ne I s* župan revidiral svojega a tališča. Okrog 27.0W delavcev bo prizadetih, če la» Izbruhnila atavka. mu n----------------m. Ameriški poslanik obišče juino Rusijo Moskva. 2* marra — Ameriški iNjulanik 1/aurence A Stein-hardt je |ulo It Kumunije fu* Donavi |»reolrdi Ii govorice! dR IhmIo morali Žid je oatati v koncentracijskih f obori-tcih v pokrajinah, k I so prišle pod kontrolo Nemčijo. Naciji trdijo, da Je dovolj dela za Žide v |*»lf*klh krajih, če hočejo »lelatt Namške avtoritete Ae uiaO preklicale odredbe, kl prepoveduj* vat op poročevalcem tujih listov v bivše poljske pokrajine. . _ A .JU4 PROSVETA THE ENLIGHTENMRNT GLASILO IN LASTNINA SUJVBNSBS NABOONS rourosMK jKUNoirs m m4 »Mflrfir* M IIm HUimrno NsIImmI SmmIM ImMt MMatelM M IliSm tfd*«* linw OblM(*) ln K«t>*4u Ita* mMh.IIMiipoIMI. IIUM <«trt M«; M Obl«*« ta Um« «7A« M Mv, mu M ma; «* mm«vo |V M SuMrrtftlo« nUa: fur Um UntUd SlaUa <«juwpt Cliicaa«) m4 C*m4« MM imt y*+r. Chicmwv »*4 Ciooto |7A« por 900M. nbui« m m a«r r*'. OtM nliMf po **mU. Mam«, »mii Itd.) m »n»«jo i*4UJ»Ul)u 1* » •luMJv. M i« arildUi poilnlnu. ASvarMrina rau« ua Na—mll«t« o! oummonU mlMm a*4 «mujk«tud t»ul i*m u rtUriM. ou*r MMtMfipta. iikU m «u»Im. »lar«. v—m*. «U.. »IM bo r«Uin.«4 tu mtt4«r ui.tr Ofoum^ntod br mU mUmm^ «mJ »Uhh^ NmM« aa *m. Im Im iUI i Uateai PROMVKTA mita« Mo. Um odo i« a»«. CMrac«. isla^a MKMSKS or tnn rSUKSATOD PSSSS — Glasovi iz naselbin DetvM v Mlapaja aa »Hmm a nova E-vropa povsem drugačna. Nikakor ne mislimo na kakšen paradiž, ki ga nikdar ne bo, niti na kakšno koreniti) rešitev vseh velikih problemov. Ne! Veliki problemi »le bodo šele pričeli, toda reševali se Isklo svobodno In to je glavno. Mnogi arbitrarno napovedujejo nov in Ae krutejši versajski mir v primeru zavezniške zmage. Nove ruzmere ao proti temu. Porok nam je demokratično delavstvo Anglije in Francije, katero je prevzelo odgovornost za sedanjo obrambno vojno in katero energično sto-pa v ospredje. V to mogočno organizirano in demokratično opredeljeno delavstvo mi verujemo in mu zaupamo! Angleškim in francoskim kapitalistom ne zaupamo nič in militari-atom še manj —-• vse zaupanje v pošten mir in pravično ureditev nove Evrope pa imamo v demokratičnih delavcih Anglije in Francije kakor tudi v delavcih ostalih demokratičnih dežel Evrope! In želja lega delavstva, ki bolj in bolj narašča ln kl ae bolj in bolj kristalizira, je, da se nova Evropa po zavezniški zmagi uredi v smislu demokratične federacije. Oblika nacionalnih držav — ki vse svoje življenjske sile porabljajo za oboroževanje, vse drugo pa zanemarjajo, ker morajo —- mora izginiti it Evro|»e! Umakniti se morit svobodni zvezi narodov, ki bodo politično in gospodar« sko živeli enotno v enem okviru, kulturno, lo je jezikovno, |iu avtonomno. Te dni smo čitali značilen članek v magazinu Harper'* t naslovom "EufO|ie'a Frontier Lies on (he Danube", v katerem pisec argumentira, da glavni problem F. v rope'je njeno kmetijstvo. Evropske kmete je trdni pove/uiti zadružno in a tem dvigniti njihov standard življenja, ki je še dane« sek> nizek. V tem članku je pisec Peter E, Drucker naredil lep j Mik Ion Slovencem, ko je zapiaal: "That a iieanant *ocicty on a co-operative I »mi* can Ih« strong, pro*|**roos, and well-integrated if it ottly haa sufficient capital hss been demonstrateil by thr Slovene* in west-ern Yugo*la\ m \Oio. justly eall themselves the 'Seatiditiavians of Southern Kuro|H-\" CspeAna zadružna zier.ii evro|»skih kmetov je 1* nemogoi a brer. federacije. Kmetska zadruž-ns zveza, povezana ua eni strani z induatrlj-sklmi produkt i\ nirni zadrugami, na drugi atrani pa s konsumoimi zadrugami, znuči balanci-rano demokratično društvo, ki lai lahko jaoii^la za mir v svoji notranjisiti in na zunaj. • Ce torej želimo Evropi,— in še |»o*elit j naAi stari domovini zdrav iti napreden razvoj v bodočnosti, razvoj v znamenju mi/u in blago-atanja, moramo teleti poraz nacističnim iu kt»-munističnim diktatorjem, moramo želeti zmago demokratičnim zaveznikom F.rtiito v /magi . demokrat muh ljudstev je |*»goj za zgraditev svobodne in demokrstlčne evro|M*ke federacije. Koncert in igra v La Saltu La HoJIe, 111. — £em naročnik Prosvete, toda se bolj težko pripravim, da bi kaj napisal. Seveda Je tudi pri nas vedno kaj novega, kakor po drugih naselbinah, kjer imajo svoj narodni dom, kot ga imamo tudi tukaj v I .a Sallu. V Slovenskem domu je zbirališče društev, klubov itd. Imamo razne priredbe, veselice, igre, shode itd. Dne 7. aprila nam bodo člkaški rojaki uprizorili smešno enodejanko "Vedež", Prešernov kvartet pa nam bo zapel več izbranih pesmi. Z lepimi pesmimi bo nastopil tudi naš pevski zbor Soča, kf je znan daleč okrog, da ima dobre moči. Je tudi pod dobrim vodstvom mrs. Mary Banke, kateri gre vsa čast. Cenjeni rojaki in rojakinje od blizu-Jn daleč, ne pozabite 7. aprila in priditi v Slovenski dom. Začetek pfograma točno ob 2. popoldne. Vstopnina je samo 2fic. Program bo bogat in za ples bomo imeli dobrega godca v spodnji dvorani po programu. Pridite in ne bo vam žal. Zatiave dovolj za stare in mlade in vsega dovolj.( Vreme se je malo na bolje obrnilo, delavske razmere pa so take kakor povsod. Kdor ima delo, je srečen, delo dobiti pa je zelo kočljiva zadeva. Republikanci nam sedaj obljubljajo gradove. Toda pravijo, da gre osel le enkrat na led, ne dvakrat. Na svidenje 7. aprila v Slovenskem domu na koncertu in pri igri. (Prosveta ume priporočati le samostojne delavske kandidate, ne drugih. — Ured.) Frank Struna. najbolj pošteni uradniki, kjerkoli dosežejo kako pozicijo, ker oni ne poznajo podkupnine in ra-ketirstva. In to priznanje ama-tra sedanji župan kot velik greh in 4-adikalizem. Jaz prepuščam sodbo Čitateljem, pripomnim pa, da (Jiovek s tako izobrazbo in talentom zasluži, da je izvoljen za župana v VVest Allisu. Apeliram na noše starejše naseljence, da podpirate mr. Ba sta. 8aj vidite, da gremo vedno rakovo pot pri naši občini in sedanja mestna uprava izgubi vsako tožbo. Tako je izgubila tudi tožbo za $600,000 glede vode, katero prejema od mesta Milwau-keeja. Vse bo treba plačati; če ne bomo mi, bodo pa naši otroci. Pometi mo enkrat za vselej z glavnimK—žapravljivci našega davkoplačevalskega denarja. Ce ■ji rrteni zdravje dopiu&ČaJo, bi vsakega posebej obiskal na domu ali pa sklical sestanek samo za Slovence. Pojasnil bi vam, kačo potrebno je, da gremo v tem boju na roko naši mladini in pomagamo poraziti 2. aprila največjega zajedulcu. Joseph Radelj, G8C. Annl Grltl, Milartu Medvešku in lArtilsu Kaferltl, napovedovalki Milki Babnik ter vseAt pasetnl-kom te prireditve i t Clevelanda, Strabanu in okolišitfh naselbin. Ril je vsestranski uspeh in Slovenci zapadne Penne so ponovno pokazali s to prireditvijo, da znajdi ceniti naše kulturne vrednote in v njih še vedno živi tisti napredni duh, ki jih navaja k skupnemu delu, kadar gre za dobro in koristno stvdr! Hva-a vsem! Za Cankarjevo ustanovo: Jjouis Zortto, tajnik. Kart na žaba va VVuukegun, III. — Balinarski klub tfNI) priredi v soboto zvečer ob 8., 13. aprila, kartno zabavo in tombolo v korist blagajne. Za prihodnjo sezono bo tre-bu kupiti novih krogel. Vsled tega vabimo športnike in prijatelje balincarstva, da se udeleže te zabave. Za žejne in lačne bo okrepčilo, za plesaželjne rnuzika, za srečne pa dvoje lepih duril. Vstopnina 2Bc, Vabi odbor "kul-turonoscev". A. M. "Greh" v Went Mlinu VVest A lila, Wls. — Najprvo naj poročam, du smo zu Jožef o-vo dobili osem palcev debelo snežno odejo in ga je torej tudi Jože za enkrat polomil. Primarne volitve so za nami. Imeli smo štiri županske kandidate, od katerih sta dobila največ glasov sedanji župun, 5276 in višješolski učitelj Taul J. Bast, «562. Ta dva torej prideta na glasovnico pri volitvah 2. apr% Toda poslušajte, kaj pravi naša mladina: "Naš profesor ima odvetniške šole in izobrazbo in že nad 20 let |s>dučuje v višji šoli v tem mestu. Je zelo priljubljen član učiteljske organizacije, pri kateri ima več odgovornih mest in je mi splošno pri ljubljen. On morit biti nuA prihodnji župan!" To je geslu- naše mladinske organizacije v West Allisu, ki je prevzelu vodstvo za izvolitev učitelja Hasla. Bomo videli, kaj lai pokazala. Seveda potrebujemo pri lius IMištenega in pametnega človeka za župana. Toda, čujte iu strmi te, naš kandidat je velik grešnik v «seli sednujegu župana. On pravi, da je veliko preradikalen in kot ae sliši, bi ga rad pregna tudi iz učiteljske služIte, toda ni naletel iui pravega. Ko je mr liast zvedel, kaj je župan zatrte val ua olaMnaki seji, mu je pina precej ostro pii«mo, na katere ga pa župan ni hotel latgovoritl Vsled legu Je mr. Bast potem ob javil pi*mo v MilwauAkcm Po slu, prej Milvvaukee lesem. A. Chesnik. Cankarjeva ustanova ke zahva ljuje Cleveland, Ohio. — V nedeljo, 17. marca, so gostovali pevci in igralci iz Clevelanda v dvorani društva Postojnske jame 138 SNPJ v Strabanu, Pa. Vršila se je velika kulturna varietna prireditev pod okriljem Cankarjeve ustanove in društva Pošto jn ske jame. " Program je bil zelo »>ester. Pevske in godbene točke, komič ni prlzorHn igra "Eden se mora ženiti" so bile podane v.veli ko zadovoljstvo navzočih. Zavedni Slovenci iz Strubana in okoliških naselbin so napolni Ji dvorsno do zttdnjegn kotička in pazno sledili programu. Bila Je velika kulturna manifestacija. ki je uspHu gmotno in moralno zelo dobro in bo ostala nam gotovo v lepem spominu. Da se je prireditev Izvršil« V tako>|H«m in obilnem obsegu, ji potrebno, da se zahvalimo drtlš-tvu 1M8 SNPJ, ki nam je d*lo dvorano brezplačno; priftni vi jot m mu intimni tirnktra, ki je raz-pečevnl vstopnice in imel v oskr bi vse drugi v potrebno za prireditev. Vsa čie»t in hvala vam! , Zahvaljujemo se v*em, ki *te tundopali na progrumu in *icer Pevskemu zboru Iliriji iz Stra-liana in sestram Ludvik za petje v duetu; nadalje pevcem iz Clevelanda: Jennie Perušek-Futur iu Tonyjti Perušku od nociali stične /arje; Franku Phitu in iamaiau i tel letu; Antonu Epftchu za podane komične prizore. I sn i is Hodniku za ^akaofnnalie m»|o iu Mollie Plut, ki je spremljala na klavirju vse pevske točke. Nadalje igralcem igre "F.den se mors ženili": Jennie Dsgsrin. Poročilo zastojmika Sharon, Pa. — V zadnjem dopisu sem obljubil, da bom poroča! več, kako lepo je bilo na koncertu ill igri, katero je priredila Cankarjeva ustanova iz Cleve-anda v Strabanu, Pa., dne 17. marca. Ze zadnjič sem poročal, kako prijazrfo sem bil sprejet med Clevelandčani in drugimi. Anton Jankovich je rekel, da ni verjel, da imam toliko prijate-jev, ki so naju obsipali od vseh strani. Tam sem imel tudi priliko spoznati se z Vincentom Tom-sichem, članom društva 412 SNPJ, kl se je ravno vrnil s šestmesečnega obiska v starem kraju. Cftateljem Prosvete je gotovo še v spominu, ko je poslal čestitke iz Parizu v času francoske mobilizacije. Povedal je, du ai bil tam ostal še par mesecev, ttsla se je bal, da se vojna vihra ne razširi in bi potem ne mogel nazaj. On bi mi kaj več zanimivega povedal, kur bi čitatelje mogoče zanimalo, ali tukaj ima precej domačih in vsakdo bi rad et lepo peli, kujpuda kot navadno, zopet nekaj novih slovenskih peimi. In |ut igra "Ilappy School I>ays"; s to ima mladina pravcato zalrnvo in veselje. Kosajo se, kdo se bo liolj <.drezal na odru. V tej igri ta>mo videli in slišali v vlogah vsakovrstne "londsmane" kot Irce, Italijane, še nigerčki bodo prišli ns svoj račun in cel "štab? velikih šol- Homatije in konfuzija BetNngham, Wash. — 2e par-krat sem napisal dopis, toda obakrat sem se premislil in vse skupaj vrgel« v peč. Preveč je konfuzije med nami glede evropske vojne in njih diktatorjev. Kdo je vsega tega kriv in kako je prišlo do podjarmljenja Češke, Poljske Tn Finske, dobiš pravilnovsHko, ako čitaš Can knrjev Glasnik. Etbin Kristanovi članki so dovolj strpljivi.in tudi jasni, da jih vsak navaden in preprost človek lahko razume. Tako je na primer s član kom "Razočaranje je bridko." Ko se je Stalin združil s Hitler jem in ko je potem napadel Fin sko, smo se mi, ki malo ali nič ne ramimemo svetovno politiko, začeli prepirati. * Mi tukaj v Ameriki smo "svobodni", to je, več dolarjev imamo v žepu, več lahko govorimo in hvalimo in do neke meje ži her tudi grajamo to in ono, am pak — "le previdno, da ne izgubiš delo!" U. S. A. je stara 164 let, a U. S. S. R. pa 23 let. Pogoji za razvoj so bili drugačni pred sto lett kakor so danes. Amerika je imela več prijateljev kot sovražnikov, dočim je bila sovjetska Rusija v nasprotju z vsem vladajočim svetom in le čudež je, da še ni razpadla. Kar se tiče napada na Finsko, jaz ne morem soditi, čltam pa, kar drugi, ki so učeni, povedo. Prej sem omeriil Etbina Krista na v Cankarjevem Glasniku. V januarski številki na strani 133 je stavek: "Ali ni šla Chamber-luinova politika za tem, da se sprijazni z Nemčijo in jo nahuj-ska proti Rusiji?" Na strani 135 pu pravi Kristan: "Ce bi bila Rusija sledila svoji stari politiki na strani demokracije, bi si bila utrdila ugled, namesto da se je združila s fašizmom ..To kaže, da Stalin ni zaupal Angliji in je raje tvegal vojno s Finsko, da se utrdi na Baltiku — l>red kom? V februarski številki C. G. je pod vzglavjem "Nekoliko spominov" na strani 169 sledeče: "Po zapečatenem mona-kovskem izdajstvu je Hitler podpisal pogodbo' z Anglijo, ki je Chamberlaina tako n a v d u Š i-I a . . V drugem odstavku: "Stalin ni slep, ni gluh . . . Stalin je vtaknil vse Hitlerjeve prejšnje žalitve v žep in se pogodil . .-." Nadalje na strani 170: "Stalin ne more pozabiti, kako je Chamberlain žalil Rusijo in njega . . . Tudi Hitlerjeve žalitve so le spravljene, ne pa pozabljene . . . Vsa politika Rusije je naperjena proti Nemčiji, duši sta postali "zaveznici" ... Ne tu ne tum ne verjamejo v pogodbo.'! (Hia čakata prilike, da u kaneta drug drugega. V marčni številki C. G. pod vzglavjem "Mir" je vseskozi zanimiva razprava, posebno pa je (»omemben stavek na strani 184: "Iz teh izvajanj se da sklepati, da Stalinovo utrjevanje na Finskem je proti Nemčiji.- Združitev" je torej go! trik skih onebnosti, kt obdelujejo! in kdo more zdaj hvaliti ali gra-močno "brihtne" možgane *»l- j Jm||, ko nihče ne ve. kako se bo *ke mladeži V tem tiči smeh. aa-! isu4clo. Eoo pa je janim. in to bava iu poduk, kar lai gotovo L*: Hitler, kot pravi Kristan, bi razvedrilo vsem. kateri bodo pri-1 bil ustavljen brez bojevanja, če Alt ta program p<»g»ed«t ^ WH ^A+H oni. ki bi Ui lahko Do zdaj Je mladina lilije! borili. ,v- u prizor Ha 5 iger, katen- ao mil Naj omenim še to, da Mm si wauški Slovenci sprejeli t veli-| na rM„k«rjev Glasnik, kim zadovoljni v»m in odobrava- (l»ai> m t. atraaL) Demokracija je socialna in kulturna potreba Demokracija je res otrok svoiM)daifl liberalizma. To dobro vedo vsi oni ki lS proti liberalizmu, češ, da je ustvaril *Z T konkurenco, ki uničuje slabotneže " Liberalizem je pa rie le pojav 8voUjdni**J ampak posledica razvoja posestne dri- t • starega fevdalizma v kapitalizem KaritJ zem Je potreboval svobodo zase, za svoi mah, za osvojitev kapitalistične oblasti J* bodo je zahteval le zase, ne za narod 'ne' £ lavstvo. Tovarn potrjujejo dolgoletni boji hT tov proti fevdalizmu in poznejši boji narraU zlasti delavstva, za politične zvobgdščine m3 gokrat je tekla kri za svobodo v tej ali '<„* bi. Najhujši in največji boji so se h Franciji pred 160 leti, kjer je še daii L načelno priznana politična svoboda. Re« je < tudi v Franciji še mnogo manjka do prave «v bode, zlasti socialne ni, ali to ni znak, ds bi francoski boji za svobodo ne bili obnesb mu več le, da kulturni pravec v tem smislu at J dosegel vrhunca svobode. Liberalistični kapitalizem je računal le s hm jo svobodo. Njegov gospodarski procen n* postajal bolj in bolj krivičen. Oziral se ni m družabne socialne razmere in potrebe. § \J je izločil iz svobode vse delovne sloje in ji postavil izven gospodarskega procesa, raz« kolikor jih potrebuje za vršitev svoje' kosi* darske produkcije« Z drugimi besedami bi to rekli, da se je ^ spodarski kapitalizem kulturno razvil v prav-cu, ki ne služi več človeštvu, marveč,le .sam bi. Kapital je zgrešil svojo socialno in kultur, no nalogo v človeški družbi s tem, da ne služi splošnemu človeštvu. Gospodarski liberalizem je torej dosegel rt jo razvojno kulturno stopnjo, ki se pa mo« zaradi velikega nedostatka, izpolniti z novo, a dolgo zahtevano politično in socialno demokrat gijo. Politična in socialna demokracija slab nes dvu velika ideala, ki prevevatu delovne hI* je, socialne politike in pomembnejše kulturni delavce. «. V politični in socialni demokraciji vidimo višek kulturne stopnje človeštva. Zlo kapitalistične družbe skušajo nekatere držuve odpri-viti z državnim kapitalizmom ali socializacij« produkcije. Ta politika je sicer priznanje dru-žabnih krivic. Ne more pa nadomestiti kulturno edino primerne politične in socialne de-mokracije. Zakaj vsako omejevanje svobod-sčin v tem pravcu je sramotno za človeka ia vede v nekaj letih do enake krize, ker nobeno nasilstvo, kl gu notorično vodi reakcija, m more ustrezati političnim in socialnim jx>tre-bam kulturnega človeka. Politična in socialna demokracija je idd kulturnega človeka. Za ta ideal se bo borilo naše socialistično gibanje, ki bo tudi bodoii volitve, kadar že bodo, motrilo s tega zreliiča Danes mora biti naša zahteva polita^ ii socialna demokracija, ker bi bila politična demokracija brez socialne le vuranje. Tudi t gospodarstvu hočemo soodločevati. Oni pa, ti govore o liberalistični iznajdbi demokracije, |s lažejo. Demokracija je zahteva razvoja in-v*i, ki so proti njej, so za razne oblike- diktatur, ki ponižujejo človeku.-^ Delavnica Politika. Bežen pogled v nas sončni sistem j Zdi se nam, da sto^ zvezde na nočnem nebi vedno na istem mestu. V resnici pa befc mnoge tisočkrat hitreje od ekspresnega vlaka. CM vek je drobna mušica v primeri z neskontoi dolžino življenja neke zvezde. Z modernimi aparati dandanes lahko izmerimo oddaljeno*« posameznih zvezd, njih premikanje, hitro« ter velikost. Zvezde stalnice izžarevajo kakor nsše *»nce ogromne množine energije v vsemir. Tako ar gubljajo na toploti kakor tudi naš nebesni 1» potnik. Čeprav je ogromno, četrt milijona* meljskih krogel bi lahko spravili vanj, vetij izgublja sonce vsako sekundo 4.2 milijona «• svoje težine. To odgovarja skupni crterm 580,000 triljonov konjskih sil! . Seveda izgublja tako sonce tudi *vojo H vlačno energijo do drugih planetov. 1' časi oddaljujejo od njega, tako n. pr ""H zemlja vsakih milijon let za 10 km. U način podaljša za 10 sekund. r še čas, ko se bodo sončni trabanti tsltffa" sonca in bo nuša zemlja kot mr;vo zale««"" telo blodilo po vsenrlrju . . . Pred d*aj~timi leti (Iz Prosveti, 29. mares J92°> Domače renti. Dne 28. msrca je pH™ 1* pati nega dela Chicaga in zapadna prHim ^ divjal tornado, ki je ubil 114 oseb in rsnM 1000 ter naredil čez 20 milijonov g de. Med ubitimi je tudi rojak Jos Ivan Maywooda, bivši gl. tajnik SSPZ. J Delavske vesti. Department za r^ da Mevilo delavcev v avtnl industriji narašča, v nekaterih drugih p« P*» h Inozemstva* Is Pariza poročajo. ^J^.,!" da Jugoslavije odredila splošno mob.i'" Sorjelnka Rusija. Polja«, \s» m " z orožjem |>rMi bnlj*eviko«, * Pudoliji ob reki Stuč. ETEK.J9. MARCA PROSVETI )ovice starega kraja i Slovenije v državnih rudnikih f jr«' povišanj« mezd ^Ugi že davno stavljene Ii zastopnikov rudarjev ^ih rudnikov, da se povi- oufe primerno narasli dra-, je sklicala Genendna di-L državnih rudarskih pod-i v Sarajevu mezdno razpravi dan 24. januarja t. J. Ra* n M ^ udeležilo poleg zamikov rudarjev ministrstvo ume in rudnike, rudarski gla-\i Sarajeva in uprava Gene-,e direkcije. | odrug Maric Mato je kot taj-gaveza rudarskih radnika v iti v imenu vseh ostalih or-izaoij predložil zastopnikom ive zahteve delavstva za 40 t povišanje vseh temeljnih jkordnih mezd, 40 odst. po-itije draginjske doklade in I odgt. povišanje starostnih [nij ter revizijo "Radnega ivora". Po celodnevnem obo-transkem utemeljevanju je [vil zastopnik ministra za šu-Jn rudnike, da ima pooblasti-ria se more povišati draginj-[doklada od sedanjih 120 na I odst. na obstoječe mezde in ho za toliko pa tudi starostne bije. Delavska delegacija je jtrala to za premalo. iPosre-lalo se je pri ministrstvu za je povišanje. Nato je izjavil opnik ministra v Beogradu, je to povišanje maksimum, katerega more pristati; po-ijo se pa starostne premije iti v no za 20 odst. Povišanje v veljavo s 1. januarjem Delavski zastopniki - so eno ta predlog sprejeli, pod ojem, da pristane Generalna keija na revizijo "Radnega vora" v roku treh mesecev, (ateri se bodo morale izvršiti sprememl>e materialnega aja. noji sobici je zmrzni) Ormož, 24. febr. Ja Lešnici je živel 58 let sta-[luhonemi mizarski pomočnik stenjak Franc, Stanoval je ajhni sobi istotako majhne , katere lastnica je Marija rbarjeva, vrtnarjeva žena od Jurija ob južni železnici. Ii Korbarjeve Marija Rajko-sestra Franca Terstenjaka, biva v sosedni hiši. Franc se preživljal od svojega dela. Bil jc tudi rentnik nezgodnega arovanja, ker mu je bil svo-«io stroj odrezal prste na . Dobival je mesečno 226 M novega leta so ljudje *tenjaka zadnjič videli, toda " se do nedavnega ni brigal t", kam naj bi bil zginil. Tu njegova sestra ne, ki je bila poslih skoro vsak dan pri hi kjer je on stanoval. v*ec tednih pa se je sose-i '<• začelo dozdevati Čudno Terstenjaka ni od' nikoder '■i *o okno njegove sobe, odbili zastor in tako videli, da letal nesrečni Terstenjak na * pri vratih zmrznjen. Vrata "»"•I iHslprta in zaklenjena j* kljhča doslej še niso našli i ^'»misija je ugotovila, da "•"»ži-c ..mrl pred kakimi št? fu l«l"i. Pri njem so dobili dinarjev denarja. Renti za 'T m februar ni bil dvignil j«- bil med prebival Mn splošno priljubljen. » pordti foartno pri Litiji, 36. feb. J* >n dan so odprta groba ** V našem okraju je lani prebivalcev.. Precej ' I« i odi odstotek onih. ki J«* pre,H.|Ja|| v ljubljansko šteti mod lom /amdi nesreč *tnr'" prebivalcev. V sre - Jih olupilo 6, 2 sta uto-"aavivoljno, po nesreči pu * ^..nil«, »i, I m- je ustreli v zagorskem rudniku ao " "K - *mrti. Več nesreč ' »I«, tudi gozdno delo *»"<) m« nda, ki išče U čas ae immiali, da je prido-■ra/ifi drv zvezano so v hosti podirali visoko smreko. Ko so drevo podžagali, so ga vlekli k tlom. Pa se je drevo prehitro nagnilo. Vsi so od-skočili, le France je imel smolo, da je padlo drevo prav na njegovo stran. Pri odskoku je padal in v tistem ga je že udarilo drevo. Udarec je bil silen. Veje so mu strle prsni koš in rebra so se mu zarinila v pljuča. Trance je bil takoj nezavesten. renesli so ga na dom in poklicali zdravnika. Prizadevanje domačih je žal bilo zaman. Smrt ga je rešila trpljenja. Mezdno gibanje v Guštanju Guštanj, 29. febr. 2e od decembra je delavstvo guštanjske jeklarne v mezdnem gibanju. Stvarne predloge glede na dnevni porast cen življenjskih potrebščin na eni in Višanja cen prodajnih izdelkov podjetja na drugi strani, so sestavile strokovne organizacije in ao bili njihovi predlogi na pro-tidraginjskem zborovanju v Guštanj u soglasno sprejeti. Delavstvo je zahtevalo 20-odstotno zvišanje mezd. Ravnateljstvo je pristalo na pogajanja, ki pa niso rodila pravega uspeha. Podjetje je ščitilo tuji kapital. Po posredovanju sroskejga naČelst-va v Dravogradu je stvar v toliko dozorela, da so se pogajanja obnovila. Dne 27. februarja, torej po dfolgem zavlačevanju, je bil delavstvu po dramatičnem poteku pogajanj priporočen sporazum. # Mezde so povišane za 10% od 15. januarja dalje. Draginja je medtem že prekoračila decembrski višek. Sporazum ni bil ugodno sprejet. V našem obmejnem trgu je splošna sodba, da se slovenski delavci nalašč i zigravajo od tujih mogotcev. Draginja v Trbovljah je občutna Dober plačilni dan in lepo toplo vreme sta ugodno vplivula 1;udi na trboveljski trg, ki je bil po daljšem Času zimskega mrt vila zopet prvič v znaku večje živahnosti. Tržni prostor je bil takrat številnejše zaseden od savinjskih ženic in dolenjskih kmetov. Na ponudbo je Jbiio precej epih savinjskih jabolk po din kg, suhega sadja 5 do 6 din kg. Jajčarice so bile bolje zalo žene, vendar so jajca pri nas še vedno dražja kakor v mestu, da siravno so se tudi pocenila na 8 komadov za 10 dinarjev. So-čivja je bilo bore malo. Zelenja-darji so ponujali pri nas prv* radič, domači ljubljanski po din 20 kg, goriški pa 24 din'kg. Cena je za tukajšnje razmere izredno visoka in bo radič za ve čino prebivalstva ostal nedosegljiv luksus. Zel j nate glave so po 4 dirfkg, cvetača pa kar 10 do 14 din kg. Odkod tako visoka cena nam je nerazumljivo, ko istočasno čitamo, da je na ljubljanskem trgu cvettfča boljše ka kovosti skoraj enkrat cenejša Zimske povrtnine je bilo na ponudbo v zelo "skromnih količi nah. Mlečni proizvodi so po o bičaj nih cenah. Na trgu se jc prvič pojavilo pomladno seme za razno zgodnjo povrtnitio; i>o njem so pridno segale delavske gospodinje. Krompirja pa že n na trboveljskem trgu vse od je «eni. Zadnji čas sc vobče izra ža želja, da bi trboveljski trg ob tržnih dneh nudil tudi to prepo-trebno ljudsko hrano ter da bi v tekočih tednih pripeljali zlasti dobrega semenskega krompirja, ki ga tu. ni nikjer dobiti. Savinjski in dolenjski kmetje bodo v Trbovljah napravili gotovo dober izkupiček, če bodo naš trg založili z večjo množino krompirja. Meso se je prodajalo po običajnih cenah, vendur se od poedinih mesarjev že čuje, da se bo zlasti goveje meso zopet podražilo. Sploh pa so cene vseh življenjskih potrebščin v stalnem porastu. Draginja je v Trbovljah vse občutljivejša. Delavcu skromne povišice ne koristijo, ker jih pobere višja cena živil in ostalih neobhodnih potrebščin. Državni nameščenci so seveda še mnogo na slabšem, predvsem tukajšnje številno učiteijstvo, ki s svojimi bornimi plačicami nikakor ne zmore več tukajšnjih draginjskih neprilik. Nič lažje ni ostalim privatnim nameščencem, ki so vezani na gotove mesečne dohodke. Ne odrekamo de-kvskemu sloju upravičenosti do boljših mezd, ugotavljamo pa, da je danes delavec, ki kljub vsem ugodnostim pri rudniku, ne more zadovoljivo živeti, še vodno iolje plačan od oHtalih nameščencev. Trboveljski odločujoči krogi pa navzlic vsem neštetim opozorilom niso do danes ukrenili prav ničesar, da se omili tukajšnja draginja, ki uvršča Trbovlje med najdražje industrij ske kraje v vsej Sloveniji. Ali je res nemogoče uvesti načrtno in energično akcijo, dk se Trbovlje pa tudi druga slovenska industrijska središča Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s t. atrsni.) vojni, ko so ji leta 1916 zavezniki obljubili Tirolsko in Primorsko z Istro vred. Upam, da bodo temu vragu to pot gate odpadle. Mogoče se še Amerika zaplete v vojjMt toda povem vam, da bodo ker ga urejuje Kristan in me ze-|le kapitalisti dobili, revež bo pa lo zanimajo njegova politična iz-1 tepen, slep, brez noge in roke, vajanja. Pred okrog 35 loti sem trpeli bodo ubogi otroci, vsi sku-ga slišal v Trstu in Poli. Vedno' paj pa bomo ječali pod veliko bu-sem ga rad poslušal, ker on tudi | taro davkov, predoči sliko poslušalcu, sliko | Kar se dela tiče, so zadnji te-življenja, da vsakdo sam lahko den delali samo en dan. Ne vem, ©ftlmrrttgka Efarnhna fohpnrn • ■ -v S«. UwadaW Ara. a Iržnoti Cklaaga, Illlaoia GLAVNI ODBOB rinc.nl CiMm, r. A. VS»r, (i a re are t< iadi«h V«*ri*fc. «1. Mnaninlk. presodi, ali je tako ali ne.H Slišim o novem slovarju. Rad bi vedel naslov in ceno. Drugega danečTne bom omenjal. George Gornik. 499. drugi draginjski razred?- Tu naj se vendar že zganejo poklicani zastopniki državnih in samoupravnih oblastev ter v sodelovanju političnih predstavnikov zainteresirajo odločujoče činite-lje za to splošno zahtevo prizadetih Trbovljčanov. Zakonsko kvalifikacijo sreskih mest za drugi draginjski razred bl že davno moral prevladati vidik o stvarnih draginjskih pojavih v industrijskih središčih. Sicer bi pa gospodarsko industrijska aktivnost Trbovelj itak upravU čevala tudi do uresničenja žo davno iznešene zahteve, da dobimo v naš trg upravno-politično sodno M firfiffično oblast prve stop nje! Ig rolomdnkih hribov Crested But te. Celo. — Me veseli, ko vidim v* Prosveti toliko dopisov in tudi meni ne da miru moje korajžno srce. Torej le naprej, toda ne s "šplkanjem" drug drugega, ker s tem le sebe, organizacijo in tudi delavca tolčemo po bedasti glavi. Cital sem dopis onega Štajerca iz Ohla, ki se strinja z mano, jaz se pa tudi s Turnerjem. V prilog delavca bom vedno pomagal. Že bo 43 let, od krir se* nahajam v Ameriki, aH povem, da nisem še nikomur kruha niti dela vzel, vzeli pa so ga meni "drugi, toda zato nimajo nič več; Prvi dan, ko som prišel v Ameriko, so me mislili "fiksati", toda se jim nisem pustil in potem so me pustili na miru in leim tritali. In če bi mo ne, bi imeli vražjega posla z mano, ker sem hrvatsko dete ali "poba". Meni so znani kraji, v stari domovini. Ko čitam: tu jo umrl uvrstijo v I moški ali ženska, takoj rečem Poiar uničil filipinsko mesto Manila, Filipini, 28. marca.— Požar je deloma uničil mesto Paracolo, središče zlatih rudnikov. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev. Požar je nastal v središču mesta in se kmalu razširil na druge distrikte. O krog 5000 ljudi je brez strehe. V/elles se je vrnil iz Evrope New York, 28. marca. — Sum ner VVelles, Rooseveltov posebni poslanec, ki je obiskal Rim, Bcr lin, Pariz in London, se je danes povrnil v Združene države. Iz New Vorka se je takoj odpeljal v Washington, kjer predloži predsedniku svoje Informacije. Zarota proti brazilski vladi odkrita . Rio de Janeiro, Brazilija, 28. marca. — Zarota z namenom strmoglavljenja vlade prodani n i ka Getulia Vargasa je bila od krita, poroča vladni department propagande. Vsi zarotniki so bili aretirani in odvedeni v zapor Policija je našla v stanovanjih zarotnikov veliko število strojnic pušk in drugega orožja. » koliko bodo ta teden. Paul Panian. tSVSŠSVALNI OD8BKI r~ ......................MIT a U»n4«U A**., ('kima«. Illlnnto .......................... a UvnSnU A »t.. iMii>i*4«n4nlk ..................,...»aa Sn. lllli SI.. Mllvnnbnn. J-k« rn*ny. Jr.. »««i StmrlMu« anS»m4n«lnUi ......J............. Sni »T. Hlrtknn«. P*. ('•milit« Inrnlvk. Srn«! SlnlrUtlnl »ntliirnSnnSnlk...........»MT W. USi SI.. CtnnnteiMl. OMn Jnfcn Stnnnnk, Imlil Slnlrlktnl »nSur^^nlk ................U« r^ncl St., Oalnnfcy, 111. Tnm«l«, «*rll SUltiklol iMSumSnnrfnik............Ma W.TUi Sl^ Wnl«nnknr«. Cnln. ženi, da mi je znana tista vas ali mesto,"Ko >»em nekoč prišel Litijo ob Savi, sem videl čez Savo i>o tisti železni vrvi vzjk?-njačo. Vprašam neko ženo, kak šen vrag loti Čez Savo. Odgovori mi, da je "štajnkol". Kor nisem razumel te ponemčenc l»esede, Jo še enkrut vprašam in mi odgovori, da ja premog. Tisto zimo sem bil čez praznike v Zagorju, kjer tudi kopljejo promog. Bilo je lota 188«. Pre-mogarji so o božiču dobili plačo in bili veseli. V gostilni so so knapi napili in se pričeli pretepati. Jaz sem bil še poba. Ko so začeli po gostilni leteti Utrl in Štefani, som napravil le dva, tri korake in žo sem bil vrh poči, kjer sem se zavil v rjuho, v kateri bi se bil skoraj zadušil. Potom sem vprašal očeta, če so njega tepli. Odgovoril je, da je on pomagal miriti. Mir je naredila policija, katero je gostilničar Tono poklical. Snega imamo tukaj toliko, da ga tudi vam lahko damo. Z njim smo dobri do julija meseca, ker smo tukaj 11,000 čevljev nad morsko gladino. Imamo pa čisto vodo, lepo ribe, l^f zrak, lepe srne in tudi jelene, ker tukaj je pravi raj zanje. Regrad je že začel pod snogom glavo kazati in ga dobro motrim, da ga bom pogoltnil. Dela nimam, imam pa bajto. Ce bi hotel biti garjevec, bi imel tudi delo, ali tega ne maram-, grom rajši na most in napravim skok. Uboga Finska jo sedaj v pesti kosmatega Stalina. Zdaj bo mir in menda ne bodo več skakali na urodnika Prosvete, da pomaga Fincem. Resnica pa je, da je on pratr tako pisal v listu, kakor smo slišali po radiu. Jaz Molka ne poznam, toda on je na pravi poti. On ni Šel v stari kraj, mar več je še vedno v Chicagu. Ne vem, kaj misli italijanski makaronar Mussolini. Mendu čaka, da bo zopet kaj zagrabil, kakor je Italija v zadnji svetovni "•ivnml. 7 l""ledr.|»mi Ii., |H»nesrečeh-• h I e\ al naš gozd, je 1'rnnožev France z Vrat i*'rkom. Primože vi Slika kaže mesl, ki gs gradijo nad r Nekoliko spominov Springfield, III. — Ker rodno Čitam Prosveto, od kar jo pričela izhajati kot dnevnik, naj še jaz opišem mojo doživljaje v Amerilg. V La Sallo, lil., smo prišli 17. dec. 1912; štirje po "številu, tla naslov Viktorja in Johna KokliČa. ko pridemo v La Sallu na postajo, nas ni nihče čakal. Ko tako stojimo in ne vemo, kum bi se obrnili, pride k nam moški,, ki nas po slovensko vpraša, kam smo namenjeni. Pokažemo mu naslov, nakar nas odpelje ha drugo stran ceste v slovensko gostilno. Gostilničar nas vpraša, če prihajamo iz starega kraja. Mi seveda pritrdimo in pravimo, da bi radi vedeli, kje živita Viktor in John Koklič. Gostilničar pravi, če živita v La Sallu, jih bomo gotovo našli in nuroči svoji Ženi, naj nam napravi kosilo, ker smo gotovo lačni. Res je napravila okusno večerjo, katero smo tudi malo zalivali. Mod tem pa je gostilničar telefoniral in izvedel, da Viktor Koklič živi v Johnvillu No. 1, nu kar pravi: "Fantje, ali znate hoditi po tajzih?" Mi ga gleda mo, kaj to pomeni, nakar nam pojasni, da so to "švolerjl" ali železniški pragi, katerim smo bili kot knapje sovoda navajeni. Pograbimo vsak svoj kovčeg, gostilničar pa je bil naš vodnik. Ko pridemo do mostu, na kata rem ni bilo nobene ograje, nam reče vodja, naj pazimo. Srečno smo dospeli preko roko Illinois in potem nadaljevuli še kakih IS minut in bili smo pri Kokllču. Tisto noč smo vsi štirje tam Hflpll, drugI dan pa smo se raz govarjall, kje bl dobili stanovanje. Viktor prnvl, da Ima prostora za dva, Tom Kral pa bo mogoče vzel dva. Napravimo so k Tomu, katerega smo poznal še iz Trbovelj, kjer sva a pokoj no Tomovo Ženo — dekliško Ime Angela Novlan — hodila v šolo Ko vprašam Toma, če Ima pro atora za dva purša, odgovori, da se bo že našel. Tretji dan smo žo začeli delati. Sli so nam iz redno na roko. Tom ja vzel na delo enega, Rihard Kral je vzel mene, brata KokliČa pa vaak po enega. Preskrbeli ao nam delo in tudi majnarsko orodje. Ko delamo kake tri tedne, pravi Viktor Koklič: "Fantje, zdaj pa je čas, da pristopite v druš vo." Vprašam ga, kakšno društvo misli. Raztolmači mi, (bi se mu pravi SNPJ in da dobim podporo v slučaju bolezni ali nesreče, če me pa smrt zadene, pa dobi moja žena, za kolikor sem zavarovan. Mislil sem si, to ps ni slabo. Na januarski seji društva 08 smo bili vsi štirje pred lagani in prihodnji mesec leta 1013 sprejeti. Tajnik je bil Ignac Volk. Na spomlad se je v rovu št. I začelo bolj slabo delati. Izvedeli smo, da se dobi delo v bližnjem De Pueu. Ker sta moja dva pri jatelja že dva tedna prej odšla tja, sem se namenil, da tudi jaz odpotujem za njima. Ko pridem k Joevu Dollnšku, kjer ata moja prijatelja stanovala, zagledam še enega, Franka Kladlvnlka. s kifterim sva se poznala še Iz Tr-liovetj. Na vprašanje, Če bi se tam * delo dobilo, ml odgovori, naj mslo počskam. Cez tri dni dobim plamo od njegs, nsj pridem, ker ima delo zame, V šestih mesecih delu v De Pueu sem si že toliko prihranil, da sem dobil ženo In hčerko iz stsregs krsja. Ker sem šel večkrat na obisk v I^a Salte, sem izvedet, da živi Um tudi Paul Ber-ger, s katerim sva bila sošolca v Trbovljsh. K*r aem kupoval raz-ne atvarl, kot pohlAtvo In drugo v I m Sallu, mi je Paul šel ns roko in pomagal, ker nlm^m znsl angleščine. Knkrat pride Paul k Imeni v De Pue in pravi, ds Je I zastopnik Prosvete; če ae pri* glaai dosti naročnikov, bo Pro-I n vet« pričela izhajati dnevno. Seveda sem se takoj naročit 'In GOSPODARSKI OiatSKl .........................aaa a. iau« St, rtnnnta«4. Okln M.lk Pni r« v Irk. »m4*«4i«lk................... Vlncnni Inlnknr ............................ n vnatich' !!!!!!'i!!!!.i!!!!!!!!!! lakaOUa ........................................aai a t*rnm»m a.«., cumnsnn man. iu. ' * J- ■"•»H** ..........i.........................tIMT S. Trnmknll Ann.. Cklrntn. III. "*nk .................................. ........UM a UmknNl fUtmf. IS 1«ST H. l.nnntfnU A»n..l klnnan. llllnnU »•»T S. Uwn4nln Ann.. Iktnnan, lllln.U Mat a UwMUIn An«. Ckinntn. IlUnnte rOKOTNI OUMKKl Jnkn (i«r».k, »rnS«n4nik ...............................v..«14 W. 81.. S»HurtnM. ta .......................................INII Mnaknk« Ann.. dnnntonS. Oktn Ani.« SknU, ................................................Sn. at. ArM. IUmn "......................*....................411 •«- • r». TrtnU..................................i......................IU« III, airateM, fn. rmnk SalU. »m*a«h«Ui rm4 Mnl«nl ........... NAIIZOSNI OONkKl a. Uwmtaln Ann« ( kl«n«n. IlUnnU .....a» Wnnlnln« A»n.. r.m. llllnnU lian ArrnSn A«*., I U«.In**. Okln tako še danes dobivam dnevnik, od kar je pričel izhajati. Ker se mi delo v De Pueu ni dopadlo, se mi je zahotelo zopet nazaj v maj no. Ker sem imel strica In staro mater v Sprlng-fieldu, sem pisal, čc bl se tam dobilo delo v rovu. Odpisal mi je, naj kur pridem. Na 2H. aprila leta 1917 sem naložil pohištvo in ga poslu! v Springfield, drugi dan jm som šol z ženo in hčerko v La Sallo nu otvoritev Slovenskega narodnega doma, katerega sem bil tudi član. In tokn smo proslavljali dva dni, na 1. maja pa jo odrinemo v Springfield. Tam som takoj dolo dobil in Ke je tudi precej dobro zaslužilo. Naj omenim, da sta bila moj stric in stara mati zelo pobožna. Ker nisem mogel dobiti stanovanja, smo morali pri njih živeti mesec dni, Žena In hčerka sta spali pri materi, jaz pa pri stricu. Začela sta mo nagovarjati, naj grem tudi jaz v cerkev. Ker sem se Izogibal prepira, sem jima obljubil. In res sem se v cerkvi znašel par nedelj pozneje. Tam so ravno zidali novo župnlšče in je bil takoj župnik za menoj. Reke) ml je, nuj podpišem neko listino, s katero so zavežem, da bom plačeval v me sečnih obrokih do vsote $50. Ko glodam listino, som si mislil: kaj ga pa |H>kaš, mu jo izročil nazaj in rekel, da iz te moke ne bo kruha. Vsled tega sem prišel do nesporazuma tudi z materjo in stricem, katera že oba krije črna zemlja. Cital sem, da jo umrl Frank Ratajc v Forest Cltyju, Pa. Franka sem poznal še iz Trbo volj. On je že tam spadal k socialdemokratski stranki, Ce se ne motim, Je odšel v Nemčijo p« stavki v Trbovljah, kl je nastala, kor so bili vsi ravirski možje (committee) odslovljonl. Njegovi družini moje lak runo sožaljel Frank Krmelj, 47, L juta bitka med Kitajci in Japonci Saughaj, 28. marca. — Sem so dospela konfliktnu poročilu o I-zidu ostre bitke med Japonci in Kitajci v provinci Sujuan. Oboji poročajo o zmagi in okupaciji mosta VVujuna, ki loži 360 milj aeverozuiMtdifti od Pekinga ob cesti, ki vodi v Zunanjo Mongolijo, Glavni stun kitajskogu |M»velj-stva v Cunkingu poroča, da so kitajsko čute zasedlo to mesto, katerega so Japonci drJtali ifva mčseca, dočim ju|s»nsko poročilo pravi, da so Ja|x>nci zmagali v bitki. .-4Ispeh Neki starejši gosisnl, kl Jo bil najbrže zaljubljen v svojo duhovitost, jo nu nokl slavnostni pojedini sedol zraven mlajšo damo. Ko Jo je več ko dvo url "zabaval", vstane, In so poslovi: J "V vaši družbi ml jo čas strahovito hitro minil. Ko sem so odpravljal semkaj, me Je silno mučil glavobol, tako, da sem kar doma hotel ostati. A zdaj — Čudež, kl se imata zanj samo vam zahvaliti — glavobol je čisto prenehal." "To vam rada verjamem, saj se Je k meni preselil ,, ," IZ URADA OK RAJNKO A TAJNNCA OKRAJA COOK, IM.INOlH . drŽava im.inoih i OKRAJI (MIK i HH Užitek 2ona: "Povoj ml, kakšon užitek imaš v tem, da si vsak večer pijan?" Mož: "Tegs ti pa ne povem, sicer bi še ti začela piti!" V amUlu otlroKib to*k« »4, Primarnega volilnega askiin« državi* Illinnl*, tem potom lajavljam, da ho barv« pa* plrja, kl «« bo rabil sa primarna gla-no vit In« prignanih strank sa primarna vulitvii, ki sa bodo vršila v okraja Couk iivnn Hrrwyn, Chicago, Chlrago lleighta, In l!arv«y, trga Cicoro In vaai £tmwood Park, Molzclo stran ali kot da at* je pretrgal zastor, staničje v mojih možganih. Nekolikokrat sem hlastno dahnil v zrak lli začudeno obsedel. v Onesvestil se nisem, zakaj natanko sem čutil bolečino v ušesu in ko je prišel mimo neki znanec, sem ga takoj spoznal, vstal in ga pozdravil. Kakšno močno čuvatvo je bilo to, ki se je pridružilo zdaj vsem ostalim? Je bila to posledica tega, da sem spal na golih tleh tam zunaj? Ali je bil povod to, da še nisem ničesar zajtrkoval? Ako sem vse natanko premislil, je bilo naravnost nesmiselno živeti tako; za Krista krlžanega! Nisem pojmil, zakaj prav za prav sem si bil zaslužil to preganjanje uoo-de! In hipoma mi je prišlo na misel, da lahko rajši postanem takoj lump in poneaem odejo v "stričkovo" klet,- laihko jo zastavim za eno krono; za to bi dobil tri obilne zajtrke; tako bi se vzdržal nad vodo, dokler nc lil česa našel; Hansa Paulija bi že kako presleparil. Hi I sem že na poti v klet, pred vhodom pa sem obstal, zmajal neodločno z glavo in se okrenil, Clm bolj nem se oddaljil,^ tem radostnejšl sem bil, du sem ostal zmagovalec v tej težki' preizkušnji. Zavest, da aem še čist in pošten, mi je opajalu glavo, me polnila z divnim čuv- stvom, da sem značajen človek, kakor svetilnik sredi mrkega morja ljudi, na katerem ni plavalo ničesar razen izmečkov. Da bi zastavil lastnino koga drugega za svoj obed, da bi sam jedel in pil svojo obsodbo, da bi s poljubno mah j no malopridnostjo ožigosal svojo dušo, o-skrunil svoje poštenje s črnim madežem, se moral nazvati propallco in povešati oko pred seboj — nikdar in nikoli tega! Nikdar in nikoli ! Saj te namere sploh nisem vzel za resno, . prav za prav mi še na misel ni prišla; 2» raztrgane misli, ki se gonijo sem in tja, človek ni odgovoren, zlasti ako ga strašno boli glava in je do smrti utrujen, nosfeč odejo, ki je laat drugega. Sčasoma bi se čisto gotovo našel kak izhod! Saj je bil še trgovec iz Groenlandslereta tukaj. Sem ga mar hodil naskakovat vsak dan ob sleherni uri, odkar sem mu bil odposlal svojo prošnjo? Sem mar od jutra do večera zvonil pri njegovih vratih, da bi me nazadnje odslovil? Saj se nisem niti osebno javil pri njem. Ni treba, da bi bil to čisto brezuspešen jx>skus, nemara mi je bila to pot sreča mila; usoda hodi često po tako čudno zamotanih potih. Napravil sem se tedaj na pot v Oroenlandsleret. Zadnji sunek, ki mi je pretresel glavo, me je napravil majhno trudnega; hodil sem siJa počasi in preudarjal, kaj naj rečem trgovcu. Nemara da je bil dobra duša: če bi ga obšla takšna volja, bi mi pač utegnil dati eno uro predujma na moje delo, ne da bi ga prosil za to; takšni ljudje imajo pogosto čisto izvrstne do-misleke. Splazil sem se v neko vežo in si s pljunkom pomazal kolena na hlačah, da bi bil videti nekoliko dostojnejši; svojo odejo sem položil v temen kot za zabojem, šel čez cesto in vstopil v malo prodajalno. Tam sedi mož in lepi papirnate vrečice iz starih časopisov. "Z gospodom Christiejem bi rad govoril," sem rekel. "Ta sem jaz sam," je odvrnil mož. Torej; ime mi je tako in tako, dovolil sem se bil poslati mu svojo prošnjo; zdaj ne vem, kakšen uspeh je imela. Ponovil je nekolikokrat moje ime in se pričel smejati. "Zdaj bost« nekaj videli!" je rekel in potegnil moje*pismo iz žepa. "Ali ste tako prijazni, da pogledat«, kako delate s številkamL gospod? Svoje pismo ste datirali z letnico 1848." In mož ae je zasmejal iz vsega grla. To res nikakor ni čisto v redu, sem dejal jaz mulodušno, nekakšna nepozornost in raztrese-nost misli, — temu ne morem oporekati. "Vidite, jaz rabim človeka, ki se pri številkah ne moti," je rekel. "Zal mi je. Vaša pisava je tako razločna, tudi sicer mi ugaja vaše pismo ., Počakal sem trenutek. Saj ni bilo mogoče, da bi bila to njegova zadnja beseda! Nato je spet pričel s svojimi vrečicami. Zal mi je, sem rekel nato, prav močno žal; ampak to, da se ne bo ponovila In ta mala pomota me vendar ne more napraviti docela nesposobnega za knjigovodstvo sploh. "Tega tudi ne trdim," je odgovoril; "pri meni pa je odtehtalo toliko, da slm se takoj odločil za drugega prosilca." "Mesto je torej saaedeno?" sem vprašal. "Da." "Bog nebeški, potem torej ni ničesar več storiti!" "Ne. Zal mi je, ampak . . ," "AdljoT aem dejal. (Dalje prihodnjič) Nezgoda profesorja Golisa Profesor Goliš je bil poaelien eksemplar tiste vrste šolnikov, ki mislijo, da so šolske nalogi* zato, da se dijaki pred njimi tresejo, profesorji pa nad dokazanim neznanjem učencev veselijo, kajti tak Je tek usode: nekaj tednov jezijo raz|Miaajeni učenci učitelja, a dan plačila, to ji* seveda ob šolski nalogi, takrat se profesor lahko po|M»lnomu legal-no maščuje za vae hudobije. Tri*-Im« Je le primerno naviti znhte\e, da Jih komaj umejo «idličniki v razredu. In kdor se xadnjl ame-Je. ae ti«j«l«je smeje . . . Vedno pa gre le za to. kdo je zadnji. Na to |>a č«stiti profesor Goliš nI dovolj pazil. Komaj je pozvonilo, že je |m»-brat zvezke ter hitel z njimi na svit* dom, kajti olictalo m» mu je pravo veselje: ves^mpolriim Imi sedel pri zvezkih In se našla tal ob sleherni napaki, ki Jo l*» more! zaslediti pri nalogt. Kom«i je še imel rasa za obed. nato t mi ae je spravil k delu. Najprej si je poiskal zvezek največjega ma lopridneža Takoj je spoznal, da if iti motil, kajti naloga je bila polna nii|>ak. Kar predstavljal si je paglavca, ponižnega in preplašenega, ko bo zagledal svoj zvezek, ki bo, kakor bi ga bili potegnili iz Rdečega morja. Naloga je seveda dobila najslabši red. Profesor Golia mli je pripisal še zafrkljivo opombo, da zaradi njegove nepazljivosti ni drugače mogoče in da pri njego- vi maiomarnoeti nI upanja, In sopet vzame profesor Go- e bT- iu Id leto us|iešno končal, kar j lo na moč dobro, saj so morali neugodno oceno podpisati starši. Tako je šlo naprej. Knkrat pa bi se bil častiti profesor Golia le skoraj zmotil. Tisthdolgi Ti-ne tam v zadnji klopi je imel nalogu skoraj brez napak. Gotovo jo je prepisal, lump. Končno se P« le pokaže strahovita nupaka. Kojii bili videli profesorja Golisa, kako prisrčno s« je razve-selil, kar po bedru se je udaril »hI veselja. Kje bi bija pravica, če bi že tisti Tine pi«al naloge brez napak! Ze mu kakor s kolom |Midt-rta napako tli grozni napaki primerno oceno, ko kar prebledi: Kaj pa je to? V tem zvezku nI pivnika! To je višek nerednosti, najbrže ga celo nalašč ni. da bi se profesor razjezi! Počakaj, hudoba ' £e tn MS stopnjo stsbšo oceno r.arndi ne-rednosti. . / Tako bi bilo pravici zadoščeno. Profesor Goliš je hotel delo nadaljevati, zato je vzel pivnik iz naslednjega zvezka, da je popil Ti neto vo oceno. * Na vrsto je prišel zvezek Ti-netovega soseda, ki ga tudi ni nič prida. Pa kaj, tudi ta zlobnež nima pivnika. Gotovo sta se a Tinetom zmenila. Naj le ima zato za eno stopnjo aabšo oce- Kako doživlja dekle ljubezen Erneat Pugh, pokrajinski di rdi tor CIO v Chicagu. lis pivnik iz naslednjega zvezka, da popije oceno, zvezek zapre in ga odloži. Kaj pa je to? Tudi v tem zvezku ni pivnika ... To je kar zarota teh falotov tam iz zadnjih klopi. Pa profesor Goliš jih bo Že ugnal. Vsakemu svareč pripis In za eno stopnjo nižjo oceno. Zopet ai je izi>o*odil pivnik iz lutalednjeg« zvezka. Profesorja Golisa je začelo du-šlth tudi drugi zvezki so bili kar vsi brez izjeme brez pivnika, tako da ai je moral profesor Goliš kar neprenehoma izpoaojati pivnik Iz naslednjega zvezka. Veselje profesorja Golisa se je začelo (spreminjati v srd, kajti tal vem pojavu, kajti sicer ^je naravnost strašno, kaj bi W moglo zgoditi. Treba bo takoj javiti ravnateljstvu in sklicati konferenco. V aveti jezi je po dokončanem delu šel spat pozno ponoči, a ni mogel spati, preveč mu je šla na živce U* demonstracija s pivniki. Sele proti jutru je nekoliko zadremal, in kaj čuda, da se je nekoliko prepozno zbudil. Čisto proti svoji navadi je pišel že po zvonenju v šolo. Rad bi bil povedal ravnatelju, kakšno demonstracijo so napravili njegovi učenci, pa dobra sreča ga je tega obvarovala. Ravnatelj je sicer stal na hodniku in držal svojo uro v roki, tako da se je profesor Goliš kar izgubil v svoj razred. Srečanje z ravnateljem na hodniku ga je iznova razkadilo in strašno razjarjen je jel razsajati nad razredom zaradi pivnikov, ki jih ni; sčasoma se je komaj toliko ugnal, da je dal zvezke razdeliti. Pa zopet novo presenečenje: vsi učenci so imeli opombo zaradi pivnika in piv* nik v zvezku, edino eden ni imel pivnika, a tam ni bilo pripombe, da pivnika manjka, kajti pri zadnjem zvezku si je profesor izposodil pivnik iz zvezka, ki ga je bil najprej pregledal. Kdo drug bi bil v zadregi, a profesor Goliš je takoj pravo pogodil: falotje so imeli pivnike pripravljene in so jih vložili v zvezke. Slabe ocene so ostale, le konference zaradi umišljene demonstracije ni bilo . . . Zgodilo se je, kakor se često zgodi. Po protekciji ali pa po naključju je postal profesor Go-is direktor. Zdaj je imel oblast ni-aamo nad učenci, zdaj je lahko stresal svojo jezo tudi nad podrejenimi profesorji. Pu jo je tudi. Posebna nasluda so mu bili zvezki, kajti so corpus delicti, vse drugo so besede, so nazira-nja, se da zagovarjati, se da tolmačiti; Izpuščene vejice pa ni in ni, pcaarta napaka je prezrta na večne čase in neprecenljiva škoda zanjo. Kaj zato. da ga je sovražil ves učiteljski zbor, kaj zato, da mu je dljaštvo dalo ime Sultan, da ga je zasmehovalo vse mesto ... To ga ni motilo. Kupil si je zeleno tinto, da je mogel razločno zaznamovati v zvezkih vse tiste napuke, ki so jih profesorji prezrli, saj bo na tak način morala zrasti vsaj avtoriteta zelenila pri profesorjih, dijakih in njih starših. Dolgo se je trudil v svoje nezmanjšano veselje in verno pregledoval vse zvezke. Vračal jih je profesorjem z ljubeznivim opozorilom: VI pa niste natančno korigirali . . . sem moral še jaz enkrat za vami korigirati, kar boste takoj spoznali, ker sem označil napake, ki ste jih vi prezrli, z zelenilom. Zgodi se pa nekoč, o groza . . . Mlad su-plent . . . Seveda dobi ou tudi kup zvezkov, popravljenih z zelenilom nazaj. Zakaj bi se Sultan ženiral ravno tega supletuaf Pa kaj napravi auplent? Ze drugi dan vrne vse zvezke ravnatelju s prijaznimi besedami: Gospod direktor, pregledal sem vse zvezke še enkrat ter zaznamoval vse tiste napake, ki ste Jlti tudi vi prezrli, z modrllom ... Tega su-plenta prihodnje leto ni bilo več v zavodu. Sultan pa baje ni več korigiral i zelenilom . . Seveda je vae to že davno, davno. Danee takih pnofeaorje\ ni. pa tudi lakih direktorjev ni več. Zadnji te vrste je bil neki višji nadzornik, pa ša tega so Iz nalogov odstavili. Angela Vode Znana pisateljic« in proave-titeljica s. Angela Vode je izdala v založbi "Zena in dom" knjigo "Spol in usoda", iz katere priobčujemo to poglavje. Uredništvo. Ljubezen je za večino deklet najmočnejše doživetjerkot da bi v svojem najglobljem bistvu slutile, da gredo nasproti svoji, od vekomaj jim določeni usodi. Zato doživlja ženska ljubezen mnogo bolj celotno kot moški, zato je spolnost zanjo navadno nera~ združna z ljubeznijo. Le malo je ženak, ki se prvikrat zavestno in hote.udajo moškemu brez ljubezni. Saj je resnica, da so šla dekleta v prejšnjih časih in da gredo še danes v zakon z drugimi interesi, o katerih so odločali večinoma starši, toda tudi te ženske so skušale podoživeti ljubezen, ki je včasih tudi v resnici oživela, če so bili z moževe strani količkaj dani pogoji za to. Prvo ljubezensko doživetje, če ni samo površno ljubimkanje, spremlja pri delrietu vrsta čustev, ki prevzamejo vse njeno bistvo. Ta čustva so kakor kali v prvi pomladi, ki ožive .in vzbrste, čim se jih dotakne topel žarek. Od prvega zorenja čakajo te kali v dekliški duši, ki jih sprva komaj od daleč sluti in ji prihajajo do zavesti le kot daljna melodija, kot nejasno hrepenenje po nečem, česar ne zna izraziti z besedami, kar še niti v njenih mislih ni zadobilo jasne podobe. Včasih zadpstuje samo topel pogled, samo iskrena beseda in že se vzbudi v srcu tisoč odmevov, ki prepletajo misli in čustva in hotenje. To je prvo, romantično razdobje v ženski ljubezni, ki ga večina deklet kljub današnji ne-romantični dobi še vedno doživlja. To je doba čudovitih sanj, velikega upanja in vere v življenje in v človeka. To so trenutki, ko dekle verjame, da je fant, ki je slučajno prekrižal njeno življenjsko pot, edino pravi, najboljši in najpametnejši od vseh, trenutki, ko vsaka beseda o lju-liezni pade na plodna tla. Saj njena čustva često ne najdejo odmeva, ali pa je le navidezen, toda toliko je hrepenenja, da jI za-stre pogled na resničnost, ki se kaže sedaj v vse drugačni, vse lepši luči. Življenje dobi novo vrednost, odziv na vplive okolice, ki jo obdaja, je sedaj drugačen, bolj samostojen in bolj premišljen. Ljudje so postali v njenih očeh naenkrat dobri — ker je osrečujoče čustvo ljubezni napravilo dobro njo samo. Vse, kar jo obdaja, dobiva novo lice, njene oči se morda prvič odpirajo lepoti sveta. Včasih pa se prikrade ljubezen v dušo mladega dekleta počasi, tako, da se sama ne zaveda svojega čustva. Z izmenjavanjem sorodnih misli se začne — in predno bp dekle zave, ji postane ta-skupnost življenjska potreba. Predno ji je jasno, da je toelju-bezen, čuti, da jo do dna razume samo "on", da je samo z njim mogoča duševna harmonija. Mnoga dekleta ljubezen silno spremeni. Cesto se razvijajo v njih najboljše lastnosti, ki bi morda nikoli ne vstale, ko bi jih ne priklicala v življenje želja po dobroti in lepoti, ki spremlja vsako resnično ljubezen. Prav v tem Je pozitivna < vrednost ljubezni. Včasih se zdramijo v dekletu sposobnosti, ki jih ni niti slutila v sebi. Življenjska vedrina kljub vsem legobam, pogum in vera vas«« in v življenje — te lastnosti so često osrečujoč delež zaljubljenega deklet«. . Ko je pisateljica Zofka Kve-der v prvi srečni ljubezenski zvezi dojela v sebi to spremembo, je skromno priznala: "Moja duAa je bila kakor harfa. Kakor harfa z razglašenimi strunami. Tisoč tonov je spalo v| strunah, a nikdar niao vzplavali v svet. Mene so bolele melodije, ki ao spale v strumah moje duše. Kakor zaprti jednlki ao hrepenele po svobodi." Bolele ao me, a jaz jih niaem znala dvigniti. Kakor barve, ki jih ne vidiš, kakor pesem. katere ne slišiš, kakor nekaj, kar je in ni — taka je bila Kakor sonce si bil in vse je vzklilo. Dotaknil si se strun in zapele ao nebeške himne in srce je vztre-Iletalo sreče." — Dekletu ljubezen še davno ne pomeni isto kot spolnost, tudi potem ne, ko se je že popolnoma jasno zaveda. V tem je razlika med žensko in moškim, čigar ljubezen se hitro in določeno usmeri na sjx)lni odnos, dočim prevladuje v dekletu nedoločno hrepenenje, da bi jo imel nekdo rad, da bi zanj pomenila bitje, na katero bo z veseljem navezal svoje življenje. Vsa čustva, ki jih poraja ljubezen, se pri dekletu izlivajo v:4irepenenje po sreči, ki prevzema vse njeno telesno — duševno bistvo, a ji k temu ni jKitrebno neposredno spolno doživetje. Mlajša dekleta mnogokrat izjavljajo, da se prvikrat sploh niso vdale zavoljo svoje lastne težnje, marveč le, da ugo-de svojemu fantu. Ženska se po spolnem združenju navadno še boj naveže na moškega, medtem ko se moški ženske kaj hitro naveliča, če je "dosegel svoj namen". Morda temelji to ženino nagnjenje k stalnosti v bistvu njene narave, v materinstvu. V njenem telesu se bo Bpočelo novo bitje, ki bo potrebovalo varstva in opore. In kakor živi ta težnja v ženski podzavestno in ima svoj izvor v njeni naravni nalogi, tako teži ženska k spolni ustaljenosti tudi zavestno zavoljo socialne ureditve. Oba činitelja, naravni in socialni, pa vplivata na dušev-nost ženske, ki s čustvom, voljo in spoznanjem teži za svojim ciljem, za srečo, ki jo pričakuje od skupnega življenja z možem. So moški, ki ne verujejo v žensko stalnost, toda ti ne poznajo ženskega bistva. (Naj bo ženska še tako propala, naj cinično zasmehuje lastna čustva — nekoč je gotovo sanjala čiste sanje prve ljubezni in njene želje se prav nič niso ločile od želja ugledne in dostojne zakonske žene, le njuna poznejša usoda je bila različna . . . Saj so izjeme, saj so tudi dekleta, ki se prvič vdajajo iz radovednosti, morda tudi zgolj nagonsko, brez ljubezni, toda tem je prirojena nadmerno raz- __ PETEK. VAfir 1 vita ^|K>lnostTli^T?l «m*ke, ki ,o s«. dU^I no pripravile V U^t ^ k'Ž,,j* P® litij sk.h doživetjih u L' posledica branja osuZ^J ,,ov' ki v mladem Z ?1 stvarjajo predstave k t ' resnično življenje p^ S bno. Bralke lakih kn.J N vacino »»Ino raz,*, kjer ne najdejo tega, o brale m sanjale. To s« , ki vedno tožijo nad d nlltde ne razume. ele'T!*4p naročena na dnevnik ProKveto. to takoj naznaniti aprsvniltv« in obenem doplačati dotttno vnoto llatu Prosvei«. Ako teg« tedaj mora upravnižtvo znižati datum aa to v«oto naročniku- PKOSVKTA, SNPJ, 2057 Sa. Lawadaie Ava. CMrsie. ■ Prlloiea« pešiljam aaretniae sa »ai Praavata vaala f.......... 0 lm*...................................CL M«ea *........ Naslov .................................. Vstavite tednik la ga ptipIMte h moji naročala! ad sledeč**«" moja drožiaei f>...................................O.