i» k o l e t a k e c je delays ki list za mislece citatelje
PROLETAREC
Ulawilo Jugoslovanske Socialislifie Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL OR*;AN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1808.
E»tor«4 m WMd-clu» matter, Dk. t. IM7. at Km p«t «Mkm •« Chica«*. IB-umémw Um Act al CM*r*M aI Ma.ch V Ml*.
CHICAGO, ILL., 6. MA JA (May 6), 1942.
Published Weekly at 2301 S. Lswndsle Ave.
>•«•LETO—VOL. XXXVII.
Ameriaki vojaki ao > domačini w avstralskih divjinah prav dobro rasa-
mejo.
Tipanja za mir iz Berlina, Tokia in Rima
JAPONSKA IN NEMČIJA ZA PRENEHANJE Z VOJNO, POD POGOJEM, DE SE JIMA PUSTI PRIR0PANE DEŽELE. — HITLER ŠE KLIČE ANGLEŽE V ENOTNOST PROTI 'RDEČKARJEM'
Ni je dežele, ki si ne bi želela miru. Vsaka kajpada pod svojimi pogoji, da bi bil pred v^m nji v korist.
Kristjani na Japonskem
h..
Tako je japonska vladna propaganda ipred nekaj tedni razglasila v svet vest, da so se kristjani japonskega rodu odločili motiti za mir, ki naj se ga sklene čimprej in pa pravičen naj bo.
Diplomatje drugih dežel, ki v takih vesteh ugibajo, kaj pomenijo med vrsticami, so iz tistega molilnega oklica japonskih kristjanov sklepali, da jej tudi vlada v Tokiu "za mir". In čemu tudi ne! Okupirala je Javo, Indokino, Siam, Filipine, Malaje, Burmo itd. V teh teritorijih je vse: kovine, olje, sadeži, gumij, kava, žito — in vse ¿e developirano s pomočjo evropskega in ameriškega kapitala. Japonci so ta bogastva vzeli brez velikega truda. Usedli so se k ipogrnjeni mizi in aRo si to, kar je na nji naloženega, tudi ohranijo, postanejo v doglednem času najmogočnejše, najbogatejše ljudstvo na svetu.
Molitev ni uspela
A želja imperialistov v Tokiu, da se lahko že sedaj sklene med Japonsko in njenimi nasprotnicami mir, se ni uresničila. Ne Anglija, še manj pa Zed. države, nimajo volje podati se v pogajanja, ki bi potrdila ropanje za legalno dejstvo.
Tako bo morala Japonska ostati v vojni, ki se v Aziji še razvija v njen prid. A Zed. države ne mislijo odnehati, dokler ne bo poražena, dasi ob e-nem vsi vemo, da je a to vojno konec tudi evropskega imperializma v Aziji.
Italija "zajnlr"
Največ glasov za separatni
mir se čuje iz tistih italijanskih
virov, ki jih (podpira angleška
!,rol>aganda. To, da je Mumo-
llni vojno izgubil, tudi ako Hit-
lpr zmaga, vedo vsi Italijani.
sprašujejo se le, kaj bi bilo
™lj*e: Mir z Anglijo, ali vztrajati?
Odgovor na to bi bil zanje Pr«v enostaven, ako bi mogli 2»Kotovo vedeti kdo bo zmagal.
T< Ka v Italiji ne vedo in vse
časopisje pa je urejevano tako kot da je zmaga osižča neizogibna. Ljudje so vsled tega v dvomu a ob enem se čudijo km»
ko to, da Rim in Berlin zmagujeta le na papirju!
V Washingtonu, še bolj pa v Londonu, bi radi pridobili Italijo za umik iz vojne. Bržkone jim bi že uspelo, a je Hitler na |! tako možnost računal in zasedel Italijo s svojo armado, s svojo policijo in s svojimi uredniki. Mu«solini je na eni strani Hitlerjev jetnik, z druge strani pa postane jetnik italijanskega ljudstva, ako se borliai on ali pa narod odloči za separaten mir.
Vprašanje premirja
Če se v Italiji dogodi prevrat in pride na krmilo recimo kak grof Sforza, bodo morali primorski Jugoslovani ostati pod rimsko vlado. Ne vlada v I^on-donu, ne vlada v VVashingtonu, jim ¿e ni obljubila pravice sa-moodločevanja. Aralija bi rada v bodočnosti prijateljsko Italijo, na primer tako, kakršna je bila. predno hI jo je podvrgel Mu-solini. Ameriška vlada jo v tem stremljenju podpira.
Mir z Italijo bi bil v teh okol-ščinah torej enak onemu miru, ki je bil sklenjen po prvi svetovni vojni.
Nad polovico delavcev prejema manj kot $30 ¿-plače na teden
Tisti delavci, ki čitajo samo kapitalistične liste, so uverieni, da znaša tedenska mezda rpilijonov njihovih tovarišev kakih $100 na teden, po um je žal, ker tudi oni ne pre|ema)0 toliko
tyarsikak dobromisleč človek je nasedel sedanji protidelavski propagandi in pomagal vpiti zvezi industriaIcev in trgovski komori v njen rog.
Delavska tajnica Francés Perkins je med tem zbirala s sodelovanjem statističarjev v delavskem departmentu podatke o mezdah in jih objavila Iz njih ¡e razvidno, da nad polovico stolno uposlenih ameriških delavcev v industrijah vseh vrst zasluži MANJ KOT $30 NA TEDEN.
Silno je tudi vpitja, kako izredno visoke čeke preiemajo delavci v vojni industriji Tolikšne kajpada, da z njimi mahajo po zroku in draži o vojake, češ, gle;te, bedaki, ki delate za ušivih $21 aii $30 na mesec, mi pa prejemamo po štirikrat tohko vsak teden .. Tudi propagandi te vrste, ki jo izkoriščevalci vodijo proti delavcem in unijam, se ujame mnogo naivnežev
Biro delavskega departmenta za statitistike je dognal, da nad polovico delavcev v vojni industriji prejema MANJ KOT PO $37 NA TEDEN. A delati morajo za teh manj kot $37 do 48 in mnogi nad 50 ur tedensko. To se pravi, delati zares in brzeti s stroji vred brez oddiha
Le visoko izvežbani delavci, strojniki in mehaniki raznih vrst služijo v vojn» industrip več kot omenjene povprečne vsote
Običaj je, da se kaže le na tiste, ki imajo visoke mezde, pozablja in prezre pa se nad dvajset milijonov onih industrialnih delavcev, katerih plača je manj kot po $30 no teden.
Nad sto milijonov dolarjev na dan potroška v vojne in obrambne namene
Predsednik Roosevelt je v tvojem govoru 28. aprila med drugim omenil, da potroši vlada Zed. držav v vojne in obrambne «vrhe vsak dan povprečno sto milijonov dolarjev, in če s leto dni bo znala! dnevni potro-iek v ta namen ie dve sto mili-jenov dolarjev.
To je ogromna vsota, kakršne ni trosila doslej še nobena dežela.
Vse gospodarstvo Zed. driav se stopnjema pretvarja v vojno produkcijo in v vojne namene. Stotisoče ameriških vojakov je ie v inozemstvu, in le več jih pride, predno ta dežela začne z ofenzivo, je dejal predsednik.
Zed. države so se odločile poraziti Nemčijo bi Japonsko in to bodo tudi dosegle, je poudaril.
NEMCI SE ŽURIJO, DA
BI SLOVENSKI NAROD ČIMPREJ IZBRISALI
STRAH DUHOVŠČINE PRED KOMUNIZMOM. — NACIJSKA MUČENJA NA STAJERSKEM IN GORENJSKEM. — VSE DELAVSKE IN VERSKE USTANOVE ZAPLENJENE
Naciji svoj načrt za izbrisa-nje slovenskega naroda z zemljevida zelo naglo izvršujejo. Že dolgo prej ipredno je nemška armada lani udrla v Jugoslavijo, je nacijska vrhovna komanda poudarjala, da je v interesu "nemškega življenskega prostora*' potrebno uničiti slovenski narod. -
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU
Koncert "Save" uspel
Prošlo nedeljo .je priredil pevski zbor "Sava" v Chicagu svoj običajni pomladanski koncert. Spored je bil posrečeno izbran in v splošnem dobro predvajan. Gostovala je sopranistka Anne Beniger, ki je pela nekaj klasičnih «pesmi in par slovenskih narodnih popevk. Spremljala jo je na klavirju Jasna Bjankini, Savin zbor je vodil Jakob Muha, zborova spremljevalka na klavirju pa je bila Mary Muha. Koncert je otvori! s kratkim nagovorom "Savin" predsednik John Rak.
Udeleženci so z aplavdira-njem pričali, da ao bili zadovoljni s programom, ¿al, da jih ni bilo vieč. Poset nI bil zadovoljiv. Menda je sedaj v modi, da naše kulturne priredbe pešajo še posebno kar se avdijence tiče.
Zvezna vlada je najela v
VVashingtonu vilo — ene izmed najčastitljivejših v glavnem me-etu, v kateri bo gostila visoke goste iz tujine. Zvezni kongres je predlog za nakup takega gostišča zavrgel, češ, da bi bilo to le posnemanje evropskih ari stokratskih metod, ki so nedemokratične. Prvi gost v tej vili bo Manuel Prado, predsednik republike Peru. V poletju, ali pa prihodnjo jesen, pa bo gostoval v nji mladi jugoslovanski kralj Piter II. V Washington prinAja tedaj mnogo dvorjanov in visokih ministrov, pa je vlada smatrala, da ji je posebna vila potfthna. Je v pravem. A drugo vprašanje je, čemu je potrebno, da bi ljudje, ki nimajo drugega kakor visoke titel-ne, «ploh prihajali v Washington?
Ne maka mirovna ofenziva
Španski rojaliati imajo v Zed. državah zastopnika, ki tudi
Vsakega toliko ta« se poja-1 Pravi' da .de,u^ ™bodo in
vijo mirovne tipalke tudi iz i	^enuje se don
Manuel de Augustin, marques
(Nadaljevanje na 5. strani) de Aguilar. On hoče za Španijo
povrnitev dinastije in vrnitev vseh privilegijev ter posestev katoliški cerkvi. Je zoper diktatorja generala Franca zato, ker kraljevske posle sam izvršuje, in pa ker je mnogo cerkvenih posestev obdržal zase in svoje sorodnike. Markiz meni, da bo Franco Španijo izkrvavel, oziroma jo bo Hitler, ki zahteva, da mu Kranco pošlje letos na vzhodno fronto en milijon Špancev.
Francozi nagajajo Nemcem in novemu nacijskemu premier-ju Pierre Lavalu kolikor morejo. Dne 2. maja so v okupirani Franciji vrjli s tira vlak, v katerem «o se vozile nemške Čete. Štirideset Nemcev je bilo ubitih v tej nesreči. Nemška oblast je takoj nato aretirala nebroj talcev, da jih pobije, ako Francozi ne sporoče imena in skri-višča onih, ki so ipovzročili nesrečo. Radi napada na nekega nemškega častnika je bilo koncem aprila ubitih 6 talcev, za umor Francoza, ki je bil v slu-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Volitve delegatov za na konferenco Prosvetne matice, ki bo v Milwau-keeju, v teku
V nedeljo 31. maja bo v Mil-waukeeju konferenca illinoi-ske-wisconsinske podružnice Prosvetne matice, o čemer je konferenčni tajnik Anton Gar-den obvestil koncem aprila vsa včlanjena društva in klube.
Kolikor nam doslej znano, so izvoljeni za zastopnike iz Chi-ca^a od kluba št. 1 JSZ Joško Oven in Frank Zaitz, od ekse-kutive JSZ Charles Pogorelec in od federacije SNPJ Angela Zaitz.
Prisilno izseljevanje
Iz Maribora in drugih mest na Štajerskem so morali vsi slovenski trgovci, obrtniki, uredniki, pisatelji in drugi, ki so kaj pomenili.	,
Poročila, ki jih razpošilja listom newyorški novinarski biro jugoslovanske vlade, pripovedujejo večinoma o preganjanjih, ki so pod naciji doletela slovensko duhovščino, prav malo pa povedo o mučenjih, ki so jih morali prestati delavski organizatorji, posebno slovenski socialisti v Mariboru in drugje. PoroČano je bilo le nekaj malega o tnpinčenju Viktorja Eržena, urednika socialističnega lista "Delavska politika", ki je do nacijskega vpada izhajal v Mariboru v okrog pet tisoč izvodih. V Proletarcu je bilo že večkrat omenjeno, da so socialisti v Mariboru točno vedeli, kaj jih čaka. Bili so prepričani, da se Hitler ne bo ustavil ob avstrijsko-jugoslovanski meji, " BlfO bo ob prvi priložnosti u-daril dalje na jug. In Maribor z ostalo spodnjo Štajersko bo eden prvih krajev, ki ga bo zasedel.
To so uredniku tega lista naši sodrugi prerokovali v poletju 1938, ko je Hitler vzel Avstrijo in se pripravljal za udar na češko.
štajerska in Gorenjika dobila "nemški značaj"
Vsa Štajerska ima sedaj popolnoma "nemški značaj". Med Slovenci so dobili naciji precej
renegatov in Judežev, ki jim »pomagajo; vse važne službe so dobili trdi Nemci. Vsa imena mest, vasi, ulic in okrajev so sedaj nemška. Slovenskega napisa ni nikjer več. Slovenstvo je iztrebljeno iz šol, iz knjižnic in tudi iz cerkve. Imena onih Slovencev, ki so smeli ostati doma, so ponemčili.
Enak proces vrse naciji po Gorenjskem.
V nekaterih okrajih so izgnali vse slovenske kmete in na njihova posestva pa naselili trde Nemce. Bled, Bohinj, Kranj, in Radovljica, pa Tržič, so sedaj navidez čisto nemška mesta, kakor so Maribor, Celje in Ptuj. Pa ne samo na videz, bolj in bolj zares nemška. Vse, kar je bilo kaj vrednega v njih, so naciji Slovencem zaplenili in dali Nemcem. Veliko slovenske mladine so odvedli v Nemčijo, sploh iz nekaterih okrajev vso, kar je bilo zdrave, starše pa izgnali v Srbijo.
Uničenje naroda v eni generaciji
Nemški načrt določa, da se slovenski narod uniči še predno bo vojna končana in se ga izbriše popolnoma v dobi ene generacije. Vso voljo jim naciji skušajo ubiti s terorjem in ekse-kucijami. Ker je slovensko ljudstvo jako pobožno in udfc-no cerkvi, so ga ranili tudi v tem oziru s spremenitvijo božjih poti in raznih cerkva ter verskih zavodov v posvetne na-cijske ustanove. Povprečen slovenski kmečki človek, pa tudi v mestih, je bil naučen od roda do roda videti v duhovniku gospoda, svečenika in pastirja-voditelija. Naciji so jih v nameri. da narodu pokažejo njegovo nemočnost, smešili s tem, da so jim dali razna težaška, "gr-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Prireditev v Chicagu za jugoslovanski rtlif
Slovenska sekcija, oziroma njena podružnica v Chicagu, pomožne akcije za Jugoslavijo, priredi v nedeljo 24. maja v dvorani Bohemian - American na 18. cesti, blizu Blue Island ave., veliko prireditev s sporedom, v katerem bodo sodelovali pevski zbori, solisti, deklama-torji in govorniki. Pričakuje se ogromnega poseta.
CIO in Lewis v sporu zaradi posojila UMWA
• Ko se je John L Lew i» od ločil za izstop svoje unije UMW iz Ameriške delavske federacije (AFL) in ob enem za ustanovitev novega unijskega gibanja, ki ga označujemo s CIO, je vedel, da bo treba v kampanji za organiziranje delavstva v masnih industrijah veliko denarja.
Poleg unije . premo g ar je v (UMW) wo bile v novi združitvi le ie dv4 imoviti uniji, namreč ACWU, in pa ILGWU. Slednja se je vsled spora z Le-wisom pred par leti ločila od CIO, a tudi ACWA je kaj kma | delavskimi prispevki je dva milu pokazala, da ji Lewis ne bo '¡jona ie visoka vsota. Premo-mogel gospodariti.	farji to jo resnično dali, jo sa-
Tako se je dogodilo, da so morali finančna sredstva za novo unijsko gibanje, zvano CIO — preskrbeti premog ar j i, organizirani v uniji UMW. v kateri gospoduje Lewis in njegovi ljudje.
Založila je za agitacijo v prid CIO blizu dva milijona do-larjev in J. L Lew» trdi, da od te vsote je bilo $1,600,000 le posojilo, pa tirja v imenu unije premogarjev, da naj ji ga CIO vrne.
V delavskih blagajnah in z
/
res prigarali in CIO pomagali klonil z utemeljitvijo, da vsota, nič koliko, kajti organizatorje, ki jo je dala unija premo«ar-ki so bili na vrhu kampanj za jevv ni bila posojilo, nego podpora, prav tako, kakor so delavci v raznih stavkah in v drugih naporih premogarjev pomagali njim, ne da bi tisto smatrali za posojilo. Niti na misel jim ni prišlo, da so kaj posodili.
Lewis, ki je bil glavni spočet mk CJO, je s tem dobil že tretjo zaušnico od gibanja, ki
organiziranje delavcev nih industrijah, je bilo treba dobro plačati, vrh tega pa je bilo ie mnogo drugih izdatkov.
Kapitalistični tisk je takrat v splošnem poudarjal, da se unije CIO grade na stroške premogarjev, katerim lahko Lewis odtrga od zaslužka kolikor ho-če. A delavstvo je vedelo, da so ga je pomagal ustanoviti. In zdi premogarji v CIO ne samo po se, da je svojo vlogo dokončal, številu, nego tudi v prispevkih razen ako tzgubiifto voj*fc Sto-
najjačja unija, in z njo vred je dobil v tisti [kampanji velikan sld ugled tudi John L. Lewu. Odbor CIO mu je tirjatev od
ril je nekaj dobftga, le več pa slabega posebn« tato, ker jé bil
on glavni faktoT. ki je is unije UMW iztisnil socialistični duh.
Majski Glas dobil med čitatelji dober odziv
Iz pisem, ki smo jih prejeli o Majskem Glasu dosedaj, je razvidno, da je čitateljem njegova vsebina prav všeč in pa dovolj raznovrstna in poljudna.
Ker je ta revija izredno poceni—stane le 25c izvod, upamo, da naši agitatorji pri razpečavanju nimajo preveč truda. Seveda, dobe se ljudje vsake sorte, ki bi ugovarjali še tako dobri stvari, in agitatorji so tudi takih navajeni.
Vsebino Majskega Glasa smo navedli na tem mestu v prejšnji številki.
V tej naj omenimo, da kakih pet prispevatei|cv ni dobil o prostora, ker so spisi prišli bodisi prepozno, nekatere pa je bilo treba odložiti iz enostavnega razloga, ker večje revije, to je, na več kot 68 straneh, za ta denar nikakor ne bi zmogli, razen če bi šli v izgubo.
Zelo žal nam je, ker nismo mogli objaviti članka dr. Borisa Furlana o vprašanju primorskih Slovencev. Prejeli smo ga že ko je bila revija domalega dovršena. Zvonko A Novak je prevel članek bivšega angleškega poslanika v Moskvi Stafforda Crippsa o položaju v Sovjetski Uniji, ki tudi ni dobil mesta. Dalje ga ni dobil spis o aktivnostih naših ljudi v Clevelandu, ki ga je poslal Leo Poljšak, članek o naših zaslužnih literarnih delavcih, ki ga je priredila Marya Omahen, in pa Frank Puncer, ki je obudil nekaj spominov.
Z dovoljenjem avtorjev objavimo te in druge spise v Proletarcu, z navedbo, da so bili namenjeni v Majski Glas.
P rol« tarée, May 6. 1942.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenifc državah ta celo leto $3.00; t% pol leta $1.75;
aa ¿«trt leta 91.00. Inozemstvo: za celo leto |3.50; za pol leta 92 00
V«i rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobéitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.	,,
Editor_________________________—
Business Manager--------------
.........Frank Zaitz
.Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months 91.75; Three Months^l^RT Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenu«
CHICAGO, ILL.
JOSKO OVEN :
Telephone: ROCKWELL 2864
RAZGOVORI
Prvi maj leto« v »vetu med-narodnega delavstva ni bil pra-znovan kot običajno. V okupirani Evropi je bil praznovan samo v srcih tistih, kateri vedo, da se bliža doba osvobojenja. V Sovjetski Rusiji je bil praznovan pri delu za zmago — In nekam enako pri nas. Ne vem, če je še kdaj prej bil mesec maj tako usoden kot je ravno letos. Dve ogromni armadi na vz-
se mi je zdel kot del tistega otožja in samote gora, šumenja vej na drevesih, ter žvečenje konj — da me je začelo biti strah. Mir njegovega spanja me je prestrašil — tako ogromna razlika m&j tistim bojem na smrt, v katerem sva pomešana že toliko let sam Rog ve zakaj. In kljub temu nisem mogel odtegniti oči od tistima enakomernega gibanja Urblnove srajce.
Sovjetska l ilija, njena vloga v tej vojni, in atalisee soeialiato*
Dne 1. maja je Josef Stalin naslovil ljudstvu Sovjetske Unije poslanico, v kateri zagotavlja, da bo Adolf Hitler premagan že letos in porazila ga bo rdeča armada.
Prvi maj je v Sovjetski Uniji zakonit praznik, a odkar je v vojni, so vsi prazniki v nji ukinjeni. Fronta potrebuje ogromno in treba je delati nočindan, da se jo oskrbuje. Vrh tega je Sovjetska Unija v prvih mesecih nemške invazije izgubila velik del svojega ozemlja in pa večino svoje najboljše industrije, rudnikov in drugih prirodnih virov. Zato je borba delavstva, ki mora graditi novo industrijo v zaledju, še toliko težja, a jo vrši enako uspešno kakor armada svojo nalogo.
Vzlic tej požrtvovalnosti pa je Sovjetska Unija za upiranje Hitlerju in njegovim zaveznikom veliko odvisna od pomoči, ki je more dobivati le iz Zed. držav in Velike Britanije.
Stalin je v svoji prvomajski poslanici dejal, da je ta podpora jako izdatna iz obeh dežel in je jima izrekel zahvalo.
Resnica je, da je pričela iz Zed. držav prihajati tja mate-rijalna pomoč v večji meri šele v zadnjih par mesecih, a še vedno ni bila tolikšna, kot bi jo lahko dali. Ameriški višji Častnik C. S. Seely dolži v tedniku "Progressive" ameriške kapitaliste in druge merodajne faktorje, ki odločajo glede pomoči zaveznikom in izvoza, da so Sovjetsko Unijo sabotirali toliko, da je končno posegel vmes predsednik Roosevelt in jim povedal kar jim gre.
Nobena skrivnost ni, da ameriški kapitalisti, reakcionarji, klerikalci in fašisti ne žele zmage Sovjetski Uniji, ker jo vsi sovražijo veliko bolj kakor Hitlerja ali Mussolinija, ali Japonsko.
Neki državnik v Angliji je kmalu po nemškem vpadu v Rusijo izrazil iskreno željo, da bi se Stalin in Hitler drug drugega izčrpala, kajti šele v tem slučaju bodo "zavezniki" resnično zmagali.	*
S tem je kajipada mislil na zmago svojega privilegiranega lazreda, ne pa na zmago demokracije in narodov, ki streme po svobodi.
Dotični angleški državnik je s svojo preglasno željo dregnil v sršenovo gnezdo, namreč v angleško delavsko javnost, ki je zahtevala, da se ga naj odslovi, Sovjetski Uniji pa materi-jalno in v vojaškem oziru pomaga kolikor največ mogoče.
In res — Anglija je svoj izvoz v Sovjetsko Unijo jako pospešila in poslala tja svojega ministra vnanjih zadev Edena, ki naj bi vlado v Moskvi uveril, da je namen Velike Britanije biti resnična zaveznica Rusije, ne pa le na papirju.
Vlada v Londonu to obljubo tudi izvršuje. Angleži Sovjetski Uniji z materijalom in z letalskimi invazijami na nemška mesta res pomagajo.
Bilo pa je v Moskvi, in tudi v Londonu, in v sovjetskem poslaništvu v Washingtonu precej godrnjanja nad počasno in iielzdatno «podporo iz Zed. držav.
Kakor ugotavlja že omenjeni častnik (njegov članek je na angleški strani v tej številki), je temu storil konec Roosevelt, ne z grajo ali nasvetom, nego z ukazom.
Kapitalistični in drugi reakcionarni sloji vidijo v Sovjetski Rusiji večjetga sovražnika zoper sebe kot pa v fašizmu. Sploh ke fašizma mnogi izmed njih poslužujejo in ga podpirajo. A vlada v Londonu in vlada v Washir>gtonu dobro vesta, da bi zlom Sovjetske Unije pomenil tudi poraz in razpad Velike Britanije in izoliranje Zed. držav. Zato sta obe za čimožje sodelovanje s Sovjetsko Unijo — ne zato, ker jima je kaj za njen socialni red in njen režim, pač pa vsled skupne potrebe — poraziti osišče.	•
Kake druge skupnosti med njimi ni. Privilegirani sloji v Angliji in v Zed. državah jo imajo iprav gotovo veliko več z Nemčijo, kakor pa z vlado v Moskvi. Pravzaprav nimajo s slednjo nikakršne skupnosti in jih je le slučaj pahnil v enotno vojno fronto.
Sovjetska Unija ima mnogo nasprotnikov tudi med liberalci, med bivšimi in sedanjimi socialisti in med razočaranimi komunisti.
Mnogim socialistom je težko, ali pa tudi nemogoče pozabiti katastrofalno taktiko kominterne, ki se je po svoji ustanovitvi osredotočila na svetovno revolucijo in jo vršila — ne za zrušenje kapitalističnih vlad, nego za zlom delavske-socialisti-čne intemacionale in mednarodne zveze strokovnih unij.
Niti ni lahko pozabiti pakta, ki je bil leta 1939 sklenjen med Moskvo in Berlinom. Kajti Čim se je aparat kominterne osvestil iz osupnjenja nad tisto zvezo, je vrgel klobuk v zrak, da vidi, kam piha veter, in zapopadel: Nova taktika določa borbo komunistov ipo vsem svetu proti "imperialistični" vojni, ki jo vodi Velika Britanija, in pa proti ameriškemu predsedniku Kooseveltu, ki svet podpihuje v vojno.
Zgodovina bo to nečastno poglavje kominterne presojala v luči realnosti, a tisti, ki so ta pojav doživeli, ne bodo lahko
Gornja ja pogled na glavno «lico v Tokia na Japoatkam, ki »a «a meseca aprila latalai prvi* napadli. Vsa poročil, trdijo, da .o prihrumali na to in na nakaj dragih japonskih —sto amariiki ba.baiki, a amariika vlada sama ai o tam objavila ša nobenih točnih podatkov. Japonci »o prisnali, da ji« Ja ta napad «ovraine «raine flot* napravil precej škoda.
FRANK PUNCER:
SPOMINI
' Že bodi naselbini. Danes žal temu ni tako. Zakaj ne? List ni slabši, boljši je. Toda to ne spada med spomine! Med spomine pa spada, kako so pred leti med nami za "Proletarca" agitirali! Proletarčev zastopnik Val. Razbornik je otlgianizi-
(Sledeči spis Franka Puncerja je bil jHmlan za objavo v letos n /V m Majskim (flusu, ki i>« je bil. ko smo ga prejeli, ie napol- ■ njen. Zato ga podajamo Htateljem tu. Upamo, da bo avtor s spo- ral skupino zmožnih fantov, ki mini nadaljeval in jih nato preuredil v oiji vezani obliki za prt- | so hodili od hiše do hiše in agi-
hodnji letnik Ameriškega druiinukega kledarja.)
hodni fronti — Japonska na Kot da bi bil začaran. Mogoče pohodu — in Anglija ter Ame- sem tudi jaz dremal, rika pripravljene za odločitev. Predramil sem se. Pogledal Vse je v napetosti — kakšna sem kvišku. V daljavi sem žabo odločitev?	gledal malo pikico, ki se je pre-Za nas velja samo eno: po- mikala. Ali bil sem tako omam-raz fašizma. S Um ni rečeno, Uen, da sem komaj za silo spo
da bo naš boj s tem končan. Naš boj se bo s tem začel za višje cilje. Dokler na svetu ne zavlada socializem, toliko časa se bo boj nadaljeval. In simbol tega boja je vsako leto naš praznik — Prvi maj!
Pan-Amerieana
Zadnje čase, ko smo postali dobri prijatelji z našimi sosedi v Južni Ameriki, večkrat či-tam kakšno knjigo od one strani. Ne, da sem se šele sedaj tako spreobrnil, mene so ti sosedi vedno zanimali. Zadnjič sem prečital delo enega izmed naj-poznanejših mehiških pisateljev Martina Luisa Guzmana: Kača in Orel" <E1 Aguila y La
znal kaj da vidim. Da policija. Skočil sem pokoncu.
Stresel sem Urbino. "Vstani tovariš, prihajajo! Konji so za nami."
Ali spanje je čudno. Ni me slišal. Njegova rdeča srajca se je dvigala kot poprej. Isti mirni izraz na njegovem obrazu.
Osedlal sem konja, med tem ipa ves čas klical tovariša in ga dregal z nogo. Ko sem imel konja osedlanega je še zmerom spal. Vzel sem njegovo glavo v roke in ga pošteno potresel. Ali on je spal naprej in njegovo dihanje se ni prav nič spremenilo. Gledajoč v njegov obraz, bi si mislil, da mu mesto puljenja las in ušes, gladim mehki pod
Nič ni prijetnejšega po tru-dapolnem dnevnem delu kot u-doben sedež, pipa tobaka in obujanje spominov, človeku se drug za drugim vrstijo dogodki, ki jih je preživel v mladih letih in želi si, da bi jih preživel znova. Vesele namreč, ža-
jasko gesto in pa s slovenskim klicem "Na pomoč". Kakor sem že poprej omenil, je bila ta organizacija družabnega značaja. Prirejala je »piknike, veselice in družabne večere, katerih čisti prebitek je bil u-porabljan v kulturne ali pa de-
lostne skuša pozabiti. Naj teh- lavsko-politične namene. Prvi le spominov podam nekaj in si- piknik je imela v takozvanerfi
cer zato, da si -— "odkasljam'
kakor pravijo in pa radi te-
"Zabjem logu".
Par naših "brambovcev"
je
ga. ker vem, da jih bodo radi izrazilo imenitno idejo, da naj
čitali tisti, ki so v sledečih dogodkih igrali bodisi glavne ali pa postranske vloge. Drugi či-tatelji pa naj te vrstice blagohotno prezrejo — nič ne bodo na škodi!
Pričetkom leta 1911 so slo-
bo na ta piknik povabljen načelnik — Čif — mestne požarne
brambe. Sli so k njemu, povedali so mu, da ima mesto West Allis poleg redne tudi slovensko "Požarno brambo", katera pa ne bo delala konkurence
venski Westalličani ustanovili mestni, ker gasila bo le sloven
ske ognje. Mož je vzel vso stvarvza resno in je obljubil našim *brambovcemM vsestransko pomoč — tudi piknika se bo udeležil! Prišel je dan piknika. V Žabjem logu se je zbrala ve
tirali. In to zelo uspešno!
Trd oreh pa so bili naši gostilničarji. Za vraga jih ni bilo dobiti. Toda "Lenta", tako smo klicali R&zbomika njegovi prijatelji, jo je pogruntal. Organiziral je skupino kakih dvajsetih fantov in jih poslal v Mboj".
Razložil jim je taktiko, ki je bila takale; Prišli so "korpora-tivno" v gostilno, zahtevali pijače — toda prej ko je imel gostilničar priliko postreči no-vodošlim gostom, ga je eden izmed njih vprašal: "Ali imaš Proletarca?" A ko je mož Pro-letarca pokazal, so spili enega ali dva — ako ne, so šli v drugo gostilno, kjer se je igra ponovila. Tako je prišlo do tega, da je imela sleherna slovenska gostilna in pa še zelo lepo število slovenskih domov Proletarca naročenega.
Prva slovenska kulturna organizacija v naselbini je bil pevski klub "Zvon". Zvon je
Serpiente). Vsa kniiga je ne- *l«vnik, da bo lažje spal. Po-
kak dnevnik pisatelja, kateri se | ti'?nil se™	*zpod njegove
glave in mu osedlal konja. In
ves Čas sem vpil nanj. Ko sem bil gotov, sem pobral puške in serape... še se ni zbudil. Začel sem klicati na ves glas. Upil
je udeležil Maderove revolucije 1910-15. Eno najzanimivejših poglavij v tej knjigi je ko opisuje pomenke z revolucionarnim voditeljem—Pancho Villa.
'Spanje je eno najbolj tujih fm ta,ko; da nbT ^nalsvo
slovensko "Požarno brambo". Organizacija, če jo smemo tako imenovati, je bila šaljivega značaja in pa družabnega. Imela je svoja pravila in celo svojo himno. Načelnik ji je bil Frank Terčak, šaljivec in zabaven dečko prve vrste. Tajnikoval je
podpisani, vlogo finančnega prav dobro zabavali. Kar naen-
ministra pa je igral Ferdo Glo- krat pa primaršira četa mestne	..... ^ «	.
jek. Namen "Požarne brambe" poiarne brambe pod povelj- »»^J^V™!?. ~ je bil gasiti le "slovensko" žejo stvom "chiefa" P. Burbacha v in požare — požare pa le ta- paradnih uniformah. Debelo je krat, če se je o nezgodi obvesti- gledal Burbach, debelo so gle-lo tajnika, ki je potem potom dali njegovi paradniki, mi pa dopisnic sklical sejo na kateri ¡še bolj! Končno smo možu pose je določilo ali se gre gasiti vedali kako in kaj in mož se je
do solz nasmejal, poslal je na West Allis ipo sod pive je po tem dogodku pa tja do svoje smrti pozdravljal poznane Slovence z "Na ipomoč".
lika skupina vvert alliAkih in bU porojen leta l»04L Njemu je
milwau*kih rojakov, ki .«o se f1«1' »05- Pevsk,1Kzb?r N*pr.eJ
leta 1910. V naselbini smo tako
imeli dva pevska zbora, ki sta
četudi sta bila ustanovljena na različnih podlagah — nalogo sta imela pa le oba eno in ta
in najskrivnostnejšlh stvari," je začel Pancho Villa. "Nekoč, ko sem bil z mojim tovarišem Urbinom na begu, sem spoznal, da je spanje najzagonetnejŠ3 od vseh stvari. Na enem tistem brutalnem pogonu, na katerem je samo za las manjkalo, da nisva bila ubita, je nama bila policija ves teden na sledu. Moj tovariš in jaz sva se skrivala v Durango sierra. Vsak dan sva mislila, da naju gotovo vjame-jo, če greva od enega skrivališča z živili do drugega. Ko sva zapustila zadnje bivališče za nama, zadnjo gozdarsko bajto —in komaj sva zlezla s konj— so bili ie jezdeci za nami — pa se je ponovno začelo. Med vsem tem časom sva imela vsak komaj par trenutkov spanja in počitka, Konja sta od utruje-nja omahovala. Urbina je bil tako izmučen, da je zaspal na konju ter padel s sedla. Tudi jaz sem bil popolnoma izčrpan in si nisem mogel razložiti, zakaj se ne moreva rešiti zasledovalcev. Ali so vse v naprej pre-
ali ne. Tako so velevala pravila ! članstvo se je med sabo pozdravljalo tako, da je eden drugemu zaklical "Na pomoč" in oba sta po vojaško salutira-la. Ta pozdrav se je tako uveljavil na West Allisu, da so celo
Glede petja je bil Naprej na boljšem, ker je imel pevce kakor Schuler, tri Novake, Bevše-| ka in še več drugih. Da povem resnico: Naprejevi koncerti so bili uspešnejši, ker je nudil pu* bilki vedno kaj novega in pa
Proletarec se ie nred leti la- ker M je po,e* dru*fh Pesmi JetPr?T	poprijel tudi naše narodne.
naloga je bila gojitev petja, računali ter imeli ljudi, da so
se menjali? Ali niso nikdar po-
hko poslavljal, da je imel v
člani mestne požarne brambe Milvvaukeeju razmerno več na-
pozdravljali Slovence z isto vo-1 ročnikov, kakor pa v kateri si
pozabili to bridko razočaranje, posebno še zato ne, ker ni bilo prvo, in se boje, da tudi zadnje ni bilo.
Ves položaj Sovjetske Unije in vso taktiko njene kominterne je preokrenil Adolf Hitler, ko je 22. junija lani zavrgel desetletni nenapadaini pakt s Sovjetsko Unijo in jo napadel.
Sprememnjen je tudi za nas, socialiste. Neglede kako grenke spomine imamo na kameleonstvo kominterne, na t>akt "prijateljstva" med Berlinom in Moskvo, in kako se je nam gnusila kampanja komunističnih strank proti zaveznikom in posebno proti Rooseveltu, moramo imeti tole v uvidu:
Vojna se bo odločila v Evropi. Tisti, ki bo zmagal v nji, bo narekoval mir tudi v Aziji in drugje.
V	tej Evropi je samo ena država, ki ima možnosti poraziti najmogočnejšo državo, kar jih pozna moderna zgodovina. Ta sila je Sovjetska Unija, ki pa sama ni zadosti jaka, da bi mogla streti Hitlerja in njegove zaveznike.
To ve Stalin, to ve Hitler, to vemo vsi.
Dalekovidni angleški kapitalistični državniki ne vzklikajo želje, da se bi Hitler in Stalin drug drugega zbila do nezavesti in uničenja, pač pa priznavajo, da se vojna odloči — resnično odloči na vzhodni fronti. Vlada Anglije, vlada Zed. držav in vse druge zavezniške vlade so vsled tega za pomoč v kakršnikoli obliki, ki jo je Sovjetski Uniji mogoče dati.
V	teh prizadevanjih je treba tudi socialistom pozabiti na vse mučne spomine o kominterni, o diktaturi v Moskvi in še na marsikaj nelepega, ter pomagati, da stremo največje zlo sedanje dobe. Medtem pa se kajpada pripravljati, da po vojni zgradimo res nov red na temelju demokracije in socialne pravičnosti. Prav lahko verujemo, da nam bo pri tem po vojni pomagala tudi Sovjetska Unija.
Med članstvom obeh zborov je vladalo za pevce res neprimerno sovraštvo. Na cesti ali pa v javnih prostorih se zvonovci in naprejevci niso niti pozdravili, kaj še le, da bi med sabo spregovorili prijazno besedo. Enkrat leta 1911 je Zvon priredil domačo zabavo v RemŠkovi gostilni na prejSnjcm Reed stree-tu, sedaj 2nd st. Naprejevci so imeli tisti večer vajo, po skušnji pa so jo mahnili v "sovražni" tabor — na Zvonovo priredbo. Well, kdor je poznal razmere v naselbini tiste Čase, bi si mislil, da bo dejanski boj neizogiben, toda med pevci tudi tiste dni ni bilo volje za pretepe. ftpetirali in kregali so se zvonovci in naprejevci, all do hujšega ni prišlo. Vendar so pa zvonovci drug za drugim odšli domov, naprejevci so pa njih mesta zavzeli. "Ronali' so zvonovo priredbo do konca; drugi dan je pa Naprejev blagajnik Schuler izročil denar, ki se je skupil na zabavi Zvonovemu blagajniku. Tako se je končala priredba, ki jo je priredil Zvon —dovršil pa v Zvonov prid njegov "sovražnik" Naprej. ^
Majski Glos
Ste v vaši naselbini še sklenili naročiti Majski Glas?
čivali, nikdar spali?
Končno se je nama nekega jutra zdelo, da sva na varnem. Iz višine, na katero sva prilezla skozi gosto grmovje, sva videla celo planoto pred nama in nikjer nobenega zasledovalca. Najmanj dve uri bo vzelo pre-dno s« nama morejo približati. Razsedlala sva in napasla konje. Nato sva se pripravila za spanje.
"Tovariš," sem rekel Urbinu, "zdi se mi da ni nobene nevarnosti. Ali vse eno se ne čutim varnega. Eden naju naj bo na straži, ko bo drugi spal. Ti pojdi prvi spat in laz bom na straži. čez dve uri te pokličem, potem grem jaz spat.
Vse, kar je mogel Utbina spregovoriti je bilo: "Dobro, tovariš."
Ofci ni mentm\ drtati odprtih. Dal si je sedlo pod glavo In zaspal. Kakšna skrivnost spanje! Moj tovariš je spal mimo in lahko. Ko sem ga gledal, nisem mogel verjeti, da sva v zadnjem tednu ko sva bila skupaj, bila vedno v smrtni nevarnosti in da je le malo manjkalo, da nisva bila ubita. Zdelo se mi je, da sanjam ali da sem to nekoč že preje sanjal. Njegovo dihanje je bilo enakomerno, njegov obraz je kazal človeka, kateri ni nikdar poznal nobene nevarnosti. Spominjam se natanko— imel je rdečkasto srajco in gumb je bil odtrgan na ovratniku — ie danes to vidim — in gube na srajci so se dvigale m padale z dihanjem. Tisto lahko gibanje rdečkaste srajce na
jega lastnega glasu. Nikdar prej in ne pozneje nisem slikal takega glasu kot je bil moj takrat. In še se ni zbudil. Dvignil sem mu glavo ter sprošil pištolo dvakrat ravno ob njegovem ušesu. — Urbino je spal naprej. Njegovo dihanje je bilo ravno tako mirno kot prea eno uro ko je zaspal.
Ko sem se pozneje spominjal, skozi kakšno agonijo sem šel tisto jutro, se čudim, zakaj nisem prižgal vžigalico in jo pritisnil k njegovi roki, dokler bi se ne zbudil. Ali takrat mi to ni prišlo na misel, črni madeži na konjih so postajali čezdalje bolj razločni. Kot v megli sem primerjal popolno brezmoč mojega tovariša, napram nevarnosti, katera je drvela proti nama, zdelo se mi je kot sanje, ko ti klecajo kolena pod teboj. Hočeš bežati a ne moreš.
Spanje je misterijozno. Pobral sem tovariša, ga vrgel z obazom doli na konja in {?« privezal. Zlezel sem na svojega konja iiA)drinil v gorovje.
To je T)il najgroznejši dan v vsem mojem življenju. Poiskati sem moi^l najslabše steze, kar sem jih mogel najti, da bi se mogel ajjebiti policije — ob enem seiSmoral paziti na tovariša, da si ni razbil glave ob skalovju. Večkrat sem se povrnil nazaj po poti in vzel drugo. V veČini *em moral iti pes, da sem mogel odpreti grmovje za Urbinovo glavo, katera je visela ob strani, in ga pri tem na pol nosil. Tako sem bežal več kot tri ure, več kot šest, več kot osem ur. šele iproti večeru sem prišel do prostora, kateri je nama dal zavetje.
Ko sem potegnil tovariša s konja, je bil njegov obraz črn od prahu in višnjev od krvi, katera je vsa silila v glavo. Ko sem ga položil na tla, je kar naprej lepo mirno spal. Izsedlsl sem konje — se vrgel na tla — in zaspal."
Stari Pancho je mrtev. Ravno tako Zapata, Obregon, Ma-dero, Porfjrio Diaz ter Carran-za. Ali revolucija se nadaljuje. Mlada Mehika ima veliko bo dočnost. .
Sejo kluba št. 27 JSZ bo v petek 8. maja
Cleveland, O. — Prihodnja redna seja kluba št. 27 JSZ bo
v petek 8. maja v običajnih prostorih. Vsi člani in članice eo vabljeni, da se je udeleže.
Potrebno je, da tudi kaj pri-pomoremo h koncertu skupnih pevskih zborov, ki se bo vršil v nedeljo 17. maja v avditoriju Slov. narodnega doma. Ves čisti iprebitflf gre v pomoč Iju-
___ dem, ki seJ>ore za poraz fašif-
mojega tovariša kosmatih prsih I ma. — Jofii Krebel, tajnik.
Wolter Schönstedt, prevedel Tolpa:
VSAKDANJA POVEST IZ TRETJEGA RAJ HA
(Nadaljevanje iu konec.)
Pegasti je odločno dvignil revolver. Meril je iprecej dolgo, liilo je vse tiho, samo odvetni-kovo sopenje se je slišalo, neprestano, mučno, strašno sope-nje, kakor bi ga kdo davil. Nenadoma je glasno zarjul, dvignil roke nad glavo in ostro pogledal v odprtino revolverja. Potem se je zgrudil in ječal:
"Saj ne boste streljali. Saj vendar ne morete streljati, jaz sem nedolžen, nihče me ni zaslišal. vse se bo pojasnilo, vse, gospodje..
Ta hip je pegasti pritisnil. Krogla se je zarila v zid pol metra nad odvetnikovo »lavo. S tene se je vsul omet. Ujetniki so se strznili, sedaj so zopet dvignili glave. Nekaj sekund se odvetnik ni ganil na tleh, telo jo ostalo nepomično. Nato pa je pogledal kvišku, videl veseli o braz pegastega, koža okrog ust so mu je zopet napela, zasmejal se je histerično in dejal:
"Samo pošalili ste se, kaj ne?"
Pegasti je spravil revolver. Obraz mu je bil rdeč od Veselja. vendar pa si je nadel takoj službeni izgled, ko so se odprla vrata in je prispelo nekaj čla. nov SS.
(Mani SS so spustili ujetnike na svobodo, češ, da niso pravi, sploh pa SA nima pravega instinkta. Samo judovskega odvetnika so odpeljali v črnem avtu s sabo.
Ujetniki ob steni so se stresli, ko so videli, da Karla Baumer-ja zopet tepo. Voditelj SA s tremi zvezdami na ovratniku je pri vsakem udarcu zamahnil z usnjatim bičem daleč nazaj in si vmes večkrat pljunil v roke.
Ujetniki so stali s hrbti proti steni in so morali ves čas držati roke kvišku. V polutemnih kotih so stali člani SA s karabin-kami, pripravljenimi na strel.
"Ali si marksist, ti mrhovina:'" je zarjovel voditelj SA in udaril Karla z bičem po obrazu.
"Sem marksist," je rekel Kari prav tiho, vendar so ga radi tišine vsi ujetniki slišali.
"Sem marksist in, če me boste še bili, — ostartem vseeno marksist! Figovci ste . .
Se nekaj udarcev in iz ust se mu je izlila kri, tekla je nene-
homa v dveh rdečih curkih preko močne brade.
Oči so mu strmele v strop, proge, ki jih je zarisal v obrm bič, so potemnele. Roke je držal pred tele-om, prsti so se mu zmeraj bolj krčili, kakor bi hoteli nekaj zgrabiti. Nato je jcI-prl usta in ujetniki so videli, da je bil njegov jezik samo ie I brezlična krvava kepa, Brez glasu se je Kari počasi zgrudil i na tla.	*
Voditelj SA je vrgel bič v | kot, brcnil Karla trikrat, štirikrat v sključeni hrbet in zar-I jul:
"Tu imaš za svoj marksizem. Bomo vas, barabe, že še naučili kozjih molitvic!"
Obrisal si je ob hlačah potne roke in pljunil pred nepremično telo, ki je ležalo na zemlii. Potem si je prižgal cigareto in jo nervozno kadil. Imel je široko, grčasto čelo, kratke plav-ka te lase, ki so ob .sencih vsi j prepoteni okorno štrleli navzdol. Nos mu je bi| čudovito ve-i lik, brada pa kratka — kakor pri Adolfu Hitlerju.
Voditelj SA je hropel. prsa so se mu težko dvigala. Čez nekaj časa je odšel in dal straži ' pri vratih znamenje, naj puste j Karla ležati.
I Kari se ni ganil. Na obratu mu je bila kri še svetla. č;m .)• je kanila na tla, se je pobarvala popolnoma temno. Koža na ¡obrazu mil je bila razdra )ana. Udarec z bičem mu je desni uhelj na pol pretrgal, čez nekaj minut je dvignil Kari roko j v zrak, drugo pa je opiral na okrvavljena tla. Dvignil se je in se ječeč zopet zgrudil. Dihal je sunkoma.
Na stropu nad njim je visela 1 že na pol izgorela, prašna elek-j trična žarnica. Z medlo svetlobo je obsevala njegovo telo.
Neki ujetnik ob steni se je sključil In boječe dejal:
"Umrl bo."
"Boš miroval s svojim pre-! kletim rilcem!'* se je zadrla straža.
Kari ni umrl. Ko se je osvestil, ni imel toliko moči, da bi cdprl oči. Obraz ga je strašno žgal.
Nato se je zopet strahotno ; zbal za svojo ženo ... Ko bi j ne imel žene. Vjega tega ne bo prenesla, ona že ne . . . 1 Pozneje so • zgrabili Karla
	
	
	
	
	MK
	
	^ i-' 7 HFa^^^^flM^fliUtiTrrS^r ¿í v
-ji \M4iBm Pw'V^ frr	pfKwy^^^^Étt
IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ! muíj°Jn¡k¡rT u.-tro*iur.'-L-',
niso odobravali in nam poslali dne 3. aprila 1942. I naj izvoli odbor treh, da jo se- registrirano {povabilo, da naj ...	,t	' stavi. Izvoljeni so Joško Oven, zastopnika, ki naj bo ob enem
Redne »eje odfcor« JSZ. Pro- F s Tliuc,lur ,„ Anjrela ZaiU. ¡ govornik. pciljemo. Predlagali ^etne matica ij JDTD. ki Mi je ¡ (uj,VM je bj|a objllv|jena v «„. da naj pride bodisi Joško liila v petek 3. aprila v fcDC. I prolrtwu dne 22. aprilu.) I Oven, Etbin Kristan ali pa Fr.
Na gornji «liki »o vagoni, rapolujeni i pragnirri plsknalimi «katijami, | ki »c jik «bralo gospodinje v San Francucu. Ker vseh kovin m«njk\, vlada arelira na prebivalstvo, da ni treba ničesar zavreči. Vse se lahko »nov« pretopi in porabi v obrambne namen«, ali pa sa civilne potrebši ne.
o se udeležili Alice Artach, Fi-ip Godina, Kristina Turpin, ?red A. Vider, BVank Zaitz, van Molek, Joško Oven, Ange* a Zaitz, John Rak in tajnik ha , Pt jorelec.
Predseduje Joško Oven.
Zapisnik prejšnje seje ,%rc-jet.
Potre ¿lo tajnika C. Po gorel-•a. Sledeče je izči *>ek iz njr«'-> /ega porekla o publikacijah:
Stanje pri listu je nespreme-ijeno. Letni računi so priprav-jeni in predani v pregled nad-•ornenu odboru. Tičejo se vseh treh naših publikacij in knjigarne.
Upruvništvo je z Majskim (¡lasom, kar se dobave oglasov tiče, prilično zgotovilo svoje delo, o uredniškem delu pa bo ! poročal urednik. Oglasov smo \ dobili v zelo zadovoljivem številu, za kar gre «priznanje seveda nabirateljem in oglaševal-
Oven poroča o svojem posetu	Zaitz. Medtem je pisal tudi Et-v Detroit in Cleveland. V obe-	bin Kristan, ki je enako svetoma naselbinama je sodrugom	val, da bi bilo dobro imeti za-in som šlienikom priporočal, da	stopnika na tem kongresu. Isto naj delu jejo tudi za ruski relif.	mišljenje sta uredniku izrazila V Clevelandu so sklenili imeti v	Sava Kosanovič in dr. Bori4 ta namen posebno prireditev.	Furlan. Vsled teh predlogov in K temu je s. Oven še predla-	nasvetov je priporočil po ver j e-gal, da naj JSZ in Prosvetna	ništvu JRZ, da naj se za za-matica pošlje pozdrav detroit*	stopnika delegira Etbina Kriškemu pevskemu zboru "Svo-	stana. Nasvet je odobrilo veh boda", ki praznuje 25-letnico.	šest članov poverjeništva, nam-Predlog odobren.	rc} Vincenc Cainkar, Fred A.
Chas. Pogorelec poroča, da	Vider, Filip Godina, Frank
je artist Jos, Bogdanich iz se-	Zaitz, Chas. Pogorelec in An-verne Minnesote poklonil Pro-1 ton Zaitz. Stroški za voznimi in
svetni matici eno svojih oljnatih slik. Zn dar se mu je pismeno zahvalil.
Seja odbora JSZ in Prosvetne matice 1. maja 1942
dva dni zborovanja so $20.
Razprava k temu je bila kratka. F. Zaitz je dejal, da je njegovo mnenje o kongresu neobremenjeno. Toda ker se je nam ponudila priložnost, da pošljemo na ta kongres zastopnika, kakor je Etbin Kristan, je bil zato, da ga delegiramo. Stroški so majhni. Ivan Molek pravi, da mu ta procedura ni
i pod pazduho in koleni in ga od-i vlekli ven. Obraz je ležal na desni lakti, iz ust mu je znova kapljala kri. Dolg rdeč* trak na tleh — do sosednje sobe.
Voditelj SA. ki je Karla pretepel, se je zopet vrnil v sobo k ujetnikom.
Ujetniki so stali se zmeraj ob steni in držali rjke kvišku. iJed njimi so bili trije socialnodemo-kratiCni delavci, člani reiclu-, banntrja iz okraja Kreuzbeig. Bili so bledi od .trahu in ilne-' ga ci; Jiienja.
skuhal pobegniti, bomo rabili orožje!"
Poleg K;.rla sta stopala dva i moža v civilu, s *fer je ostal v vc'.u,_bila je rdeia Opel-limu-zina.
Sli so po ozki poti skozi gozd, nad p )tjo so visele veje svetlo-zelenih brez. Nihče ni govoril. Bil je predpoldan, moder aprilov dan. Na pot so poševno padali šolnini žarki.
Kari je dihal enakomerno in globoko, u-tnice je imel stisnjene. Na obrazu je imel rdeče
Navzoči Filip Godina. Frank Zaitz, Fred A. Vider, Kristina cem. Za velikost Majskega Gla- j Turpin, Angela Zaitz, Ivan Mo-1 80Jflaàa pa Ua je bn /a
>a smo določib 68 strani, s plat- lek, JoAko 0ven, John Rak in 1 rele^ata Doslan F Kristan V d niča mi vred. Na več kot toliko tainik cha< p()Ir0relec	delegata poslan h. Kristan V si
straneh za to naročnino, kot jo \	Hll TI* % nî nJ	kd°	Ï ^^
računamo, namreč po 25c za ! J^^T \ Zap,Smk oziroma za sklicatelji in kak-
posamezen izvod, M. G. letos pr* 5nje *T *preJet w àno Je b,I° n{lhovo lmne,11Je 0 ne bi mogli izdati Vrh tega pravnik poroča, da je Maj-¡vojni prej. Napredni slovenski
damo pri večjih naročilih po- ski	ko,ikor Je bi,° do delaVci 80 bi,i ve9 .fa
pu t. Podražilo se je vse in ne £ ^ "»močenega, razposlan. ; vnanjo in notranjo politiko
smemo riskirati izgube	Naročila še prihajajo in na roki Rooseveltove administracije,
'ga imamo še kakih 000 izvo- i zato jim ni treba, da bi to še dov.	«	posebej pravili.
Kar se ti*e nabiranja c>*la- Fred A Vider ^ mnenja, tla
"Tako, sedaj bomo pa zapeli proge od biča. Ce je oči Široko pesmico." je dejal voditelj SA ; odprl, so ga pekle in se potem-in zgrabil za bič. Stopil je k nile.
ujetnikom in vsakemu izmed njih stisnil ¡«redinec i>od brado. !*ani SA so se režali.
"Naučili vas o^ino dostojno pesmico, saj ne znate drugotna kakor samo pccestne popevke. Tcrej, ko naštejem do tri. za-kličite vsi: Našemu vociitelju
Na beg ni bito misliti: za brezami je ležala gosta bosta, rjava tla so bila gladka, videlo se je daleč in možje so imeli revolverje v rokah.
Kari bi - rav rad kadil, a mož ni maral poprositi za cigareto. Roke je imel proste, preje jih
vvvv vvvv
v v v v
Peoples Gas družba
NAZNANJA OTVORITEV
PREHRANJEVALNEGA
CENTRA_
Oryaniziru nt ya po uradu z« obrambo v interexu narodne prehrane, zdravntva in gploine blaf/inje. — Pnul V. McNutt, Direktor.
★ Ker zdravje in krepost vsake posamezne osebe odvisi od pravilne diete, si Vnaka rodoljubna žena prizadeva pomagati Ameriki s tem, da ji nudi okusna in dobro pripravljena jedila.
Da se zagotovi dobro prehrano po nizki ceni, se je zavzela Peoples Gas družba, da organizira Prehranjevalni center, v katerem se bodo dobila navodila za sistematično kupovanje, zalaganjp, pripravo in kuho v vojnem času. Vsa navodila bedo brezplačna.
Vabljeni ste, da se poslužite Prehranjevalnega centra Peoples Gas družbe. Pridite in dobili boste vsa potrebna navodila kako z vašim dolarjem kupiti kar največ potrebščin .. . Kako pripraviti jedila, ki bodo krepila vašo energijo in vaše odporne sile.
Kupujte U. S. Defente »namke v najbližjem uradu Peoplet Gas Družbe
Adolfu Hitlerju prilegamo zve- je ime, več dni 2V^zailc>
ste jo — ena, dve, tri!	vi	„ .
.......	t- .. r»	Nenadoma se je Kari spom-
IjetnjKi so mokan. Zrli so nl, da mu je č,Hn SA< ki mi| ie
v tla Ramena so se jim sklju-1 prinegf) Vf d(), r(,ke!> da bo žc ie
j čila. Mlad judovski fant z ve- bolje T()da Kar, ni verjel da
liki mi, plašnimi očmi se je ne- bi po.tej poti ki je sploh ni
nadoma zgrudil. S prsi je padel i poznalf pe,Ja|i v koncentracij-
na kolena, roke so se mu plo- ta-bori^P. Hodili so poča i,
:aio stegnile po tleh. Sedaj je na ,pxi in dc-ni >sta v razdalji
stalo ob steni .samo še se?tnaj>t koraka slopala spremljevalca.
ujetnikov.	1 Vedela sta. da ni kos hitreje
Svinja je že sedaj nezavestna. Tega bHmel rad s sabo, kadar bi streljali. Odnesite ga »ven. obrezanega psa!"
Voditelj SA je zibal bič sem in tja, sem in tja, skrivil hi bet kakr.r za naskok in poveljeval: "Karabinke na strel! Kdor ne bo pel^— ga u-trdite!"
Zapcvedal je nekemu iz straže, naj poje naprej, drugi pa je i.^ral melodijo na orglicah. Nekateri ujetniki so sedaj tiho peli. Žalostno je ječala pesem po prostoru.
"Našemu vo—d i—tel ju — segamo v — roke . .
Nekdo od straže se je od gnu-ja cbrnil proč: pesem, ki so jo jecliaioč in tresoč se peli ujetniki, ki so bili brez moči, se mu je zdela «koroda kakor žalitev.
Bil je to visok fant z mirnim, hladnokrvnim izrazom v obrazu.
"Glasneje, še glasneje," je rekel voditelju SA. "Glasno in razločno, odprite u*ta, kakor bi požirali komis!"
Člani reichsbannerja niso peli, samo ustnice so pregibali. "Proč z Judi — in izdajalci
Kar se tiče Proletarca, bo treba osnovati kampanjo zanj čim bo končano delo z Majskim Glasom. Napeti bo treba vse naše moči, da se ga razširi, saj do tistega števila, ki ga je imel do zadnje krize. Ako napravimo poskus v ta namen, bomo saj videli, kaj se da še storiti in koliko jih je, ki so pripravljeni pomagati.
Ker je upravnik zaposlen s tekočimi posli v uradu, bi bilo dobro v ta namen izvoliti izmed članov odbora ¿poseben kampanjski odsek, ki bi sodeloval z upravništvom.
Naše obveznosti tiskarni zna-
sov vanj, smo bili v tem letu izredno uspešni. Dobili smo jih za $940 ali samo za $29.50 manj kot lansko leto.
Ker naročnine nismo zvišali, smo morali znižati obseg revije za 16 strani. Gradivo v slovenščini vsled tega ni bilo prikrajšano, opustili pa smo angleški del.
Tudi precej oglasov—v glav-
je bil vse.-lovanski kongres v .-plošnem koristen. Saj je sodelovalo na njemu mnogo socialistov in vodil ga je bi\ši . red-sednik ameriške socialistično i stranke Leo Krzvcki. Nobene škode se ni storilo s tem, da smo zastopnika poslali, s čemer vsi soglašate, koristi pa nam lahko.
Nato eden izmed navzočih
*,* , Vidra vpraša, kakšne vtise je nem čikaške. smo opustili, ker j dcbi, y Milwaukeeju glede ak-če jih bi vzeli, bi moralo izo- cije /a 8,ovenski dom Vider je stati nekaj člankov in Majski : ^ ar^umente obeh strani Glas bi s tem izgubil na svoji in ugotovil da koiikor je on
vrednosti. Nam je na tem, da | , razvideti, je graja nasel-
i.tjo dolg za tisk v marcu in	. . .	____________ ^	_______
delno za februar, skupno nad ™ dl"ž,mo nJ^0V "love» ln da bine glede tega skoro vsa na-
_	_ ...	nit atal i Am HII/I inm AimiiaA	I
$540. Za kritje tega dolga ima j ^ateljem nudimo čimveč gra mo na rokah ftÓQ m ,otovih. a diva' kar Jc tudi Oflalevalcem še neprejetih nadaljnih dohod-
I Našemu voditelju — prisegamo zvestobo . .
Stene so bile vlažne. Soba ni imela okna, pred vrati je bilo naleženih nekaj vreč. Velik pajek je po pajčevinasti nitki plezal k žarnici. Kri se je vsesala v tla, samo sredi luže se je še vlažno svetila. Voditelj SA je stopil v kri, pri vsakem koraku, ki ga je storil, se je poznal r*a tleh rdeč odtis podplatov. Perjledal je na uro in dejal
stopati.
Moža sta se ustavila ob kri-
venčastem boru, ki je stal na križišču, in mlajši si je prižgal cigareto, f.uhnil sladki dim kajkrat iz *ebe in se obrnil h Karlu:
"Tako, sedaj pa beži!" , i
Kuri je vtaknil roke v žep.
. Ni pobegnil, nego je rekel zaničljivo:
"Oho, stara metoda: na begu ustreljen. Kar tako me ustreli-a. iz oči v oči, figovca!"
' Rilec, nesramni!" ga je na-imilil starejši. Toda mlajši je nirno odvrnil:
"Ne blebeči, človeče! Lahko ! h midva se vrneva. Samo nazi, da te zopet ne ujamemo:
bcš še dalje delal za marksiste, ne bo šlo več tako gladko."
Mimo Karlove glave je splaval modrikast oblaček sladkega cigaretnega dima.
Kari se je obrnil in nekaj hipov počakal. Moža se nista ganila z mesta.
Potem je odšel Kari počasi dalje . . . Iskal je dreves, ki bi se utegnil za njimi skriti. Skušal je pritegniti glavo, toda potem so ga bolele na obrazu proge, kakor bi se hotele razpočiti. Pred njim je bilo solnce.
Stopil je hitreje, prsa so mu bila vroj&a, začutil ie, da se mu je v sencih ustavila kri.
K > je vrgel roke kvišku in so mu za sekundo obstale v zraku, ga je zadela druga krogla v hrbet.
Poleg majhnega potoka se je
v korist.
Urednik bo lahko poročal, da je moralo izostati vzlic izpustitvi nekaterih oglasov tudi nekaj gradiva od naših sotrud-nikov. A storili smo z danimi
.	.. . , ... .sredstvi kolikor pač mogoče in
logo smo prevzeli od dedičev. jzdali revjj R. jp vrcdna ysft_
Dobili smo jo po zmerni ceni. kemu kj eka na- jczik jn mu
V JSZ m Prosvetni matici od je 7a dobro čtivo> več kakor jj
kov v ta namen je približno $175.
Našo knjigarno smo izpopolnili z nakupom knjig bivše M. Kcndatove tiskarne. Njeno za-
pram lastniku dvorane. Sicer pa se je otem že itak pisalo v listih in je zadeva javnosti žc prilično znana.
Predsednik Oven oznani, da se kmalu prične v vrhnji dvorani prvomajski shod, in ker je dnevni red te seje izčrpan, zaključi sejo.
prejšnje seje ni posebnih sprememb. Dolgovi so vsi plačani, razen obveznosti v konvenčni skiad. Glede nove knjige za Prosvetno matico ni bilo do te seje še ničesar določenega.
je v*ota.	,
Kar se tiče Proletarca samega, je dejal upravnik, ni kaj posebnega poročati. Naši agitatorji so bili doselj zaposleni z nabiranjem oglasov in naročil,
Poročilo tajnika-upravnika sedaj ipa z razpečavanjem Maj
\ vzeto na znanje.
zgrudil. Padel je na desno straži, da mora v okrožno pi- stran, v vi-oko, vlažno travo, sarno; ujetniki naj večkrat! U ta so mu bila
"molijo" gočasno.
da jim ne bo predol-
NA BEGU USTRELJEN
Ko se je voz ustavil, je neki moški odprl vrata in dejal Karlu Baumerju:
"Tako, sedaj izstopi! In čc
odprta, jezik mu je otekel ležal med zobmi.
Iz majčkene rane nad desnim cčesom je curljala kri.
Nenadoma so postale proge na cibrazu svetlejše.
Krog rjave prsti in vrhuncev šaša so bile stisnjene Karlove pesti, robate, krepke pesti.
Urednik Fr. Zaitz poroča o zbiranju gradiva v Majski Glas. Ker imamo eno moč v uradu manj, zato še »posebno rabimo nekoga, ki bo pomagal pri tem delu. Priporoča, da se mu odobri najeti Z. A. Novaka, ki ima skušnje v takih poslih. Seja to odobri.
Sledi razprava glede agitaci je za Proletarca. Ker se jih ne | prijavi dovolj, ki bi skozi poletje vršili to delo, se stvar odloži, i Upravnik in urednik pravita, da bosta s kampanjo začela čim bo delo z Majskim Glasom do-• vršeno.
j Tajnik Pogorelec prečita pismo Cankarjeve ustanove, ki vabi Zvezo in list, da naj pošljeta koga na slavnostno prireditev, ki jo omenjena ustanova prireja v »počast Ktbitni Kristanu k njegovi 75-letnici. Na predlog Filipa Godine sklenjeno, da naj se tega slavja v Cle-velandu udeleži Frank Zaitz.
Prečita se pismo, ki Zvezo vabi, da naj pošlje zastopnika na vseslovanski kongres v Detroit. To posebno pismo je poslal jugoslovanski odsek sklica-tcljskega odbora. Razprave k vabilu se udeleže Frank Zaitz, F. A. Vider, Oven in Molek. Splošno mnenje na tej seji je bilo, da se niko7ar ne delegira.
J. Oven govori o pomožni akciji za Sovjetsko Unijo. V klubu št. 1 je bila že odobrena in izvoljen je bil v ta namen pose-i ben odbor. Predlaga, da naj sodeluje tudi JSZ kot celota in
skega glasa. Tako smo zadnji mesec dobili le kak ducat novih naročnikov na Proletarca.
Ko bo vse to nujno delo izvršeno, bo povabljen v urad nadzorni odbor, da pregleda račune.
Poročilo upravnika sprejeto na znanje.
CANKARJEV GLASNIK
Cankarjev glasnik za messc april pričenja z uvodnikom "Zmote in zamude", avtor Kt-bin Kristan. Opisuje položaj kakršen je, ki povzroča v zavezniških deželah "mnogo razočaranja in mestoma veliko po-parjenost". Vzlic temu članek ni pesimističen, nego poln vere v zmago in v nov svet, v tak svet, "ki ni prazna utopija".
I. Jontez ima kritične beležke pod naslovom "Odmevi", v katerih graja tudi neko omembo v Proletarca o enemu njegovih člankov v prejšnji štev. C.
Urednik Fr Zaiti; pravi, ds G. PoleK te , ima j j. na vna.
I njih .straneh le revije Kulturno kroniko, v kateri je ponatisnil
vse od tukajšnjih sotrudnikov. Pet spisov je bilo treba vsled pomanjkanja prostora izpustiti. Odziv na apel za sodelovanje je bil zelo dober.
Pomagal je zadnjih nekaj tednov Z. A. Novak in prejel $30. Ker je to za toliko dela premalo, predlaga, da se mu plača še $30. Odobreno.
Sotrudniki so »poslali svoje spise brezplačno. Predlaga, da se da Etbinu Kristanu $10 honorarja.
Letos je razposlal vse izvode I Majskega Glasa upravnik in jih vozil na pošto s svojo karo.' Potrebno je, da se mu plača stroške in nekaj malega za izredno delo. Soglasno sprejeto, da se mu v ta namen da $25. Enaka vsota je določena uredniku.
Kristina Turpin omenja, da bo 31. maja konferenca JSZ in
Prosvetne matice v Milwaukee-	___
ju in svetuje, da naj bo na nji
tudi zastopnik tega odbora. Italijanske in nemške
Sprejme in je soglasno izvoljen	|adje nQ dnu y Sredozemlju
Chas. Pogorelec.	' 1
Rasno. — Urednik poroča	V Angliji so izračunali, da je
glede vseslovenskega kongTesa	bilo v Sredozemskem morju v
v Detroitu. Na prejšnji seji smo	sedanji vojni potopljenih itali-
sklenili, da ne sodelujemo. V	janskih in nemških ladij v sku-
iz Enakopravnosti šabcevo poročilo o slavnosti v počast Etbinu Kristanu.
Drugi.spisi v aprilski štev. C. G. so: "Mrtva emigracija" (I. J., nadaljevanje) ; Juanita (Ja-, cob Zupančič); Ljubezen (I. J., pesem) ; številka 225 (Anna P. Krasna); Zadeva kritike (nadaljevanje, Ivan Molek); Moji vnuki (Frank Ce sen) ; O sodobni Rusiji (po raznih virih, M. Medvešck) ; "Ko bi vsaj vedel, kaj me čaka" (odlomek iz knjige "All-Out on the Road to Smolensk"); Kongres ameriških Slovanov.
Cankarjev glasnik stane $3 za celo leto. Naslov, Cankarjev Glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Upravnik je Ludvik Medvešek, uredniško odgovornost nosi odbor, izvršni urednik pa je Ivan Jontez.
■ naj objavi k temu posebno izja ............. -—- -...............-..............
vo. prejeto z dodatkom, da se tem smislu je pisal o kongresu 'pni teži 1,273,0000 ton.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Tudi v Mehiki je bil ustanov-! pal jo je tudi v avstrijskem dr
1 jen odbor, ki deluje za osvobo- \ *avnom zboru. Poročajo, da je
ditev Jugoslavije. Imenuje se "Yugoeslavia Libre" in njegov naslov je Michoacan 81/4, Mexico, I). F. Tajnik odbora je.dr. Dragutin Fodor. Med odborniki je tudi Slovenec Josip Zni-daršič, ki pa si je ime spremenil v List. Poročilo pravi, da je naselbina Hrvatov, Srbov in Slovencev v mehiškem glavnem mestu majhna, da pa bo storila v polni meri svojo dolžnost.
Srbi pri "Srbobranu" V Pitts-
burghu se bodo morali na kak način naučiti, da sedaj ni "vreme" za boj naroda zoper narod, posebno se ne za blatenje med Hrvati in Srbi. Pri "Srbobranu" so to menda že nekoliko spoznali, toda pod vnanjim pritiskom. Bilo bi boljše, če bi spremembo v smernicah lista naipravili sami, pa povedali, da zaradi enega Paveliča in njegovih "ustašev" ne obsojajo vsega hrvatskega naroda. Naj nikar ne pozabijo, da ne pobija Srbov samo Pavelič, nego tudi srbski "kvizling" general Milan Nedič, ki je bil tadi v "Srbo-brami* pred to vojno zelo slav-ljen in oglašan za enega izmed najboljših vojnih ministrov, kar jih je še imela Jugoslavija.
ob slovesu od življenja napisal pismo — pesmico, v kateri izraža svoje razočaranje, ker v Sloveniji "tujec gospodari". Izrazil je ob enem vero v vstajenje slovenskega naroda, ki pa ga on vsled svoje visoke starosti ne bo dočakal. Mnogo jih je med vsemi narodi v Evropi, posebno med Židi, ki so se oteli duševnih in fizičnih muk s prostovoljno smrtjo.
Industrial News Review tarna nad delavci, ker ne dobe dela v zaprtih delavnicah drugače kot da plačujejo "davek" u-niji in se pokore unijskim diktatorjem. Vzklika, da je to nezaslišano in da bi bilo treba ne-! koga, ki bi ameriško delavstvo I rešil "unijske more". En tak oklic za otmitev "ubogega delavstva" izpod, unij je objavil tudi tednik Jugoslavenski Glasnik. Bržkone ne zastonj. In če ni bilo zastonj, ali mu take o-klice plačujejo delavci, ki se bi radi "oteli unij", ali delodajalci, ki pretakajo solze v "borbi" za delavce?
Frank Barbich je v Prosveti z dne 29. aprila povedal v angleškem delu na 8. strani nekaj resničnih in svoj argument podprl s številkami.
"Hrvatski Glas" v \Vinnipe-gu, Kanada, je priobčil članek o Etbinu Kristanu k njegovi 75-letnici. Urednik Stankovič bi ga lahko napisal malo bolj so-družno.
Ta teden smo se registrirali
za dobavljanje potrebščin "na karte". Sicer se je šlo za začetek le glede sladkorja. To je uvod za nadaljne registracije, kajti smo v vojni drugače kakor zadnjič in se bo marsikaka potrebščina dobila samo na "odmerke". Pisec te notice se je odvadil rabiti sladkor že v prejšnji svetovni vojni. Dokler je ni bilo, je jemal kar po tri žličke sladkorja v vsako skodelico kave. Ker je bil na hrani v restavraciji, je bilo vselej vprašanje: "Želite tudi sladkor v kavo?" In ker je bil odgovor "yes", ga je dobil eno žličko Kava se mu je zdela grenka in zanič. Zadnjič v Thomsonovi - restavraciji se je tako vprašanje po več ko 20 letih ponovilo: "Želite sladkor v kavo?" Dal ga mi je dve žlički in mi s tem pokvaril kavo. Tako bom moral na tako vprašanje odgovoriti, "da, toda le eno žličko, prosim." Kar se sladkorja tiče, to-
Leadvillski "Austrian priest"
svojim Čitateljem poroča, da "Social Justice", ki je v navzkrižju z vlado, "ni noben katoliški list". Tako da so namreč "razglasile cerkvene oblasti..." V par besedah skuša povedati proti njemu tudi nekaj mile obsodbe. Kako to, da so "cerkvene oblasti" šele sedaj spoznale, da Coughlinov list ni "katoliški"? čemu so dopustile, da se je zanj agitiralo v neštetih cerkvah, posebno v irskih, ki do-minirajo v ameriškem katoli-čanstvu?
John L. Lewis ima sedaj v komunistih največje nasprotnike. V zadnji predsedniški kampanji so delali še stoodstotno z j njim in mu podpirali njegovo i izolacijsko politiko ter oglašalij njegove napade na Roosevelta. Lewis svoje taktike ni spremenil. Konjunisti so jo. Ako bi Hitler ne bil napadel Rusije, pa bi komunisti še vedno povz-rej vladi ne bom delal velike , digovali Lewisa in tolkli po škode.	"warmongerju" Rooseveltu.
Bilo bi boljše, če bi se se-Ivan Hribar, star okrog 90 danje lini je držali že pred ju-let, si je sam vzel življenje. Do | nijem lansko leto, pa se jim ne
prejšnje svetovne vojne in še nekaj let med vojno in pozneje je bil ipoleg dr. Ivana Tavčarja najbolj znan voditelj slovenskih liberalcev. Ljubljani je žu-panoval nad deset let in zasto-
bi bilo treba toliko opravičevati. In ako je Lewis petokolonec, za kar ga proglašajo sedaj, kako da so mu petokolonstvo odobravali do junija lansko leto?
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
1

99


2(».?7 Ko. Lawndale Avenue I Chicago, Illinois - J
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Ta dopis je v glavnem poročilo o naši maj-niški proslavi, ki se je vršila 25. aprila zvečer na Jo*. Škofovi farmi v Bartonu.
Bila je taka, kot sem v prejšnjih dopisih omenjal, tla bo: Snidenje starih prijateljev in somišljenikov iz teh krajev, da se spomnimo pomena prvega maja.
Udeležba je bila dobra. Jos. Škof, ki nam daje na razpolago svojo farmo, nima dvorane. Kadar imamo pri njemu priredbe podnevu, je lahko, ker smo na iprostem. Njegova farma je na zelo lepem kraju, blizu ceste. Ko smo imeli to prireditev, je bilo drevje vse v cvetju. Prišli so somišljeniki iz naselbin Bridgeport, Gencoe, Mavnard, Neffs, Windsor Heights. W. Va., Blaine, O., in celo iz Stra-bane. Pa., jih je prišlo nekaj.
Programa, to je, kakih pevskih točk in deklamacij nismo imeli. Udeleženci so bili v raznih sobah in prijateljsko kramljali. Podpisani je imel nanje sledeči nagovor:
Cenjeni sodrugi in somišljeniki: Je velika razlika med to in našimi prejšnjimi majskimi slavnostmi, ki smo jih imeli v društveni dvorani v Bridgepor-tu. Klub Naprej št. 11 JSZ je imel že precej prav posrečenih majskih priredb z lepim sporedom. Sedaj »pa smo v takih razmerah, da nam tega ni bilo mogoče.
Niti ni več med nami tiste živahnosti kakor nekoč. A vendar, vsi, ki ste tu navzoči, veste, čen^u ste prišli. Vi in jaz, upamo, da se uresničijo ideje, za katere deluje naš klub št. 11 J£SZ že 16 let, da zavlada po svetu pravičen red..
Hvala vam za udeležbo in za vse, kar ste storili v korist Pro-letarca.
Tak je bil ta moj kratki govor.
Zabava je trajala dolgo — po domače — pozno v noč. Nabrali smo $8.50 v podporo Pro-letarcu in se pomenkovali o dnevnih problemih, o vojni itd. I Do plesa nam ni bilo. So časi za odrasle preresni.
No, tako hudo na tej zabavi le ni bilo. Ustanovili so se hipoma pevski zbori, in ko je bilo zabave konec, so se razpustili.'
Pogrešali smo nekaj starih somišljenikov, ki so naše pri-j redbe vedno »posečali.
Temu je bilo morda vzrok neprilika z vožnjo v ta kraj. Vendar, tradicijo praznovanja prvega maja smo le obdržali, in upamo, da bo naš prihodnji prvi maj že dan zmage, če se to zgodi, bomo ob enem pra-! znovali konec hitlerizma in nadaljevali v zavesti, da je zgraditev nove človeške družbe po naših načelih na pragu. Socialna demokracija bo triumfirala! Narodi postanejo v resnici svobodni.
Torej v imenu kluba št. 11 JSZ hvala vsem, ki ste prišli, in i vsem onim, ki so pomagali.
Čikaške zamorske čete v Avstraliji
Armada je umaknila svojo prepoved, po kateri se ni smelo omeniti število ameriških zamorskih čet, ki jih je dala prepeljati v Avstralijo.
Vojne odredbe ne dovoljujejo identifikacije skupin, ali dovoljeno pa je reči, da so možje posebno talne čete, ki se bodo večinoma pečale z delom pri grajenju. Večina ¿ih je iz območja St. Louisa in Chicaga.
Avstralija izključuje temno-poltne osebe od stalnega bivanja na celini. S to politiko, ki so jo odobrile vse politične stranke v deželi, so hoteli preprečiti priseljevanje cenenega delavstva, ki bi imelo za posledico znižanje delavskih mezd in življenjskega merila za belokožce v Avstraliji.
Avstralski domačini, ki jih je v celem kakih 100.000, živijo na rezervacijah v severni in srednji Avstraliji ali pa na majhnih otokih okoli celine.
Na ladji, na kateri so se peljali zamorski Amerikanci, je bilo opaziti med častniki precej vznemirjenosti, ker jih je skrbelo, kaj bo, ko stopijo na avstralska tla in s tem kršijo politično smernico tiste dežele. Vsi so mislili, da povzroči nji-hen prihod kako neprijetnost.
Toda te skrbi so bile brez podlage. Misleč, da je Avstralija Afrika, ao se zamorski fantje gnetli na krovih ter zve lavo zrli dol na mestne ceste, a a v-stralski uradniki so jih prLsrvn > pozdravili. Niti najmanjšega iznenadenja ni bilo opaziti med njimi, ko so videli, da ni tako rekoč nobenih belokožce v na I ladji.
Vojaki eo ostali na'ladji več I dni in ko so smeli na suho, j se vedJi kakor tipični ameriški fantje. Sprehajali so se po cestah velikega mesta, si ogledu-I vali trgovine, pili pivo in sli v gledališča.
t Večina Avstralcev še ni nikoli prej videla ameriškega za-j morca, pa so bili spočetka malo iznenadeni in kaj radovedni. Toda ta zvedavost jih je kmalu minila in privadili »o se dejstvu, da so zamorske čete del 'ameriške armade.
Včasih je opaziti, kako kramlja ta ali oni zamorski vojak s kakim avstralskim dekletom na cesti, toda doslej še ni bilo nobenih sitnosti in Avstralci upajo, da se narodna politika glede belokoifccev dodobra ume\a in spoštuje pri celotnem prebi-| valstvu.
Nemci se žurijo, da bi slovenski narod čimprej izbrisali
Na postajah v ameriških mestih j« me koliko takih priaorov. Fantje morajo kdove kam. pa jim jo prijetno ob iIotmu objematf zaročenke in prijateljica.
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Naročnina ta Zdruiene driave (iaven Chicaga) I« Kanado $0.00
na leto: S3.00 ta pol letat $150 aa četrt letat aa Chicago In Cleave $7.50 sa celo letoi $3.78 sa pol lata) aa laosamstvo $0.00.
Naslov zo list in tajništvo je:
Seja kluba št. 11 JSZ bo v nedeljo 10. maja. Bo važna in naj se je udeleže vsi, ki so člani.
»
V soboto 9. maja bo imelo društvo št. 54 SNPJ zabavo v naselbini Glencoe. Bo v prostorih Antona Kravanje. Od tega društva prihaja na naše priredbe vedno nekaj članov in članic. Torej vrnimo jim s pose-tom na njihno «prireditev. Star prntpovor pravi, da roka roko umije.	Joseph Snoy.
Ob prvem maju pri nas
Chicago, III. — V petek 1. maja se je vršil v Slov. del. centru shod k proslavi tega praznika. Poset Je bil majhen, ker je pač tako, da kadar kaka stvar ni v "modi", nima ipri-vlačnoati.
Predsedoval je Chhs. Po<ro-
relec, ki je omenil razna prejšnja prvomajska slavja, in pa nase napore, da obdržimo to tradicijo tudi sedaj.
Frank Zait* je na kratko orisal sedanji položaj po svetu in naglasil, da prvi maj delavci v našem starem pomenu letos nikjer ne prazmijejo. V zavezniških deželah delavci delajo poleg regularnega delavnika tudi nadure, da se producira čimveč v borbi za poraz fašizma, v fašističnih in od fašizma podjar-mljenih deželah pa delavci morajo garati v prid sovražnika, ki jih je pogazil. Rekel je, da mir, ki bo sklenjen po tej vojni, bo mir le, ako bo temeljil na socialističnih osnovah.
Joško Oven je poudarjal važnost sovjetske armade v sedanji boibi in izrazil vero, da delavstvo ima bodočnost v preurejanju svetovnega razvoja.
John Rak je v svojem kratkem nagovoru apeliral na navzoče, naj se udeleže koncerta pevakpgs zbora Sava. Vršil se je dne 3. maja.
Ivan Molek je primerjal letošnji prvomajski dan z onimi v prošlosti, ko sta v Chicagu s pokojnim Zavertnikom skupaj korakala v povorkah, ki so štele do 150.000 ljudi. Dasi sedaj tega ni, je pa vseeno očividno, da nas nauk živi. da se naše ideje uveljavljajo, in ¿a se za svobodščine, lepše življenje in za demokracijo bori na en ali drug način vse delavstvo po svetu.
Peter Kokotovich, ki je bil oglašan za govornika na tej I prireditvi, je sporočil, da mu je vsled drugih sej in pa nujnega dela, ki ga vrši, nemogoče priti in nam ob enem izročil pozdrave v delu za našo skupno stvar.
Filip Godina je na svoj živahen način naslikal par prizorov iz prvomajskih slavnosti v Trstu in v Ameriki. Kjerkoli je bil, se jih je udeležil in v marsikateri pomaigal. Dejal je, da ni treba obupavati, ako delavsko gibanje ne gre zmerom po gladki poti. Sploh je Filip na tem shodu govoril najbolj vzpodbudno.
Medtem sta prišla v dvorano Vincenc Cainkar In minister Franc Snoj. Navzoči so želeli slišati tudi nju. Franc Snoj je dejal, da je to prvič, ko govori
prvega maja na taki priredbi. ' Omenil je prvomajski članek v Proletarcu, ki da ljudem veliko misliti. Res je, delavci so bili streljani, a to šele, ko so demonstrirali. Sedaj jih pobijajo ne da jim bi bila dana priložnost manifestirati ali protestirati. Silna tragedija nas združuje, da si skupno priborimo svobodo, in da skupno porazimo tisto silo, ki je pahnila svet v mučenje milijonov in brezpravnost milijonov.
Vincenc Cainkar je bil od predsednika shoda povabljen, da poda svoje vtise z vjjeslovan-skega kongresa v Detroitu, ki se ga je udeležil.
V svojem govoru je ugotovil med drugim, da kongres ni bil panslavističen, niti ga niso vodili komunisti, in tudi komunistične propagande ni bilo na njemu. Otvoritveni govor je imel bivši predsednik socialistične stranke Leo Krzycki, ki je bil izvoljen tudi za predsednika kongresa. Cainkar je uver-jen, da jc bil vscslovanski kongres uspešen v vsakem oziru, četudi so ga skušali nekateri zlorabiti v svoje namene, ali v svojo osebno čast, in čeprav se ga je udeležilo tudi nekaj takih, ki nimajo v nobeni stvari poštenih namenov. Toda masa delegacije, ki je štela nad dva tisoč moških in žensk, je bila za stvar iskrena, in vodstvo kongresa pa naravnost vzorno. V povdarjanju, da je treba pomagati Rooseveltu in njegovi administraciji, je vsa zbornica navdušeno aplavdirala in enako, ko je bila omenjena sovjetska armada. Tudi banket je bil sijajen, je poročal Cainkar. Med govorniki na banketu je bil tudi Ktbin Kristan. Govoril je angleško in napravil s svojimi prepričevalnimi besedami močan vtis.
Razpečanih je bilo precej izvodov Majskega Glasa, nekateri pa so ga vzeli s seboj, da ga bodo ponudili znancem.
Tako smo ohranili našo tradicijo in poudarili svojo vero v zmago socializma.— X.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
da" dela, na primer čistiti stranišča.
Nemška katoliška duhovščina je vse to mirno gledala in ni niti ganila s prstom v obrambo in zaščito slovenskih duhovnih bratov. Nemški kardinali, ki so se proti španski republiki in proti "brezbožni" čehoslovaški republiki toliko ustili, sedaj molče kot grob. In tudi Vatikan je tiho. Naši tukajšnji slovenski duhovniki jih sicer lahko opravičujejo s tem, da so prisiljeni molčati, papeža pa zagovarjajo, da mora biti "nevtralen" v vojni.
Vsi uporniki "komunisti"
Na Slovenskem se niso vsi ljudje udali mirno v usodo. Jih je mnogo, ki se upirajo in sabotaže pa je toliko, da je naciji niti s terorjem in eksekucijami ne morejo zatreti.
Zato se je nacijsko poveljstvo odločilo za odgone in ekseku-cije v še večji meri. Oni sklepajo, da kadar ne bo — recimo v Kamniku, Domžalah, Jesenicah in v Kranju nobenega Slovenca več, pa bo sabotaža odpravljena in nemški življenski prostor si dobi s tem novih postojank za nadaljna prodiranja proti Jadranu.
Vsakdo, ki je Slovenec in o-sumljen uporništva, je "komunist". Tega ne trdi samo nacij-ska komanda, nego tudi toliko preganjana slovenska duhovščina, ki pa se vzlic vsemu hudemu boji Rusije, katera ji ničesar noče, bolj kakor — Nemčije in njenega Hitlerja.
Izdala je poseben proglas, v katerem Slovence pod Italijo in Nemčijo svari, naj ne slede komunistom in naj ne hodijo v gore ... (v Četniško borbo proti nemškim vpadalcem), češ. da s tem le povzročajo nad ostalimi Slovenci še večji teror. Dalje pripovedujejo ljudstvu, kako so komunisti od lanske pomladi napadali zaveznike in delali z naciji roka v roki.
Navajajo dokaze in citate i* njihnih proglasov, ter vzklikajo: Ker te ljudi (komuniste) poznate, ne sledite jim, ne spuščajte sebe in svojce v pogubo!
Zal, da so komunisti res u-ganjali tako taktiko, toda med Slovenci so bili redki, zato nikakor ne more biti res, da jih je sedaj "ko listja in trave". : Bodisi v Srbiji, v Sloveniji, na Poljskem kot v Franciji je običaj vsakega upornika žigosati za komunista, pa tudi če je o-menjeno komunistično taktik« še tako obsojal.
Kaj,po zmagi?
Kakor veliki predeli ponem-čevane češke, Poljske in raznih drugih krajev, bo po zmagi zaveznikov tudi Slovenija marsikje popolnoma nemška. Pobitih Slovencev ne bo več iz groba. Tudi tisoče onih, ki životarijo, stradajo in t>olehajo kje v Srbiji, Macedoniji in na Hrvatskem, ne bo več sposobnih za obnovitev svoje domovine. Le s silnimi napori preostalih bo mogoče spremeniti Slovenijo, ki ji puli korenine Nemčija in Italija, spet v slovensko deželo. Trpljenja, ki ga je naš narod prestal tam. ne bodo tisti, ki so šli skozenj, nikdar pozabili. Pre-dno pa bo popravljena škoda, ki so jo storili naciji in fašisti Slovencem v manj ko enem letu, bo vzelo par generacij, fe pa bo sklenjen "zmeietarjen" mir, se bomo Slovenci v Ameriki lahko spomnili Molkove satire izpred mnogih let, z naslovom, "Bila je mala pika: bil je narod" in na njeno rcsničn<v»t.
PRISPEVKI ZA RUSKI RELIF
Za ro*ki civilni relif «o darovali • ledeeir
Drostvo Oral it. 21 SNPJ
Poeblo. Colo.	$36 SO
Klub it. 1 JSZ, Chicago, III. 10 00 Droitvo Pioneer it. 559 SNPJ.
Chicaga, III.	5 00
Roae Sajovec, Chicago, 111. 10 00 Joseph Draalor, low.	' 00
Frank Aloah, Chicago, 111.	* 00
Donald J. Lotrich, Chicago, III 2 00 Mitsi Oven, Clarendon HIIW, I"- » 00 Harry Dentch	l
Dr. Karl Uobknecht, it. HO SNPJ, Miner* State Bank, Chisholm, Minn.	* °0
Joe Hočevar, Pueblo, Colo.	I 00
Skopaj $73.50, prejinji ¡tka« $«•■• 38. tk«p*j, $142.05.
..............................................*******
na- «
Kadar poslušate naše sprotnike, ki sipljejo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko so ie oni storili in kje se njihovo delo pozna? Na ta način jih najlaglje osmešita»
ZA LIČNE TISKOVINE c« V^VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co-
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, IU
Tsl. MOHAWK $707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ZVON KO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
SLOVENCI
XXIII.
(V primerjamo zgodovinski razvoj KoroÄke in Kranjske v prvi polovici srednjega veka, vidimo že kar na prvi pogled, da je Koroška sosednjo 'Kranjsko marko' precej nadkriljeva-la. Na Koroškem so se hitreje razvijala mesta in sta veliko bol i cveteli tnyovina in obrt. Vse to priča o živahnem političnem in kulturnem življenju tamkaj. Kranjska pa je bila redko naseljena in oddaljena od onih velikih prog, po katerih se je tedaj gibal svetovni promet. Zato se je tukaj kulturno življenje počasneje razvijalo. Vendar je posebno trinajsto stoletje v tem oziru pomenljivo za kranjsko deželo in pri tem imajo velik delež Span-hajmi.
Poleg Tržiča so bila središča njihnih kranjskih posestev še Kranj, Ljubljana in Kostanjevica.
O Kranju je znano le toliko, da je bil za vojvode Bernarda (l. 1221.) že mesto.
Mnogo tesneje je bil spojen s španhajmi razvoj Ljubljane.
Ljubljansko gospostvo koroških vojvod je obsegalo velik kos zemlje od izvira Ljubljanice do njenega izliva pri Zalogu, od Sore na severozapadu do Turjaka na jugovzhodu. Središče tega gospostva je bil Ljubljanski grad. a pripadali so mu tudi še gradovi Turjak, Ig, Goriče, Falkenberg in Hertenberg (pri Sv. Katarini nad Ljubljano).
Starejša zgodovina ljubljanskega mesta je popolnoma zavita v temo. Za časa Spanhaj-mov pa se Ljubljana prvikrat pojavi, in sicer 1. 1144. z nemškim imenom Laibach, a skoro hkrati (1146) pa že tudi kot slovenska Ljubljana (Lubiga-na).
Jezikoslovci so se že veliko ukvarjali z razlago teh imen. Najverjetnejša in najpreprostejša razlaga pa je tale: Mesto je gotovo dobilo svoje ime po reki, ki teče skozi, ne pa narobe. Saj je bila reka prej tu kakor mesto in se je morala prej imenovati. Imenovala pa se je nekdaj skoro gotovo Lu-bija ali L'bija, kakor se še sedaj imenuje eden izmed izvirov Ljubljanice pri Verdu. Prebivalce ob Lubiji so imenovali "Ljubljane". Prav tako so rekli tudi glavni naselbini ob Ltrbiji (primerjaj Poljane, Rušane, Draždane). Pozneje so se "Ljubljane" izpremenile v Ljubljano. Nemško ime "Laibach" je prejkone nastalo rz slovenske^ izraza v "Ljirbah". Zato tudi razne nemške pisave v starih listinah, kakor n. pr. Ley-bach, Leobach itd.
Ljubljana se je štela med Klavne gradove, ki so jim bili Španhajmi gospodarji. Za vojvode Bernarda je bila Ljubljana že mesto, seve to pa le v smislu narodne »pesmi, ki jo oz-načeluje samo za dolgo vas.
Najstarejši del je, gotovo grad, ki deloma obstaja še sedaj. Ta ni imel le močnega stolpa 7. obzidjem, nego tudi palačo, kjer je bival vojvoda, kadar je prišel v Ljubljano, drufcače pa njegov kastelan ali mestni Iflavar. Mesto samo je bilo vtes-njeno med Ljubljanico in grajski hrib ter je obsegalo le sedanji "Stari trg" in "Florijan-»k<> ulico". Prištevalo se je namreč mestu le to, kar je bilo znotraj mestnega zidu; ta se je pa spuščal na južnovzhodni strani gradu, kjer so «grajske razvaline, od močnega stolpa
po pobočju hriba do sedanjega vhoda v "Florijansko ulico". Tu so bila "Spodnja" ali "Pisana vrata". Dalje je šel zid proti Ljubljanici, se z njo zavil in tekel vzporedno z reko do sedanjega "Hradeckega mostu". Ob tem mostu pri vhodu v "Stari trj" so bila "Zgornja mestna vrata". Odtu je krenil zid zopet čez gorsko pobočje proti gradu in se zaključil pri močnem stolpu na severnozapadni strani. Grad in mesto sta potemtakem tvorila enoto ter bila zavarovana z istim zidom.
Prebivalstvo Ljubljane je bilo v začetku 13. stoletja sestavljeno iz vojvodovih uradnikov, med katerimi se imenujejo o-krajni sodnik, nadzornik posestev, gozdar, kletar, potem iz njegovega vojaškega spremstva pa nekaterih obrtnikov in trgovcev. Ker so bili v mestu zelo dobro obiskovani sejmi, so si tudi razni samostani, ki so bili tedaj veletržci v deželi, naplavili tamkaj posebne dvore s shrambami za svoje pridelke. Ob vhodu v mesto je bila mitnica, kjer se je morala plačevati mitnina za vse blago, ki se je prinašalo na ljubljanski trg. Poseljen ij;omen je dajala mestu kovnica, ki so jo ustanovili španhajmi.
Izven ljubljanskega gospostva so si dpanhajmi pridobili še gradove Sostro pri izlivu Ljubljanice, Kravjek in Mokronog. Središče njihnih posestev na Dolenjskem pa je bila Kostanjevica.
Tedaj še ni bila prav natanko določena deželna meja proti Hrvaški. Pa tudi ni bila nikoli varna, ker so Ohjri tam doli še vedno hlepeli po tuji zemlji. Zdi se, da je približno reka Krka delala mejo takrat. Zato so Španhajmi na otoku Krke ju-žnovzhodno od Šentjerneja zgradili močno trdnjavo v o-brambo dežele ter ji dali značilno ime "Landstrost" (tolažba dežele), iz česar se je izci-milo sedanje nemško ime "Landstrass", Slovenci pa so jo imenovali Kostanjevico po raz-sežnih kostanjevih gozdih v o-kolicl. Tudi tukaj se je okoli 1. 1250. že razvil «precej velik trg. Razen vojaštva se v Kostanjevici imenujejo kastelan, sodnik, tržni nadzornik, uradniki, pisarji. Nekaj časa je bila v Kostanjevici tudi kovnica.
Bernard je bil zelo odločen, delaven, podjeten in često tudi nasilen človek. Zategadelj je •bil neprenehoma v razprtijah s sosedi in cerkvenimi oblastmi. Bil pa je tudi zelo hraber vojak. V vseh bojih se je odlikoval in tako tudi 1. 1240. v vojni proti Mongolom, ki so prihrumeli preko Rusije ter ogrožali slovensko ozemlje. Tedaj se je kristjanska vojaka zbrala pri Ljubnem na Štajerskem ter obvarovala slovenske dežele mongolske povodnji, čeprav ni prišlo do nobene večje odločilne bitke. Ko »o tedaj Mongoli zvedeli, da je umrl njihen vladar, so se vrnili domov v azijske stepe.
Mrzel curek
V prejšnjih letih svojih tolovajskih pustolovščin se je Adolf Hitler ipostavljal kakor petelin na gnoju ter ae tako neznansko širokoustil, da se je bilo v resnici bati popolne razdvojenosti celo v tej deželi, koder je še sedaj, ko smo v dejanskem spoprijemu z Japonci in drugimi oaiščnimi pajdaši v krvavem bojnem metežu, naleteti na tega ali onega zatelebanca v nemško Mkulturo" in Hitlerjevo "nepremagljivost".
Toda tisti nemški petelin se je uletel, kakor se je to videlo predzadnjo nedeljo, ko je govoril pred tako zvanim nemškim parlamentom, ki nima prav nobene besede. Nadutemu bahaču je začel lesti strah v hlače. Trapasta vera v "nepremagljivost" uacijske vojne ma-šine se mu je omajala. Iz vsake njegove besede zveni zave«! človeka, ki ve, da ga Čaka neizogiben pogin, pa skuša za-stran tega zvaliti krivdo na Žide, predsednika Roosevelta, Churchilla in seveda — na rusko zimo, kakor bi že poprej ne vedel tri». Obupan je In besen, pa se je v svoji zadnji govoran-ci «pravil tudi na svoje lastno oprode ter jim bral levite, da ie nikoli kaj takega. Rohnel je nad nacijskimi birokrati, ČeJ, da so prepočasni, trdo prijemal svoje generale ter jim očital, češ, da se jim hlače tresejo pred "premočjo sovražnih sil", in rentačil nad sodniki, ker pošiljajo kaznjence v zapore, ne pa na bojno črto, koder so dobrodošli celo najbolj zavrženi zločinci.
Poprej je ta pobesneli človek mamil nemške ljudi z zmagami svojih krdel »po Evropi ter jim zatrjeval, da bo spravil eel svet na kolena in v nemško sužnost še tisto leto. To pot ni bilo nič takih obljub in zatrjevanj. Celo nasprotno. V svoji zbeganosti in malodu*nosti je dejal, da s.? naciji ne morejo nadejati zmage vitega konca letos in da bi poraz nemike vojske pomenil popolno pc^rubo nemškega na* roda. Niti ne veruje več v svojo neumrljivost. Saj je rekel, f» najbrž ne bo dočakal konca te strašne svetovne tragedije, ki jo je izzval in -začel sam, ker so mu dajali potuho mnogi kratkovidni državniki drugih držav v svoji neskončno neumni mržnji do v-ega, kar le količkaj diši po ruskih sovjetih.
Zadnji Hitlerjev govor je bil kaj mrzel curek za njegovo podležništvo in pa vse tiste, ki so še vedno zatelebani v tega razbojniškega pustolovca in na-cijsko "kulturo" v obliki nemške nasilnosti in gospodovalno-sti.
M Ure
Mitra je cerkvena krona in predstavlja cerkveno oblast nad človekovo dušo, nad njegovimi možgani. Svoboden človek ne more priznavati take oblasti nad sabo.
Mitre niso bile in nikoli ne bodo znanilke narodnega vstajenja in iprerojenja, narodne pravičnosti in svobode, kar vse tako odlečno zahtevajo tisti, ki se res borijo za poraz Hitlerjeve nasilnosti in za zlom nemške gospodovalnosti.
Mitre vzbujajo bridke spomine na tiste žalostne čase, ko so še razni Rasputini uganjali tvoje grdobije na Ruskem in drugod, na tisto grozno dobo, ko so ljudi naprednega in neuklonljivega duha devali na natezalnice, jim rezali jezike in iztikali oči. jih žive kuhali v vrelem olju in sežigali na grmadah.
Mitra — pa naj je to bela ali rumena — ni negacija fašizma, nego znamenje nazadnjaštva in duševne sužnosti.
Nemške podmornice ne mirujejo
Poročila po radiu iz Berlina hvalijo nemške podmornice, kako potapljajo zavezniške ladje druza za drugo. Posebno delovne so ob Artiku, ker si Nemci strašno prizadevajo u-staviti dovoz municije in živil v ruski pristanišči Murmansk in Arhangel iz Anglije, Kanade in Zed. držav.
EUROPE'S UNDERGROUND GROWS —by Low
"AMTHslAMMAMY CALUHO...AMTl-vMIAMAMY CAU.IMC
• ••
DELAVSKA PLACA TRKRAT VEČJA OD ONE V PRVI SVETOVNI VOJNI
Delavci so v 25 industrijah prejemali tedaj, ko se je ta dežela v!4*!a v drugo svetovno vojno, približno trikrat večjo plač o, kakor so jo dobivali tik pred začetkom prve svetovne vojne.
Raziskovalna organizacija "The National Itjdustrial Conference Board, Inc.," je objavila svoj pregled, v katerem je rečeno, da je bil povprečni tedenski zaslužek renno zaposlenih delavcev v 26 industrijah, ki jih redno raziskuje omenjena organizacija, tedaj, ko je ta dežela nastopila prvi polni me-sev v vojni, po $37.69.
V Juliju. 1914, so prejemali uslužbenci v istih industrijah v dolarjih in centih povprečno po $12.68 na teden. Njihen zaslužek je v mesecu septembru 1939, ko je izbruhnila sedanja
vojna v Evropi, znašal povprečno po $27.5# na teden, kar predstavlja $14.90 zvišanja.
Povprečni tedenski zaslužek re je naglo višal odtlej naprej In čez mesec dni potem, ko so Združene države vstopile v vojno, je znašal $37.69, kar predstavlja $10.01 zvišanja v dveh letih v primeri z zvišanjem od $14.90 v prej An jih 26 letih.
Skupni povišek v povprečnem tedenskem zaslužku delavcev v omenjenih 25 industrijah je znašal 196 odstotkov od julija. 1914, do januarja, 1942, med tem ko je cena življenjskih potrebščin poskočila za 54 od^tot kov.
V začetku prve svetovne vojne so delali delavci povprečno po 51.5 ure na teden, ali v januarju letos pa je predstavljal njihen tedenski delavnik okoli 4 J .6 ure.
Tipanje za mir iz Berlina, Tokia in Rima
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Državljanski papir nikogar ne ščiti
Justični oddelek je uvedel po-topanje in preiskavo že proti marsikomu, ki je na sumu, aH so že dokazi podani, da je deloval, ali da deluje v prid osišču. Tu rojenim se državljanstva ne more vzeti, tudi če se jim krivdo še tako dokaže, a vzame se /a lahko, In nekaterim |e bilo že vzeto, ako so naturalizlrani državljani.
Glavna podlaga za odvzetje državljanstva so dokazi, da.obtoženi naturalizirani državljan ni govoril popravicl, ko je "drugi papir" dobil; in da je vsled teza po krivem prisegel.
Nevarnost v tem je, da se bo takšno odvzemanje v slučaju histerije začelo na debelo, in verjemite ali ne, zahtevajo ga do malega vse fašistične sekte v tej deželi, ki so ameriški ustavi najbolj nezveste. Posledice ! take histerije bodo torej trpele ma e tujerodcev ne zaradi ne-zveitcbe, nego zgolj zato, ker
so "foreignerji".
• ____________
; "Zob zo rob"
V mestu Lille v Franciji so neznani ljudje ubili nekega | nemškega vojaka. Ker storilcev ni nacijski okupacijski, oblasti | n hče izdal, je za kazen u-nja de-set francoskih talcev;.
i.
Plini i:i»m
KLIKOV
•J« šlm
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Ste » vaii naselbini ic sklenili naročili Majski Gla«?


5 Društvom in Klubom

Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
99
éé
PROLETARH
(Nadaljevanje s l. strani.\
■ ' i
žbi gestapa, jih je bilo par ducatov vrženih v zapor, a vse nič ne pomaga. Ne Laval, ne Pe-tain ne moreta pripraviti Francozov, da bi z naciji "iskreno sodelovali".
Odbor vaeindijakega kongresa priporoča Indijcem, da naj se v slučaju japonske invazije ne upirajo. Z Anglijo naj v tej vojni kooperirajo le z "nenasilnimi načini". Dotični odbor, ki je izdal ta proglas, sicer v Indiji ni odločujoč faktor, vendar pa ima med par sto milijoni ljudi velik v»pliv. Angleški toriji so jo s svojo politiko v Indiji zavo-zili in sedaj se njihove zmote maščujejo nad vso Veliko Britanijo. Indija, s svojimi skoro štiri sto milijoni l)udmi, bi lahko «zaveznikom nič koliko pomagala. V nji bi se skrhala tudi japonska armada. Toda ako se ji Indijci ne bodo upirali, In ako bo angleška armada v nji prešibka, bo Indija postala japonska po?est. Za mikadovo cesarstvo bo to neprecenljiva pridobitev, za Anglijo pa konec njenega imperija. Sir Stafford Cripps pravi, da se to ne bo zgodilo, čeprav se mu misija v Indijo ni (posrečila. Vseh 77 milijonov mohamedancev v Indiji je z Anglijo, pravijo v Londonu, in to tudi nekaj šteje.
Fašisti raznih barv imajo te tedne opraviti z zastopniki ju-1 stičnega oddelka, ki jih izpra-šujejo, kdo jih plačuje za pro-nacijsko propagando, oziroma, v čegavi službi so bili do 7. decembra. Po omenjenem datumu so se namreč večinoma potuhnili. Na zatožno klop je bil 29. aprila pozvan tudi George W. Christians, glavar "bele srajce", ker je širil protidriav-no propagando med vojaki. Zelo se otepa tudi "father" Cough-lin in njogov lutka-urednik Schwartz. Coughlin ima med ameriškimi bogatimi toriji in med «politiki močno zaslombo.
Zdi se, da mu ne bo mogla oblast storiti drugega kot zadušiti njegov list "Social Justice".
Socialisti v Wisconsinu apelirajo na liberalce, da naj jim za volitve v jeseni pomagajo nomi-nirati kandidate in da naj agi-tirajo in tudi glasujejo zanje. Koliko bo uspeha, se ne ve. ker so soc. stranko v Wisconsinu pustili vsled znanih notranjih bojev in razkola skoro vsi bivši vodilni članf.
Chester W. Hepler. ki nač*>-
ljuje illinoiskemu državnemu uradu za zaposlevanje delavcev, apelira na industrialce, da naj najamejo tudi tiste delavce, ki so preko 40 let stari. Sedaj jih odklanjajo. Značilno je, da je takega apela treba celo v dobi, ko mlade ljudi jemlje armada In bi industrija morala iskati nove moči med starejšimi delavci.
Jennie Sedlar preminuia
Chicago, III. — Zadnji pon-deljek 4. maja je umrla v Cice-ru rojakinja Jennie Sedlar, ki je bila priljubljena med vsemi, ki so jo poznali. Posebno rade so jo imele njene tovarišice v klobučarski obrti (slamnika-rice).
Stara je bila šele 47 let. Rojena je bila v vasi Britof pri Kranju na Gorenjskem. Tu zapušča soproga, dve hčeri, brata Joe Kosnika, ki je uposlen v Grillovi Parkview pralnici, sestro Mrn. Mladič (vdovo po pokojnem Mohorju in pred njim po pokojnem Franku Mladiču), in dva brata v Clevelandu.
Bila je članica Zarje in kluba Bled. Ugonobil jo je rak.
Dokler je bila zdrava, smo jo videli na mnogih naših prireditvah. Njenemu soprogu, o-trokom in drugim sorodnikom naše iakreno sočutje.
Socializem edini je spas človeštva, ne pa monarhije in njih-ni rtiimi.
"sporazumni" mir, vsak zmeše-tar jen mir, in enako tudi Roosevelt. Torej bo Nemčija morala ostati v vojni in zmagati, ali pa sprejeti zavezniški mir.
Nemci ne prizonašajo nikomur *
Naciji so dali umoriti 72 Nizozemcev, ker so pomagali Angliji s špijoniranjem, ali pa s sabotažo. Mnogo drugih so obsodili v dosmrtno ječo, ali pa jih poslali v koncentracijske tabore.
»♦»•>♦•+♦»»as»»t
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10 ure dopoldne, postaic WGFS, 1360 kilocycleb Vodi ¡o Georae MorrhanJ
♦ tttttttttttttMttHtM#>#
JUNIJ
CHICAGO, ILL.—Piknik v ko.Ut Proletarc» v nedeljo 14- junija pri Keglu v Willow Springtu.
CLEVELAND, O. — Piknik klub« il. 27 JSZ in pevskega zbora "Zarje" v nedeljo 21. junija n« ¡ilvlniikih prodorih Federacije SNPJ.
NOVEMBER
CHICAGO, ILL. — Koncert Sav*
v dvorani
Ako v vaii naselbini ni še kluba JSZ, pristopit« v»m'o kot član "at large". Članarina je $1 na leto.
Berlina. V diplomatičnih krogih je fiJošno znano, da je Hitler pripravljen vsak čas skleniti mir pod sledečimi temelj- t ni m i pogoji:
1.	Tretjemu rajhu se pre- ! pusti vodstvo in gospodarstvo : m a d Evropo.
2.	Narodnostne probleme sj j pr.-p isti v rešitev Nemčiji. (T * bi bila pritrditev, oziroma priznanje sedanjega stanja.)
3.	Nemčiji se pusti na vzhodu svobodne roke. (S tem bi * •»•delj* 29. novembra se ji priznalo Ukrajino in pa | SN gospodarsko nadvlado nad vsem ostalim delom evropske Rudije.)
4.	Italijo se potisne v razred drugovrstnih držav, pod nemškim vod-tvom.
5.	Francijo se prilagodi nemškemu gospodarskemu redu.
6.	Nemčiji se da priložnost do prirodnih virov v bivših nemških, in pa v portugalskih, nizozemskih in francoskih kolonijah.
7.	Angleški imperij ostane nedotaknjen, kolikor si ga bo mogla vlada v Ix)ndonu sploh ohraniti.
8.	Zed. državam se prizna vodilni politični in gospodarski vpliv v Severni in Južni Ameriki.
To bi bil kajpada popolnoma imperialističen mir in v marsičem še veliko *labši od versaill-skega. Narodi, ki so jih Nemci obsodili v smrt, bi v eni ali dveh generacijah izginili. Med temi so Slovenci, Čehi in Poljaki. U-krajinci, Hrvati, Bolgari, Slovaki, Italijani in Rumuni bi postali vir za "umazana" dela, kajti vedno bo potrebno imeti ljudi tudi za najgrše, suženjske službe.
Ako se bi Arozleži vabam v tak mir ujeli — bodo čez nekaj let tudi oni postali to, kar 80 sedaj drugi podjarmljeni narodi. Churchill odklanja vsak
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP
1520 kilocyclr* (Top of ihc Dial)
BARETIN CIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
MMHI
■4
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
I NAROČITE BI DNEVNIK Slan«
aa celo loto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo druitvo. Naslov xa list In xa tajniitvd"je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
i»»♦♦»»♦♦♦♦!>»» »♦+♦»+»»»♦+
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M
(Except Wert, and Sun J 6 30 to 8:30 P. M
(Except Wed., Sat. and Sun.)
R« ». 2219 So. Ridfowajr Ave. Tol. Crawford 8440 If mo aoswor — Ca| Austin 5700
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
education
ORGANIZATION COOPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1808.
Published Weekly at 2301 So. Lawadala Ave.
The Ceiling Order
To see the direction in which the United States was headei before the order for price and rent ceilings was made, one has only to read of the plight of China as revealed by Raymond Clamper. There it takes a bale of paper money to buy a shirt.
Are we premature in feeling grateful for the order fixing
prices and rents?
Maybe. It may prove to be insufficient. Additional orders may have to be issued. The prices of some foods are not covered by the order. They may skyrocket.
But it is at least a beginning, and it is a better beginning than was forecast in the guesses that came out of Washington last week, for those guesses did not contemplate that rents would be frozen, and they were very doubtful if food would be included.
So glaring were these exceptions that we let out an editorial hows saying that these two things were the ones the housewives | and male providers were the most interested in, and asking if they really were to be left out. A sigh of relief must have come from the lips of the housewives and male providers when they found that rents were included and that many foods were included also.
The order wil have a decidedly good effect in preventing inflation.
In addition to that, it will have a fine effect in showing that the administration means business in its efforts to head off inflation. It indicates that if the present order does not fully meet the situation, other orders will be forthcoming.
Of course there will have to be adjustments here and there, where there would otherwise be too serious losses to merchants and others.
Labor will undoubtedly go along with the intentions of the administration and will seek only such alterations in wages as will smooth out the inequitable spots.
But we wish to make an observation "for the record" at least, even though it may be Utopian. A workingman, doing worthwhile work, is worth more to the world than a social parasite who does nothing useful—and the workingman is a lot more nearly entitled to get $25,000 a year than the parasite. Neither of them is entitled to that much until the total production is sufficient to warrant it, but the 'point is that we do not agree that workintgman are inferior.—Milwaukee Post.
THE MARCH OF LABOR
♦«? »9 14* (IMII MOIKUJ
*** <9 *% UU
west rao*
Ou«**« I* 6% MOKl COAt +t tMI ftifi/*H40*«l COAt HiNtS AS COMfAÄIO «r*4 »9»9.
«oop mat is a sooo ♦•ivmtmsmf. a sooo hat «i a oh** mat ■ loom *<# *«* cami **	too boi
a mat.
qui «stau. «mos SAUS *IM S OHIO* , LOCAL 1*7. cío otéanizfo a sot Scout raoor *o# so* S O' MtMBEffS AMO o tmi* botí.
If Russia Wins The War
By LT. COMDR. C. S. SEELT in The Progressive
. ...	j_________tk> effort that
the effect thst our
REFLECTIONS
The Editor of Reading Labor Advocate
Let no Socialist be thrown off be-lance by the rapid march toward socialised control which is now taking place in thin land of legendary "rug-iced individualism." Let none of us be caught napping snd tricked into condemning the thing, itself, that is happening. Let us know now and al-ways remember that a socialised and planned economy is the next inevitable step in the march of human progress.
When President Roosevelt finally issues the proclamation that will ration the American people as containers, when he imposes his program for wage standards and taxes snd more-or-leas-ejompulsory ssvings.when he places profits under government regulation snd sibitrsrily assign* workers to tasks thst are not of their own selection, he will be acting in reluctant obedience to inexplorsble so-cial forces which, despite his will, can not be halted.
The prophesies of Socialists arc being grimly fulfilled in these days. The wasteful old order of senseless comnpetition and unrestricted loot is being washed aiway in blood—just as we warned it would be if the aid order wss permitted to run its course to the very end,
Foolish workers, foolish exploiters snd foolish politicisns thought they could postpone forever the dsy when private capitalism »would be replaced by a controlled economy. And even now it must be clear thst the new way of life that is taking shape throughout the whole world is not coming by the decision of the people. The masses refused to decide. The owners, too, refuse«^. Now TIME is making the decision—and the change-
is being made the hard .way.
*
Socialists will not pound puny fists against rolling juggernaut of evolu tion. Socialisation there must be. Socialisation of things for the bene-
America Wants Victory
The National Association of Manufacturers, in its recent full-page anti-labor advertisements, declared that "America wants victory." but then it qualified this true statement by adding, "but not the closed shop."
Our idea is that America wants victory, wihtout any qualifications whatsoever. If the union shop, the closed shop, or any other form of union security helps to bring victory, every true American will want it, regardless of what his feelings might otherwise be on the subject.
American labor is proud to be the most aggressive leader in every step necessary to increase production and to win the war. It has shown it» willingness to sacrifice its rights and privileges, wherever these might interfere with this main end—as witness its voluntary actions in giving up Sunday double-time and the right to strike.
But when labor seeks union security, it does so precisely because it believes this to be necessary for the kind of industrial relations most conducive to high labor morale and maximum cooperation to' increase wai production.
"Union security is the bedrock of stable labor management relations," the CIO executive officers declared in their recent open letter to President Roosevelt. "Without it, the union must devote most of its time to a struggle for existence, leaving little time or energy for the all-important job of
production."
American working people and their unions are making winning the war their first consideration. They have offered their wholehearted corporation, with all their brains and energies, to industy and government for every kind of joint effort to this end.
Mutual recognition and good faith are necessary to make such co operation truly effective. The employer who fights or seeks to undermine the union offering such cooperation, is sabotaging the war effort. But if he accepts the union in good faith, he should not object to its enjoying union security, so that it may devote its energies, without friction or disturbance, to the major task of winning the war.— The CIO News.
special protection that it could not get in peacetime for a .few selfish recalcitrant employers who hate unionism more than they hate Hit ler," the labor leaders asserted as they accused the NAM of breaking the labor-management truce agreed upon immediately after Peari Harbor Meanwhile, official data exploded two of the NAM's most widely cir culated falsehoods—that labor is get ting rich on war jobs and that strikes are crippling the production program pany Detroit plants which instituted i Secretary of I,abor Frances Perkins
LONGER HOURS— LES PRODUCTION
From the Bricklayer, Mason
and Plasterer
A 70-hour work week does not increase either efficiency or production. On the contrary, it materially reduces pioduction rates on vitally needed war materials.
This was the lesson recently learned by officials at the Ford Motor com-
a 70-hour week in their tool and die | shop and airplanes plant. Instead of an increase in production, the company's engineers discovered that an efficiency drop j>f from 600 to 700 man-hours per unite uccured, according to the iron and steel industry's monthly magazine, Steel.
made public official data showing that half the workers in manufactur ing industries now earn less than $30 a week, and that half the workers in *ar industries are getting less tha $37 a week.
As for the effect of strikes on pro duction. Chairman William H. Davis
Most readers no doubt have noticed reports to
President has had great difficulty getting his orders carried out lt|«rd>ni ^ ^^ wi ......_.......
the sending of war materials to Russia. Several publications have boldly ! fu of ^^ |f thc peop,€ wU, H ^ tated that he had to sign orders, not as President, but as Commander-in- way sensation Df things AND Chief, in order to get them obeyed and get war materials to Russia!	j p^pii for the aggrandisement of s
This may be very strange indeed, but not when you understand the | new exploiting class, if the people, by background. The main trouble is just this: Many Americans—some in very their apathy, faid to control and h£h pUce—hate Russia so much that they would lather have the United | guide the new ordcr'that is now tak
States lose the war than give any help to Russia, and some of these people »"«¿•¿»^ ,§ ^ chmllcnfe tQ the have wormed their way into high places in the government. Lver> i>°dy ,	and women of thig
knows about this, and some wonder why it is condoned. But few seem to moment wm the new order b* .ealise that this is one of the very high prices we have to pay for our kind democratically or autocratically con-of democracy. Under our system compromises sometimes have to be made | trolled? Will government function to with the forces of evil in order that good may be done.
FEAR SOVIET VICTORY
There is another force with which our President must nlso contend— and this force emanates from an unexpected quarter. A number of very nfluential and well known liberals, who have for yeara fought hard for lumanity. now do not wish to aid the nation which is shedding its life-blood
in great streams against fascism. H	H	I ^H H	H
These liberals insist that they dislike fascism, but they also insist th;»t we should not help Russia, the principal nation which stands between hu
promote abundance for the welfare of producers or will it serve'to stabil ise s class relationship under which a favored few will again levy tribute from a submerged and controllet mass?
That is the decision we must make —else lose our chsnce for freedom by default.
Socialists know the alternative that confronts this generation; as government control extends to more
The Ford company stated that be- j 0f the War Labor Board revealed
cause of these findings the engine plant has ceased Sunday work and will go on a work week of six 10-hour days, and the tool and die shop will close Suhday and work five 10-hour days and eight hours on Saturday.
NAM DOES BUSINESS AS USUAL
The National Association of Manufacturers was doing business as usual last week. It placed a series of full page advertisements in the daily press demanding that Congress take action airainst orgsnised labor. I^ibor struck back. William Green, AFI. president, and Philip Murray, CIO president, denounced the NAM for "waging a private war against organized labor in this country."
that idleness resulting from walkouts amounted to 6/100 of one per cent of total hours worked in the first quarter of 1942. The figure would have been even lower, he said, if the figuies did not include non-defense strikes.—The Progressive.
UP 1 CENT
A further slight rise In the Dun and Bradstreet wholesale food prices Index brought the April 21 figure to $3.6« from $3.«5 a week previous. This marked a new high for the past 16 years and represented a gain of 31.7 per cent above the same 1941 seek when the index registered $2.78.
Advances this same week included wheat, corn, osts, butter, eggs, pots-
inanity and fascism's curse!
This is most tragic, but the fscts sre self evident. The trouble here is that the "hate-Russia" propaganda in America has done its work so | an<| m0re human activities, the choice thoroughly that it has poisoned the minds of many otheiwrise intelligent I W clarified «nd
people—even some liberals.	; 11 ,s tr
There are also some quite loyal and patriotic Ameri9an»-who must	^ ^	^^ ^^
not be confused with the before-mentioned groups-who also do not wish ^ ^^ ^ ^^ ^^ |onf bo to give Russia any substantial aid. The objection of these Americans is based j iJt.Uyei, And thc jmminence of that on the supposition that if Russia wins, her political-social-cconomic system ( ino}tcI1pHh|e choice Is what justifies will immediately spread to America—and they fear this as the Devil fears ) Soe ialists in pressing the demand thst holy water.	I Lk* socialisation that circumstances
Them fears—I mean the Americans, not thc Devil's (his may be real)—j force upon us shall be extended to are totally without foundation. The Russian polltical-social-economic system is suited only in Russia. No doubt many features of Russia s social and economic system such as social security, free medical treatment, free education. etc., are good and could be adopted by most nations with profit, tut certainly the United States could nst the Russian system in its entirety—and nobody knows this better than the Russians.
FIGHTING TO DEFEND HERSELF
There is no resson whatever for balievmg that Russia will present any danger to civilisation or freedom or demoeraey if she wins her war against fascism. It is true that when it is again possible to resume normal peacetime activities, a cooperative social and economic system will begin to spread n Europe, but there is no reason for believing that Russia will exert "pressure" on any nation to force that nation to adopt the Russian system. Quite the contrary, the Russians certainly will insist that the peoples of thc coun-tues which were subjected to fascistic rule, be allowed to choose whatever system they want.
There can hardly be any doubt that Russia is now fighting to defend herself against thc menace of fascism, and certainly there is no good resson to believe thst she has any other interest in western Europe than to destroy rascism there.	i
When fascism's grip on western Europe is finally broken there almost certainly will be loosed throughout all of that region long suppressed re-volutionary forces possessing almost uncontrollable pent-up hate and thirst for revenge. These forces will be bent on destroying every person and every-thing even suspected of giving aid, comfort, or assistance of any kind, no matter how small, to fascism.	4
RESTRAINING INFLUENCE
Beyond any doubt there will be unbridled slaughter of fsacists and their accomplices. The Russians may be expected to counsel moderstion snd net as a restraining influence on these revolucionary forces, and do everything possible to save from a fascism-wrecked Europe anything that may be of value to civilisation.
That is, the Russians probably will help police Europe until the spirit of wanton destruction of everybody and everything that gave rise to fas
tism, runs its course and subsides. And then the Russians will help rebuild Lurope along lines desired by the people.
(Thr-o^nniortM and attertiona expreaaed above art tha private one* of tha H'ritrr and ore no( to bf conntrnfid at official or reflecting the ricn'i of fA* A'ary Department or the naval otrviee at large.)
Perhaps, Mr. Arnold Can Explain This
Why Is He Tender With Publishers Who Violated the Low ond 'Tough" With Unions Wrich Did Not Violate it?	,.....
Thurman Arnold is an assistant to thc Attoreny General of the United States. His job is to enforce the anti-trust laws enacted by Congress. The Associated Press is the largest news-gathering agency in the world. It is owned by thc biggest and richest newspapers in thc country.
For half a century if anyone wished to establish a daily newspaper, he could not secure the "A. P.M service unless the "A. P." publishers in his town gave their consent, and four-fifths of thc papers associated with the "A, P."
approved the proposition.
Of course, that meant thc Associated Press was a copper-riveted "trust" —the kind of trust banned by the anti-trust laws enacted by Congreas.
A few .weeks sgo thc Associated Press held its annual meeting in Ne w York City. Members of a special committee reported they had been talking with Thurman Arnold. Mr. Arnold declared the Associated Press »as operating in violation of the anti-trust laws, but he assured thc committee that if the "A. P.* changed its procedure a little he would not proceed again.it it in court.
So the committee recommended that hereafter a publisher who desires the "A. P.** service might have it if a majority of the members gave their approval, and the new member agreed to pay 10 per cent of thc "dues" which would have been collected from him had he been a member since 1900
_or durink the last 42 years—but in no event would he be let off for less
than three years' dues. The money thus collected would be turned over to his competitor, or competitors, in his home town.
In urging the scceptance of its proposal, the committee argued that if the publishers didn't accept Mr. Arnold's compromise he might take them into court and the court might order "the dissolution of the corporation."
In other words, the court might enforce the anti-trust la *s as written by Congress, and the Associated Press and othsr news-gathering organisations could no longer operate ss "trusts," but would hsve to set up certain "standards" which would spply to everyone who used the "A. P." service.
Obviously, thst would mske it much essier to establish new daily newspapers which would give the existing dailies "s run for their money."
Facing this ugly situation, the publishers accepted Mr. Arnold's compromise. Anyone can see that the compromise does not meet the issue. On the first test of the new rules, the Washington "Times-Herald" and Marshall Field's new Chicago "SunM were barred, although they were willing to pay the price. Field was abused like a pickpocket for daring to seek admission.
For all practical purposes, the Associsted Press will continue to function ss s "trust."
For about two years Mr. Arnold has been raging up and down the land denouncing labor unions snd proclaiming his determination to use the antitrust lsws to "hsmstring" them. He did this, slthough Congress in »writing the snti-trust lsws specifically exempted trade unions.
When trade union leaders protested, Mr. Arnold and his assistants, in magasine articles and public speeches, endeavored to persuade the people-that trade unions were "rackets" which threatened the well-being of the country.
Unfortunatelly for Mr. Arnold, when he placed the matter before the Supreme Court of the United States, that distinguished tribunal insisted on following the law and decided against him on practically every point.
Now please note the difference between the way Mr. Arnold treated lubor unions which were noi subject to the law and thc rich publishers of the United States, operating through the Associated Press, and therefore clearly subject to the law.
He negotiated with thc publishers behind closed doom. There was no publicity. Not a soul, except the members of the publishers' committer, knew what <was going on.
Why was Mr. Arnold so tender with powerful publishers who had violated thc law for years, and why was he so "tough" with trade unions which, according to the highest court in the land, never violated the law? Perhaps Mr. Arnold can explain, but he hasn't "peeped" a "peep" up to date.
—Labor, Washington, D. C.
It is not enough that an organised minority of workers be given recognition and preference. It is not enough that corporate Interests, whose representatives arc shapitig the policies of the nation, should be limited in their legalised looting. It is not
enough—no, it is definitely danger-	...........
ous!—that the government «♦■trols j tkelr~economy to wsVneeds—io thst
A LESSON FROM BRITAIN
Grest Britain has been in the war much longer than the United States. It has also been in much deeper. Its cities hsve been bombed mercilessly from the sir, its armies and its navy have long been engaged with the enemy, and it has faced the immediate threat of actual invasion.
It is well therefore for the United States to examine closely the steps the Britsih have taken in adjusting
well as the most democratic. The kind of anti-strike and anti-union !»•*» which a reactionary minority are urging in the United States, can only remit in more friction and less production.—Thc CIO News.
"The NAM is br***nly trying to toes, steers, snd lsnwbs, while de take sdvsntage of the wsr to securi | clines occured in flour, rye, snd hogs.
and regulates the degree of exploitation whereby owners profit snd «workers sre robbed; for by those very means class inequalities srt msde tolerable and s new slsvery is sanctioned and protected by government decree.
«
Here, then, Is the big question for this generation to answer:
Shall tocialiaatUn baeama tha way of Ufa or »kail it be merely tha way of government ?
To become the way of life economic socialisation must know no limits. ALL means of wealth-production must be made the property of the people. ALL distribution must be bssed upon socially-useful service and no reward must inure to ownership. ALL able adults must hsve a nstursl right to employment snd all must shsre the power of determining how snd why s socially-owned economy shall be operated.
Thst is the progrsm for s socisl-ised world twhich will be democratic in structure snd operstion. If this generstion misses thst wsy, this socialisation that is being forced upon us by the downfall of an old snd outworn cspitalism may well be the forerunner of worldwide fsscism.
MISINTERPRETED
This one is from England: A plumber joined the army and asked td make a joint in a lead pipe. When it wss finished the officer put on his papers: "Point vr»ry neatly done."
DOUBLE SUSPENSE
"Yes. my wifs gets more out of s novel than anybody." "How's that?"
"Well, she always starts in the mid die, ao She's not only wondering how .Three weeks later the man found it will all end, but how it began." himself head cook in the officers') Said the little calf to the silo:: "Is mess.	my fodder in there?"
NOT MUCH SOUND|
First Comedisn—snd did the audience spplsud?
Second Comedian—Applaud? They made 4bout as much noise ss s rubber heel on s festher bed.
In truth tksra ie aa «yeh thing ia man's aalaea ss s sallied sad fall receive ailHar far geod er evil, easepl at the vary mam eat af eseeatiaa. Hawtlk
may profit from their experience snd svoid their mistakes.
One lesson the British learnt in the ,war, namely thst production csnnot be increased by undully long working hours, nor by eliminating protective labor measures snd prsctices.
Another lesson they hsve lesrnt is relsted in s revesling srticlc by Craig Thompson in a recent issue of the New York Times. This is that snti-strike laws, and the jailing of workers for violating them, do not lead to uninterrupted and increased production.
The outlawing of strikes "was widely hailed as smoothing the production paths," Thompson writes, but "it failed dismally." British industry, he sds. "has hsd its full snd continu* ing share of strikes," and the number of strikes, snd of days lost on account of them, incressed considerably between 1940 snd 1941.
Now the British sre hopefully looking to s reduction of strikes snd lost working time through the very voluntary methods long sdvocsted by the CIO in the United Ststes.
Joint works councils, with unions snd mansgement equslly represented, are now being established in increasing numbers, Thompson says. They are already producing remsrksble results in incressing production snd in promoting industrisl peace and cooperation for war purposes.
In the United States, strikes hsve been virtuslly eliminated by the voluntary agreement entered into by the unions, and s most promising beginning hss been msde by the joint la-bor-management committees already established in msny plants ss psrt of the production drhre.
British experience shows that this
is
LABOR'S EXAMPLE
Labor has set a shinning example to the rest of the country by the spirit of united effort for victory which has brought the Congress of Industrial Organisations and th«' American Federation of l,abor so close together.
It takes mutual tolerance, an «t-titude of give-snd-takc, respect fen the rights and opinions of others, and above all devotion to a common purpose, to achieve such results.
Labor offers to Industry and si! other American groups the same kind of cooperation for victory as now ex ists between CIO and AFL. Th< broadest natural unity can be achieved in the same spirit that has recently been so much in evidence between tho two great labor movements. — The Montana Labor.
JOIN THE UNION
Do you want to down the »westsr. Break the economic fetter, Brighten things and make tbsm better
Join ths Union. It will help you. it will reach you. Your salvation, it will teach you; Join the Union, we beseech you.
Join the Union. Things aie what you workers maK.
them—	,
Thrones and Senates, you csn shsk
them,	.
You -an mend them, yoo can brent
them,
Join the Union. All your prayers are unrequited All youi wfongs ttt ^ill umi*bte<1 You air weak and disunited Join the Union. Journeyman Baker, Undu"
MAKING IT CLEAR
"Ate you unmarried?' .nquired the
census taker.	...
"Oh. dear no." answered the lsd ;
of her han.
blushing to the roots	I
the most productirt approach, as I 'Tve never even been msmed.