» amTco^ T CH1CAOO, ILL, sobota, 9. novembra (Nov. 9) 1918. Sttb'"&X 13 00 STEV.—NUMBER i t kor t—d by th. Acl .f OcloUr 0, l^T.'i 4'»t tka Ollfaa >1 CkU,go. IIIU^. By ^ .f >U A. S, BiaHea-Vetmaatee Ca«ar«l.' dailj mtpt Suudaja ud HaJidajra. plašilo slovenske narodne pqdporne jednote LETO—YEAR XI. ** Ckie^. UU^i«. M,Ur th« A.et «1 «( Mmk S. U1I. UradaKkl la upravallkl pro-atorl i M37 H. Lawndalo »v. I ■ I Ti« Offlca of publtcaUoa: 9687 Bo. Lawndal« ave. Tolaphoaet Laarndate 4SS5. STEV.—NUMBER 264. NAVDUŠENO PRAZNOVANJE KAJ-ZERJEVEOAMRAZA. HM I Imnrt KtiHiHo; oiraani ljudski masa n ulici. Ohioago. 111. — Komaj so par ne piačali v sredo deset minut na eno zatulile, je šla od ust do ust govorica: "Vojna je končana! Kajzer je tepenl" V mestu sta bila tak hru&č in trušč, kakeršnega ne pozna mesto v svoji zgodovini. Brzojavke, ki so jib prejeli veliki dnevniki, oo kmalu našle svojo pot na ulico. Med ljudstvom na ulici je nastalo brenčanje kakor v panju, ki se je naenkrat spremenilo v en sam radosten krik: "Nemčija se je podala in podpisala pogoje za premirje!" Telefonski zvonei so zazvonili po hišah križem mesta in kakor blisk je švignila novica od ust do ust. Motorniki zvedeli za veat in zapeli so zvonei na vozo- slabo v tej silni gneči, v kateri so vztrajali komaj krepki možki. Ženske so odnašali v bližnje le-vih cestnih želefrnic, v cerkvenih kuna in, prodajalne, kjer so jim stolpih so zapeli" zvonovi in 11 jih ^fa^g glas se je razlegal daleč naokoli. Na ulicah je pa kričalo ljudstvo: "Vojne je konec! Kajzer je te-pen!" Zatulili so rogovi na avtomobilih, ljudje ao fcHeii v prodajalne iu pokupili iafttmmente, ki delajo hrup. žili z že ao se pa bilo *tflfctt odraščene ljudi togi na bobne, ki služijo otrokom za igračo. Zrak v notranjem mestu je Hil napolnen z zrezanim papirjem, ki ga je veter noail na vse strani. Ljudje so slonjjli-na oknih visokih nebotičnikov in streljali s samokresi v zrak. Od povsod je pa vedno prihajal klic: "Vojna je končana! Kajzer je tepen!" Ko so dnevniki dobili oficijel-na poročila iz Washingtona, so poslali na vse strani buletine, da Nemčija še ni podpisala pogojev za premirje in da ao nemški po-ilanei in zaktopniki zavezniških narodov komaj pričeli s konfe-[/renco. Vse zastonj t Ljudstvo je kupovalo časnike, nekateri niso verjeli, kar so čitali, drugi jih pa niso čitali, ampak vtaknili so jih v iep. In če se je našel pameten človek in je hotel ljudski množi-ei povedati resnico, so ga drugi tisoči preupili: "Vojne je konec! Kajzer je tepent" • Napol obsedeni ljudje so vsto-l P"' v trgovine in delavnice iu zakrivali novico na ves glas, da je : iitela ob stenah velikih proda-pln in vdarila 'zopet nazaj, ka-| kor da jo govore tisočeri glaso-| »i. Pričeli 50 zapirati prodsjslnc, delavnice in tovarne. Povsod so prenehali z delom.. Ob dveh poldne je bilo- ustavljeno delo v "likih klavnicah ln nepregledna fciju ho tisoči marširali na uli-Obrat je prenehal v tovarnah, [fclmka množica je pa hitela v "otranje mesto. Pričelo je deževati, ali kljub (fciju so tiaoči mcrširali na uli-*k, peli in kričal L Končno jc dež *agai, množica se je pričela raz gubljati po gledadlifičih in odha jati proti domu. Ob šestih zvečer sta trušč in hrup polegla, da kaa ne je zopet oživita in se nadalju. jeta kljub dežju do enajste ure ponoči. Plaz je prihrumel okoli pol-dneva. Veselje se jo kmalu spre menilo v delirij mase. Ceste in hodniki v okrajnem mesecu so po stali naenkrat tako zabasani, da je bil reden promet nemogoč. Cestni vogali so bili vrtinci, v kterih so se možki, ženske in o-t rod prerivali, gnetli in suvali, kajti ljudska masa se je brez določenega cilja gibala in zibala na vse strani. Ženskam je prihrajalo pomagali, da so prišle zopet k se bi. Otroke so v več slučajih komaj* rešili, da niso pohojeni od ljudske množice. Kjerkoli se je kdo pokazal z veliko zastavo, je postal vodja provizorične, nenadoma nastale« povorke, ki je kmalu naraatla na tisoče. Stare ženice so stopsle pomladihJn_ brhkihkflfatfr, jl^ ski toeaji v"feBnJPpfcah In z belimi predpasniki ao pa hodili poleg ljudi, katerim »e je na ob-leflfc poznalo, da pripsdsjo k duhovniškemu stanji in da so kot taki' naklonjeni prohibiciji. Bila je prava mešanica vseh stanov, kajti padle so vse meje stanovskih predsodkov.* Ljudska masa je bila pijana navdušenja, ženske in dekleta so pomagale povečati noroat, ki je dosegla skoraj žc višek svojc-^ ga razvoja. Tovorni avtomobili so postali slavnostni vozovi, na njih je sedela mešanica ljudi, vae križem: možki, ženske in otroci. To ni bilo praznovanje miru, ampak slavnostno obhajatijc zmage, kajti na klobukih je bilo opaziti znamenje: "V pekel s kajzer-jem!" In te besedfj^o hitele tudi od ust do ust, izgovarjali so jih celo ljudje, ki so bili vajeni finih navad. Drugi so nosili znamenje "Der Tag", kajzerjevo priljubljeno frazo, vs katero je mamil nemško IjudAtvo o zmagi nad drugimi ljudstvi. Nekje je ljudstvo dobilo mrliško rake v in vanjo je položil j slamnatega mrffcs, predstavlja-jočega nemškega kajzerja, in fo nosilo v svečanem sprevodu kot znamenje, da je kajzerizem po-ginil Drugi so nosili >,opet šaljive napise kot na pr.: "Lahko noč, kajzer Bili!" Uslužbenci v prodajalnah in delavnieah so vzeli službene za-stave, *e poetavili v vrsto in odkorakali na ulico. V salunih se je gnelilo ljudatvo, pijača je tekla od točajskih miz, jivei so kričali In peli, «-l«i»»ar-in točajl so prosili goste zastonj, naj bodo inlrni REŠEVANJE DELAVSKE« VSEAMERlSKA DELAV- CA VPRAŠANJA V ANGLIJI. PONESREČENI POIZKUSI SO povnotaj rbpoi*m. V Angliji je sapoalanih 4,200,000 delavk. Washington, D. 0. -r- Človek, ki je prišel v "Monthly Labor ReviewM, pokaeuje, kako je An-ji glija reševala delavsko vprašanje, odkar je izbruhnila vojna. V članku so nsvedeni statistični po-datki biroja za delavako statisti ko in delavakega departinenta, ki pokazujejo, kako so delavci v za četku vojne vstopali v velikem številu v armado in nihče nl po-klarial važnosti na idustrijo,, ki e bila živa potreba za vojno. Današnja vojna je zahtevala moderne metode, ki so se moralo uvestti V februsrju 1917 je za-kon za narodno službo postal vo Hi *He SKA KONFERENCA | PRIČNE 13, NOV, tPOilTUO JO DBLBGATJE IZ t RAZNIH AMERIŠKIH REPUBLIK. dnevnem redu je tudi sooial-« M zakonodaja. < Rove vojni varčevalne ZNAMKE po 1. januaRJU bodo modu Wuhington, D. 0._Finančni "ik M. Adoo naznanja, da pri-po novem letu nove vojno-Pvalne znamke v promet, ki »odre barve in bodo noeile * I^njamin Frsnkllns. V rs-•tanejo rsvnoiste vojnohra 'nainke in vojnohranilni ki ae zsmenjsjo za vojno-znamke po pet dolarjev. * i* leta 1919 postanejo zre-1 januarja 1924. OLJNO VPEAlANJB V MIHI KI SE BLIŽA REŠITVI Mežico City, Mag--01 jno vprs- šanie se bliža h koncu. Zdaj izde-Zio sporssum med tujezemak.- mi^orjiin^^d-U verojyetnih virov prjhsjs vest d-rnehUka vl«U proglasi ***** atudenee, ki » aktualno v obratu. lavaeTlro « progiašsjočegs v^ ^ .»mt ii ra državno lsatnino. Hvet. v nahajajo rudnina P« SK^ P^stlHo podvržen ti na najboljši način porabUo de-avci in delavke v industriji. To-ds nsčrt je bil pomanjkljiv ln iz-delati je bilo treba novo organi, zacijo. V avgustu 1917 je sir Auckland Oeddes pcstsl načel', nik epertmenta delovne moči," Naloga ministrstva narodne službe je bila imeti pregled ned fiffiSttft ^ovno AflUlk, pij Sprejemali ao prostovoljce, ki so vršHl vsžno in apecljelno delo. Nekafterim takim prostovoljcem so povrnili potne trolke, dru-gi so dobili v gotovih rszmerah 85 centov Boklsde ns dan. 1 Kraibili ao tujezemeke delavce ln ksznence. Zaposlenih je bilo v januarju 4J40.000 delsvk, od katerih je 1,442,000 nadomestilo delavce. Okoli 45,000 ženskih je pa bilo šo posebej nastavljenih v bolnišnicah. 7 - Ne važne industrije so bile omejene, toda včasi jc 'bilo tcilM* ločiti ne važno industrijo od važne. Za primero, naj služi, da se odpadki v tovarnah, v katerih izdelujejo svilo in milo, važni, v uiunicijeklh tovsrnsh. Waahington, DJ 0. — Vae pri-»rave so izvritene za velikio de-ko konferenco, ki prične dne novembra t. Iv v Laredu, Tcx legat je pridejo iz južno in trabioeberiških republik Naj-delegatov bo seveda iz Mehi-ki« iu Združeuih držav. iKonfereuce^ae udeleže guvernerji mehiških dnžav, iz* Združenih držav pa pridejo guvernerji lz držav, ki meje ob Mehiko.iDe-lovska atrokovna organizacija sc je razvila v Mehiki ravnotako močno kot v> Združenih državah. Konferenca ima naiueu utrditi &e> prijateljske veai BROOOVJE S PUNTARSKIMI POMORŠČAKI JE IZRINILO. • v' 4 »' Rdeča zastava v Hinlirfi, Broaiou Ir tfrvclh ntstm. London, t. nov. — Novejše vesti ia Kodanja In drugih virov so glaiajo. da se revoluoija v Nemčiji raažirja la zmaguje vsepovsod. — Pomorščaki, vojaki tn deiavel šklm in mehiškim delavstvom, ki so še sedajl dokkj' trdne. Vlada Caranze se je pobrigala za blagostan. delavcev in to jo je napravile močno. Nekdanjemu tiranu Diazu, ki ga je vrglo mehiško ljudstvo, ao bili delavci drhal, ki Ima molčati, vbogatl iu Odkar je naatfd auir v Me. o vs iul kasnejše lluerto ve vlade, soi napočili' tudi zs mehiške delavce boljši časi. Na konferenci dne 13, novembra bodo rozprsvljali o socialnih zakonih v Mehiki. Odkar, Jo Car. rs u za predsednik, je bilo že spre eksplozija opaula delavoa. dva Pittsbuigti, Pa. — V Ksnfms-novem skladišču je eksplodiral gazolin na tovornem avtonobilu. Delavca, ki sta stsls Mizo avtomobila ata dobila hude opekline po obrazu, na glavi in rokah. Prepeljali ao ju v bolnišnico. De-loyca ata popravljala avvc bil, ko je kratek zanetil gazoli st relbo. in Hamburgu, Bremenu, Wllhshni havnu, Ouzhavsnu, Sehwsrinu in Tilsitu ao h pridružili revolucionarjem la v omenjenih mestih ter mnogih drugih vihra danes rdeča zastava. Kari Liebkneeht, socialistični voditelj, ki je bil pred par tedni izpuščen la aapota, js organiziral delaviko-vojaški svet v Bremenu Ljudstvo v Bremenu je navdušeno pozdravilo revolaoijo in po vseh oorkvah ao cvonlli zvonovi, ko so deiavel ln vojaki prevaeli lokalno vlado v svoja roke. voli listom v Berlinu poročstl o revoluciji. "Tsgeblatf piše, da je v Berlinu mir, toda socialistični voditelji Liebkneeht, Hoffmann, Hsaae in drugI obdržvajo dnevne javne aliodo In poulične demon-atraaije. V pondeljek je korakalo po berliuakih ulicah kakih 2p,000 vojaških desert med se jfiTn Dru« a vsst la Kodanja ae glad, da je nemška flota 1 upornimi po marišaki v Klelu nekam iaginila. Velike drednatks, na katerih so plapolals rdeče »stave, ao odplu-le ls pristanišča neznano kam. — eroplanska postaja, sta'v rokah rebelev. Vse baltiško obrežje v plamen« re-volte. London, H. nov. — Po zsdnjlh vesteh ao nebrojne gajulalje v krajih ob Baltiškem morju zspuutlle avoja mesta ln odkoraK|lo v Klel, kjer so so pridružilo rovulucionar* jem. Vojaški guverner v Klelu je na zahtevo rebelev izpustil vae politične jetnike, med katerimi je Id. lo veliko Število pomorščakov. Take svobode govora, tiaka iu sliorovanja nl bilo še nikdar v 0-idenjenih nemških nieatih kakor je danes. Oaatnikom v Klelu so dali revolucionarji svobodo, ds Ishko ostanejo sli odldeju, tods pokoriti Mi naredbam delavsko-vo-Jaškega sveta, ki jf guupodsr v meatu. Prva nsredbs rebelev ja bk Is. ds so odprsvili salutirsnje. Pol uradni Wolffov biro v Beril-uu potrjuje reanoat pslošajs v Klelu, Hamburgu ln Luabecku, ku poroča, da vlada upa sstretl usta* U&lM&L. IMt arnemuendu jetihlveč aoclalnlh zakonov In u- Včeraj so poročali, da iinmeravajo vedene ao bile dalekoseŽnc delav-f revolucionarni pomorščaki iHlvestl ake reforme. Te socialne zakone | floto f neko nevtraHia^riutanlšče. Poveljnik mornariške postaje v Klelu, admiral lleine, Jc bil ubit v boju z rebeli. , bo vari »i fte bolj »popolni!I, k5 delavstvo pred sebl&ii. mi interesi. Razpravljali bodo tudi o vojnem delu ameriškega delavstva ;im kakšen učinek jc napravila vojna na delavski polo-žaj: Konferenca ae bo tudi bavila vprašanjem preaeljevanja me- Hamburg v rokah revolucionarjev Kidanj, 8. nov, — Veliko ucm> ško obrežno mesto Hamburg jc v rokah revolucionarnih mornarjev, vojakov ln delavcev, Po veliki In hlšklh delavcev v Zbrušene dr-j krvavi bitki, katere ao se udeleži-ževe, kajti odborniki mehiške In (tudi ženske, je bila rasobešens ameriške delavako strokovne or- »^a zastava na vaeh ladjah v ganizacljc ac trudijo, da ostane-1 pristanu in na mostni hiši. Pomor-jo stiki prijsteljski med obema ^ki na subinarJnkah so pridrli republikama Mehiško delavstvo | llf f4U,J0 j„ ^ |)aj#v»|i g rebeli vred se aedaj Jožje Haacljujc v Zdru- j lojalnim četam. Kevoluclja ae je razširila po^lc ženMi državah/ ker so bile o kar ao ae vršile demonatraeije po iiieitu. Nekaj časia pozneJa so prl> šli ua llee nieata frije polki lnfan* te rije z ukazom, da nerede mir in red. Dva polka sta brez obotsvljs* nja preatopila ua al ran revolucijo-narjev, tretji je bil pa razorožeu. fteta huzarjev, ki je bila poalana nad reliele Iz Watnlabceka, Je ns. letela na ogenj iz atrojnih pušk lu huzarjl ao pobegnili. Vojaški govemor je bjl priai|jeti izročiti lokalno vlado avetu delav. i«ev, pomorščakov lu vojakov ln privoliti v vae njihove zahteve« ki mi bile Oprostitev vseh voješklh iu političnih jetnikov t popolne svohods govora iu tiskat Izpuščeni Jetniki ue amejo Idtl več kaznovani,; aalutiranje čaatnlkom mora prenehali; čaatulkl lahko isilaiie. jo, tiaia morajo ae |Nikorill uarad* bam delavsko.vojaškega aveta. Hociallatični (malanee llauaa-mena, ki zastopa Kiel v državnem zlNiru, Je doMI nalogo mi revolu-elonarjev, da mora v Barllnu nastopiti proti vaakrmu (Kiakuau so-vraŽno«ti vlade naprem delavsko vojsškim svetom. w n. 11 —i_ Dsaae hladnejše In neatanovlt. no vreme; eeverozapadni vetrovi vzhodi ob 6:32 a. m i zahod ob 4 M p, m PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhsjs dnevno razen nedelj in pnunikor. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene oglasov po dogovor«. P Rokopisi so ns vračajo. Naročnina: Zedinjene driave (Izvsn Chicago) in Caaada $3 na leto, $1.00 sa pol leta ia 76« za tri mssoo«; Chicago in inozemstvo |4.60 ns leto, 62.26 za pol Ista, $1.13 za tri meseca. _ NmIm aa vm, kar la* »lik e "PROSVETA'' UMI Se. Lawa4ale Av.aaa, Ckicago, lUlaeie. in ubrano godbo, ki mu je preskrbe njegovi nasprotniki, da ga z njo omamijo in uspavajo. In takrat se dogodi, da ljudstvo glasuje proti svojim interesom. Poraz cestnoželezniške odredbe na splošnem glasovanju je svetel žarek, ki daje upanje, da se je ljudstvo pričelo dramiti iz omotice in spoznavatir kje so njegovi interesi. Da se dosežejo še v/ečji uspehi v korist ljudstva, se ljudstvo ne sme zazibati nazaj v omotno spanje, ampak mora z bistrim okom opazovati dogodke, ki se pode drug za drugim, in jih pretresati z zdramljenimi možgani. Z "THE ENLICHTENMENT" Orgaa al tke Slemb Natiaaal Reaefit Soeiotr. = Iasued dalljr ezcspt Sonday and Holldsys. Ow»ad kr tka Slavama Natl—al Boeeflt Soeiotr. Advertising rstee oa sgreement =—— DOPISI. iv ,Yorku. Vožnji listek, sem kupil pri tvrdki Frank Sakser. Odpeljal setn se s parnikoiu St. Louis, lastnina American Line, dne 30. julija 1914. Na tej ladji smo bili štirje Slovenci, nekaj Hrvatov in številni potniki drugih narodnosti. Po tridnevni vožnji po morju nam je naznanil brzojav, (la je v Ev ropi izbruknila vojna, parnik pa je dobil povelje nadaljevati z vožnjo.proti Liverpolu ineato proti Soupthamptonu, kamor smo bili prvotno namenjeni. V Liverpol smo prišli 8. avgusta 1914. Takoj, ko srno se iakrceli, so pobrali nentfke potnike, jih odgnali na sodntjo iu po izpve|e-vanju so jih internirali/- Kar nas je bilo iz Avstrije, smo hI 11 prosti do 21. avgusta. Potem .UP fam pobrali denar in nas interniral ha otočju med Anglijo in Irsko. Dvema Slovencema so dovolili odpotovati, nuzaj proti Zdrule-11 i m državam, eden se je 'takoj izdajal za Rusa, kar mu je pomagalo, drugega so pa pustili odpotovati radi družine, ki jo je imel s nebo j. Tudl mi smo vedno hfftlt upanje, da nas bbdo izpuslili in nam dali priliko odpotovati, toda selili so nas iz kraja v kroj, izpustili pa nas niso Iti menda nas tudi 119 bodo preje, kakor šele po Sklenjenem miru. Bili suro en čas v Duglas of Man, potem v Peelu, kjer so nekateri delali na cestah, toda plača je bila majhna, kakih devet angleških penijev na dan. Kar nas je bilo takih, da nismo hoteli delati, smo se sprehajali iu se zabavali kakor smo vedeli in znali. Vsaki dan dve uri kiiio ae lahko igrali z žogo, ki jo Aineri-čanl ln Angleži imenujejo "foot Imll." Dobili smo aemiutja tudl kake knjige, da smo si s čitanjem krajšali čas. Naša družba je postajala vedno večja. Prvič smo dobili kakih par sto nemških vojakov, večinoma Poljaki po narodnosti. Dne 18. marca so ns« odpeljali v Feltham, kjer smo se sedaj. Za tovariša sem imel Slovence. Naša družl>a vjetnlkov Je kmalu narasla na kakih deset ti-srn" mož In vsaki dan ho nas delili, tako da nem zopet ostal Kam Slovenec med ljudmi drugih narodnosti. Od začetka uil je bilo dolgčas. I.judl nisem poznal in štiri mesece nisem dobil nolieue-ks k i umu od doma. Neki dau pa nem dobil pismo in dva zavitka [cigaret ml doma. Seveda me je razveselila. Za važnejše v človeškem življenju, potem se ne smete čudifl, če si želimo spremembe razmer, ko se bo mo Zopet lahko gibali svobodno po sv£tu.*PretekIa so že štiri leta jetništva, sedaj smo že v pe teiu, pa še ue vemo, kedaj ga bo konee. Sicer pa moram biti zo dovoljen da sem tukaj, kajti če bi dospel v domovino pred napovedjo vojne, bi ne aedaj nahajal v avstrijski armadi in bi bil morda že ubit. Sedaj sem še vsaj prt živ Ijenju. Zares, žalostno je, iko vidimo; koliko je moglo ljudstvo pretrpeti vsled sistema, ki ga je pognal v vojno. Slučajno sem izvedel tu 41 o gibanju SRZ., v Ameriki in priznati moram, da me zelo vese li, ker se je razvilo na tako širo ki podlagi. To združenje utegne biti našemu narodu v domovini velikansko korist. Pozdrav ameriškim Slovencem ter mojim prijdteljera in zuau cem. Želel bi od vas, da mi ob pri liki kaj pišete. Frank Zakrajšek, No. 1356 Section 6, Middlesez Camp Feltham, Kngland. 4 LJUSTVO JE SPREGOVORILO. Cestnoželezniška odredba je na splošnem glasovanju v Chicagu tako imenitno propadla, da se kaj ta kega Se ni pripetilo nobenemu vprafianju, ki je bilo predloženo ljudstvu, da s splošnim glasovanjem izreče o njem svoje mnenje. * " * , Zagovorniki cestnoželezniške predloge so razpolagali s kampanjskim skladom, ki je bil tako zvrhan, da v njem ni moglo zmanjkati denarja, pa če bi še tako globoko posegli vanj, da omamijo in zbegajo ljudstvo, da ne ve, o čem glfcsuje. Vzlic temu si ljudstvo ni dalo zamazati oči, da bi ne videlo, kako n^u je glasovati.. t Vsi veliki ameriški dnevniki, izvzemši enega, so dan za dnem trobili in priporočali ljudstvu, da naj glasuje za cestnoželezniško dflredbo. Večina neangležkih listov je ravnotako sugestirala ljudstvu, da je zanj rešitev v ce« stnoielefcniški odredbi. Ljudstvo ni dalo počenega groša za te nasvete in priporočila, ampak je dne 5. novembra re-•klo ne. Cestnoželezniško odredbo so priporočali vsi interesi, tki postajajo debeli od preskrbovanja mest in malih občin z jasnimi potrebščinatni. Za njo je bil mogočni Wall street, sploh vsi interesi, ki gledajo le zase in nikdar na ljudske koristi. '! Lepo so peli sirenski glasovi teh interesov ljudstvu pred petim novembrom, da ga čaka velika sreča, če glasuje za cestnoželezniško odredbo. Slikali so vse mogoče pridobitve, ki jih dočaka ljudstvo,' kajti cestnoželezniška odredba je bila tako skrbno izdelana, da se je dala obračati kot plašč po vetru. Bila je spretno nastavljena past in privatni interesi so bili prepričani, da se vanjo ujame miška— ljudstvo., Toda miška ni šla v past, ni se dala prevariti s spretno nastavljeno vado. Dne 5. novembra je pogorela cestnoželezniška odredba na splošnem glasovanju, ljudstvo je jasno in določno izreklo, da ne mara darov, ki mu 'jih prinašajo privatni interesi. Ccstnoželezniški interesi so bili prepričani, da zmagajo, o morebitnem porazu se jim ni sanjalo. Na svoji strani so imeli uslužbene dobre govornike, večina Časopisja je bila zanje in izrabili so oglaševalni aparat do pike. Kdo naj bi vpričo takih sredstev še dvomil o zmagi? Ali mesto zmage ie prišel porttz in spolnile so se besede, da se ne more vedno in vsega ljudstva imeto za norca. Ljudstvo je spoznalo, da odrine poobčlnjenje cestnih železnic za nedogleden čas, če glasuje za odredb. Videlo je jasno, če pokoplje odredbo, da nastane možnost, da cestne železnice postanejo splošna občinska last. Spoznalo je, da ccstnoželezniški interesi niso iz ljubezni do ljudstvo izdali lepih tisočakov za kampanjo, kajti ti interesi se niso nikdar nič storili za ljudstvo, če niso dvakrat toliko prejeli od njega, kot ho mu dali. In tako je ljudstvo porazilo odredbo, ki bi bila /.anj nesreča, če bi bila sprejeta. Ljudstvo, ta velika masa, ne nastopa pri vseh vpra-ipoMJ«t«v zelo tanjih tako modro, kot « jc godilo dn, ..eUga nov.mbr. ^,^^0^ pri splošnem glasovanju o ccstnoželezniški odredbi v Chi- rcapondirail s menoj, ds aem v naj cagn Prevečkrat in prerado še posluša svoje pseudopri- ^oHko vedel o dogodkih. Tudi jatelje in se savna na volišču po njih nasvetu. Seveda suo- ,lrtm> *fm ... . ... . . j , . - , . ^ - . v. ho me zanimala, četudi je bilo v /.nu hnojo sinovo, ko je glasovale ze Končano in polem sti-, ,(JU, kar se je tikalo vojne, ska pesti v svoji onemoglosti, ker se ne da popraviti, za prečrtano lu pismo omejeno le ns kar je glasovalo. Ce bi ljudstvo ne poslušalo prijateljev,'*0"^ novteo. Dovoljeno nam je ki prihajajo k njemu v ovčjih oblačilih, od znotraj so pa!h"! d^kra,ltna um i « it ti i • ; . . „4 , 1 »ibo v domovino sli v Ameriko. zgrabljivi volkovi, m In pretresalo vsa javna vprašanja od vseh strani, ki so zanj dobre in škodljive, bi lahko o vsa- "^Lll iTkkoio< imenom lowa teritorij. Prt>d 142 leti je Dubuque ustanovil kolo nijo v tem kraju, kjer je našel tu 41 bogate zaloge svinčene rude katero so mu pomagali izalediti Indijanci, s katerimi je bil v vec nem stiku. Na spominski plošči nad njegovim grobom so utisnje ne letmee 177H—1810. Prvi go verner ,države lowa je bil liobert hukaN iu prvo glavno msslto Hnr iington. Meseca decembra leta 1846 jc vstopila Iowa v ameriško Unijo kot 20. država. . Mesto Duluujue je zelo lično in prijazno, ki ga k rase razni park obsegajoči 275 akrov 'površine. Skozi mesto drže štiri glavne železniške proge,*kot Illinois Central, Chicago and St. Paul, Great Western in Burlington. Reka Mi saiss^>pi, ki se vali skozi to mesto, je velikega trgovskega pomena. Tu je lSIvrazličnih tovarn in 90 velikih prodajalen na debelo. S šolami in višjimi učilišči je mesto dobro preskrbljeno. Tudi cerkva je precej, okoli 33, kjer se či-rfliuio grehov, oziroma tisti, ki se smatrajo za grešnike. Tudi postaje sv. Gambrinusa imamo na drugI strani reke Mississippija v Kast Dulnique, kjer meje drŽave Illinois, Wiseonsiu in naša lova. Dubuque ima o«koli 43,600 prebivalcev. HigijeuiČne naprave so dobre in ljudatvo je zdravo, zato se tudi epidemija iufluence tu ni mogla ugnezditi s tisto silo, s katero je razsajala po drugih mestih. Članstvu društva Zsgorski Zvonovi, St. II«, v Uneolnu, II!.. naznanjam, naj pošiljajo vse, društva se tiksjoče rftvsri tsjni-ku društva in ne meni, kajti jas nisem več v odboru društva, od-ksr Seui v učilišču Dupuque. Andrej Sprogar. dejala zaveznikom i' vadržite ioli-čaaa, da se mi orgsnlzirsuio. zavezniki so vzdržali, četudi je šlo en čas precej trdo, med tem pa ao ameriške ampule v K v ropi narasle na dva infKjofia mož in vojna sreča se je obrnile tako temeljito, da je Avstro-Ogrsks popolnoma poražena, ravno tako tudi Bolgarija in Turčija, iard-tem ko se Nemčija brani priznati poraz s svojimi zadnjimi silami. Pred letom dni so se našt a v strijaki še tikali na pr^a in si domišljali, kako bodo 1 vli tisti, ki so dejovali prott Avstrijk vineli nekoč na njenih "jravgjp", kadar ne bodo povrnili v stM\ "kon tro. " Toda avstrijskih yi ga vg' ni vec. Takega mnenja je bflo med nami veliko Slovencev, nc samo v Sheboyganu, nego po vsi Ameriki. Nikakor jim ni šlo \ glavo, kako morejo Združene dr žave storiti kaj drugega, kakor imeti napovedano vojno samo na japirju, Av^ro-Ogrska in Nem'-Hja pa bosta pretepli vse, ki se njima postavljajo po robu. Kun čno, dan za dnem so morali spoznavati, da so tudi oni' zmotijivi ljudje in da avstrijske iu nemške arpiade niso nepremagljive. Mi pa smo bili p^repriČani v pravičnost našega boja in v Zmago demokracije. Delali smo na vseh poljih, na katerih smo mogli ko Jičkaj koristiti naši stvari. Boril smo se z avstrijaki in krdljevaši tako, da smo Imeli precej težko stališče, posebno v nekaterih na selbinah. Vse ovire smo dosedaj srečno premagali, naš program je ostal neispremenjeu, kateremu se sedaj približujejo tudi vsi ti sti, ki so bili do nedavnega gro movniki za jugoslovansko monar hijo, ki so .naa pred pol letom a letom dni imenovali avstrijske j gente, anarhiste, izdajalce uaro da, demokracije itd. • Tudi pri staši bivše avstrijske monarhije spoznavajo, da smo mi tisti, ki smo bili na pravem potu, in da smo mi tisti, ki smo pravil no' ra anmeli naloge, ki nam jih nareka bodočnost jugoslovanskega ljud stva in demokracije. Danes pri/, navajo, da ne bi bilo ravno sla bO, ko bi se res ustanovila jugo slovanska fedehativna republiko Mi pa smo prepričani danes rav no tako, kakor smo bili takrat, ko smo se vrgli v bpjni metež, da ue more biti drugače, kakor se do gaja, kajti vse se vrti okoli ru/. voja obstoječih razmer. Našapn panje gradimo na Amerfko, ki ni sama prizadeta na kakih teritori jalnih interesih, zato jo tnoramo pridobiti še bolj za naše pravič ne zahteve Ljubitelji Avstrije so nam pri povedovali, da je monarhija bolj ša kakor republika, ker so v uio narhijah vedno enaki zakoni, medtem ko jih v republiki vec no spreminjajo iu ob času volit ve so na dnevnem redu gospodar ske krize. Pri tem pa so pozabi povedati, da je bila gospodarska iu idustrijalna kriza v Avstrlj trajna, da so bile delavske plače nizke in še .mnogo drugih nepii jetnosti. Pozabili so povedati, da ima v repuirimh le ljudstvo moč odločevati kako si hoče urediti svoje zadeve. Če se to ljudstvo ne zna, ali noče pravilno posluževati glasovnice, je to njegova krivda. Ljudje pa, ki vidijo v volilni pravici nekaj slabega, taki prav gotovo spadajo h kajzerjn, kajti taki ljudje so mu najljubši. Sploh bi bilo boljše, da bi taki na zadnjaki nikdar ii? prišli v to dč-želo, da ne bi dejali sramote dc-mokratič. Slovencem. Doma pa bi lahko uživali dobrote avstrijskih parsgrafelcev. Ampak, ttidi oni vedo, ds je republika boljša kakor monarhija, četudi trdij6 nasprotno, ksjti če se ne bi te'ga zavedali, potem bi gotovo ne pri-hajsli v republiko za kruhom, nego bi jedli kruh. kakoršnega jim je mogla dajsti mousrhistič-na Avstrija. Pa ga niso hoteli, zate so ji obrsčali hrbet. Po štiriletnem * vojevsuju pri« Shebojrgaa, Wls. Preminjs-jočl svetovni dogodki, ki ae a tako brzino vrste »red našimi očmi, so izpreobrmll že marsikaterega trdovratneža, ki v svojem koiiMervatizmu nI mogel verjeti kako bi moglo biti na svetu kaj haJ«i» U"dje počssi 'do spozna j javila epidemija, ukazale zapreti očin/. Lepe pokrajine alovensko zemlje se vrste pred menoj. Tež io smo zapuščali domovino, toda ni bilo drugače, kajti v tujino nas je izganjal sistem habsburške države. Sedaj imajo jugoslovanski narodi priliko ustvariti Ki boljši sistem, pod katerim se Im> vpeljala prosperiteta za njihovo judhtvo. % Nazadnjaški elementi tu in v domovini so na delu, da preprečijo pravično demokratičuo rešitev jugoslovanskega vprašauja. Bo- i • m m • I dr Homaflje v Avstro-Ojfsiti. Krvavi izgredi aa Štajerskem. liondou, 8. nov. —f I k Švice izročajo . *4 K.vchange Telegraphu' da 40 bili zadnje dni krvavi izgredi v Ptuju ua Štajerskem. Vojaki iu civilisti ao napadli večje število prodaja Ink- in jih izpraznili in mnogo hiš je bilo zažganih. V boju bilo ubitih veČ oaeb. 'iliaaa Sm natMvm INKIMVa, SESTANEK Mjf^TOOtLOH IN Kaos na Tirolskem. Bertt, 8. nov. -- Poročila o notranjem položaju v Avstriji so «i v nasprotju Največja konfuzija vlada na Tirolskem, kjer so vse vasi preplavljene z masami vojakov, ki so pribeŽali tja z italijanske fronte. Vojaški beguni ropajo živež V prodajalnleah ln po privatnih hišah. ' . Provizorična vlada je naprouila Italijo, da uaj pošlje živil za iz stradano ljudstvo v nemških pokra jijtah nekdanje Avstrije. Z Dunaja poročajo, da je netn ška vojaška misija zapustila Dunaj. Cesarica Žita se je odpeljala s posebnim vlakom proti Švici, kjer jc vzela v najem vilo Wart-fgg v Korsbachu ob Kostniškem jc/.eru. O Druga vest iz Prage se glasi, da je Žita apelirala na češkoslovaško vlado. Če ji dovoli naseliti se v gradu Brandes ob freki Lahi. Odgovor jc bil, da sme priti, toda le kot privatna državljanka. Cehoslovaki mobilizirajo armado. Amsterdam, 8. nov. — Iz Prage •"•c/ Berlin javljajo, da je češkoslovaška vlada poklieala pod orožje vse raošto do 26. leta starosti. Poročilo dostavlja, da je mobilizacija vsekakor naperjena proti Nemči-* _ OgTska hoče biti nevtralna. Curili, 8. nov. — Iz Budapešte javljajo, da jc provizorična ogrska vlada razglasila uevtraluost, kar se tiče vojne med Nemčijo in Humunijo. Nemške čete pod Ma-ckensenom v Rumuuski ne smejo stopiti na ogrska tla drugače, kakor če odlože. orožje; ako ne, jih ogrske oblasti internirajo. Francoske iu srbske čete ko o- k upirale Oršovo* „ 4 Banat jš republika. ' Amsterdam, 8. itov. —- Berlinska "Voasisehe Zeitung" poroča, da jc bila v Tctnešvam oklicuua neodvisna republika Banat, ki sklene zvezo z Hrbijo, če bo treba. Madžari in zahteva Jugoslovanov. Amsterdam, S. nov. -J- Oskar Jaazi, član ogrskega kabineta, je izjavil, da se bo Ogrska ozirala na pravične zahteve Oehoslovakov in Jugoslovanov, toda ljudstvo samo mora/določiti nove meje. Ti- Bavarske četa ao invadirale , rolsko. Curih, 8. nov. — Iz Iuouiosta ^ročajo, da so bavarsl^e patrulje prekoračile tirolsko mejo in bavarske oblasti so izjavile, da i-majo močne čefb na razpolago za obrambo svoje meje. Bavarski vojni miniater jc obvestil Tirolec s sledečimi besedami* "Prihajamo kot prijatelji, toda poalužlli se bomo sile, če naletHuo na od-por*'' Z Dunaja .javljajo, da bo vlada Nemške Avstrije zahtevala jtiSno Tirolsko zase. VESTI Z BOJIŠČA. Pariz," S. nov. — Nemška deleča, ija, ki ima aprejeti pogoje za premirje, je prekoračila zavezniško fronto blizu La Capella zad njo noč. Zavezniška vojaška d< pntacija, ki jih je čakala, je spremila nemške poslance do kraj« v departmentu ob ndci Alani, kjer jc maršal Fooii določil mesto za sestanek. Dele^atje so prespali v hiši blizo I* Capelle in < daues zjutraj so sr podali na lice sestanka. Od kraja, kjer no preuo-čili, pa do mesta, kjer jih ie ču-kat Foch, je štiri ure pešhoje. . Z maršalom Foehoui je bil Sir Roaslyu Wemyss, prvi lord angleške admiralitete in francoski gc neral Maxime Weigand. Nemška delegacija pod vodstvom Matije Erzbergcrjn je pri-sla v Hetz v sredo zvečer In od tam je poslala brezžično .branja v. ko v imenu nemške vlade maršalu Fochu si rdeče vsebine: "Predsednik Wilson je ini.;-iniral nemško vlado, da jefmai-šal Foch pooblaščen sprejeti zastopnike nemške vlade in jim dostaviti pogoje za premirje, Naznanjamo, da je nemška vlada i-nicnovala in poslala v t«> avrbo sledeče zastopnike: Matija Erz-berger, general Wlnter?eld, grof Alfred von Abendorf, general von Gruenell in kapitan von Salow. Prosimo, da uas informirate brezžično, kje sc snidemo/ z Vami. Nemška ai bi čestitala v interesu človečanatva, ako se s pri-lodom nemške delegacije začasno ustavi (bojevanje." Francosko poveljnttivo jc takoj odgovorilo v četrtek ob eni url zjutraj, da uaj nemška delc-gacga potuje v avtomobilu po cesti, ki pelje skozi Chimay, Four-mies, La Capelle iu Uuise. Obenem je francoski poveljnik na dotlčneul delu fronte dal pove* I je, da naj preueha streljanje d< ttfrh popoldne. , (Omenjeno povelje tfiancoake-ga generala je ameriški poročevalec narobe razumel, misleč, da je premirje že podpisano, vsled česar je poslal brzojavko, ki je v četrtek popoldne ^vrgla vso Amc. riko iz ravnotežja v mnenju, da je vojna že končana). Nato ni bilo od Nemcev nobenega glasu do polu dveh popoldne (četrtek) nakar je prišla brezžična brzojavka sledeče vaei bi ne: "Nemško poveljništvo zavezniškemu poveljniku: Vsled slabe iu razkopane ceste ni mogla naša delegacija priti na določeno mesto 0 pravem času. Zdaj je na potu v spremstvu delavcev, ki poprav. 1 jajo cesto." Ob Šestih zvečer je prejel mar. šal Foch drugo brzojavko, ki se je glasila: "Nemška delegacija se je vsled slabe ceste zadržala lu pride v Haudroy (dva kilometra scvero-zapadno od La Capella) šele med osmo iu desetp uro nocoj." Bojevanje je bilo suspendirano na fronti v okolišu Guisa od tretje ure v Četrtek popoldne do tretje ure zjutraj, ko so šele prišli nemški delegatje na mesto^Fran-coska deputaeija jih jc sprejela dostojno in odvedla ua določeno mesto, " Beli o de Patis" javlja, da i-majo Nemci dva iu sedemdeset ur časa sprejeti ali zavreči pogoje premirje . da jat udi puulala v Berlin zaktevo, da morajo uemške čete takoj sa-jfofcatltf poljskoolciulje. 1 Skaudinavct aa boje boljševiama! Stockholiu, Švedska. —• Boljše viška propaganda na Švedskem ln Norveškem se je zadnje čase tako razširila, da so pričeli *kan dlnavfkl kapitalisti' s manjšo bur-Žoazijo vred orgaulzirat! tajno belo gardo Vsi trgovci in večji posestniki so dobili navodila, da naj drže puško iu strelivo v hiši. Ruski boljševiki Imsjo v Stoek liolinu javno podružnico in poroča se, da je sovjetska vlada Moskvi izdala že ogromne svote denarja za propagando boljševizma v Skandinaviji. Švedska vla-da ui do zdaj delala nobenih ovir boljše vikom, ali zdaj so postali zadnji že tako močni med delavci In vojaki, da se jim oblasti ne u-pa jo stopiti ua prste. PR*ZNOVANJE DRUGOD Pariz, 8. nov. — Francoske čete so včeraj na vsi fronti sever-no od Rcthela napredovale 1* milj in so dosegle Llart. 1500 Neniccv je bilo vj*tih. London, 8. nov. — Auglešks armada je pričele obkoljevatl trdnjavo Maulieuge pri belgijski meji. Bojevanje oziroms zasledovanje Nemcev'je trajalo ves dan. Pariz, H.' Nov. T Ameriške če-te »o okupirale Medan iu bližnje hribe. Več kot sto vasi ln 1000 ešvRaik prebivalcev je bilo osvo-I,o jenih v zadnjih it triindvajsetih tirali. Nemci ae umikajo v dolhil ob Maši v Belgijo Na belgijski fronti ae Namcl u-mikajo proti Brusi u Včeraj so obesili bele zastave v (Jhentii in uoalali glaa, da naj zaveanlki ue ■irrtjajo na mesto. nttcmariea v Carigradu. I/ondon, 8. iiov^ — Tukaj poročajo, da se zavezniška mornarica vsklra v carigradski luki jutri (v soboto). 4 '* Ohicago, Ht — Brzojavke nu-/uaujajo, da lil le ljudstvo v Chicagu praznovalo konca vojne iu zmage na dkajzerjem, ampak da »o ae euakl dogodki, kot v Chicagu^ dogajali povsod. V New Vor-zmage nad kajzerjem, ampak da ulicah kot v Chicagu. V prodajalnah, delavnicah' in tovarnah so prenehali z delom. V šolah so prenehali s podukom'in tisoči otrok so se vsuli ua ulico, ^judjo ko plesali na ulicah. Komaj se je raznesla vest v Jerscy in ua Lotig Island. ao delavci prenehali delati v ladjedelnicah iu .municij-sklh tovarnah. Ob Štirih popoldne so I lat i izdali posebne izdaje, v katerih so jasno povedali, da premirje še ni podpisano, toda veat nj napravila najmunjšega učinka na ljudsko ^unožico, kajti nji je bilo vseeno, kaj poročajo časniki. Ob pol enajstih ivečer je bilo v New Vorku več ljudstva na ulici, kot kedaj preje v zgodovini mesta. Hrup in trušč sta naraščala, mesto da bi polegla. Policija jc pozvala vse svoje rezerve v službo, toda situaciji nI bila kos. V mnogih mestih so sredo pro-glasili za praznik, kakor hitro se je raznesla vest, da je Nemčija podpisala premirje. Tako jc ua pr. Mr. Capper, governer države Kansas, proglasil sredo za praznik. Komaj so v Washingtonu, D. C., izšli Usti iu prinesli vest, da je podpisano premirje ,se je zbrala ogromna ljudska miifJŽlca pred Belo hlŠo lu klicala predsedniku Wilsoita. Nekateri so plakali, drugi smejali alt kričali. Zahteva po predsedniku je bila tako velika, da je stopil predsednik is Bele hiše iu smehljajoč ae je mahat ljudstvu z belim robcem. Tudi v Washbigtonu so prenehali z delom, na ulk-ah so se organizirale povorke. Ljudstvo je pelo, se sinejslo In kričalo. V Philadelphljl je zapel zgo dovinskl zvon svobode, psrnc pi-ščsli so zatulile, ljudstvo je pre-nehalo z deloiu. Prezgodnja vest o podpUautrm premirju je Izzvala izredno veliko veselje tudi WToledu In Hc-velandu, O., v Indianapolisu, i ud ., v Ht. Louisu, Mo., in drugih me-»tih. Kamor jc dospela ves}, da j* podpisano premirje, povsod »o ljudje ustavili delo iu hiteli ua ulico, da slavnostno obhajajo dan zmage. je ljudatvo odobrilo prohiblcio* nistični dodatek k ustavi, ki ga ja sprejela aaduja leglalatura. Med prohibioiouisti vlada seveda veliko veaeljf. OTROKE ZOPKT IZKORIŠČAJO Waahington, D. O. — Delavski department je podaj izjavo, ki po kazuje, da ae je po cadujih poročilih zopet pomnožilo izkoriščanje otrok v tovarnah Severne Kuro!i-ne. Južue Karollue, Vlrginlj« iu Rhode Islauda, ker je bil sakou za ^•srstvo otrok proglašen dne 2. junija 1918 protiustavnim Zakon je prepovedoval vposlje-.nje otrok pod 16 letom v rudnikih In kamnolomih, pol 14 latam pa v tovarnah. Otroel med 14. iu Ki letom niso smeli v tovarnah delati več kot osem ur na dan lu šeKt dni v tednu. Z deloiu idao smeli pri četi pred šesto uro dopoldne in ni so smeli delati po sedmih a večer Dokler je bil zakou veljaven, so protiMŠli, ds je lft8 otrok pod 10. letom delalo v rudnikih iu kamnu lomih iu 383 otrok pod 14 letom n tovarnah. Dognali so. da je 1.0D4 otrok med 14. iu 16. letom delalo več kot oaem ur na dan, ali ds so delali ponoči, kar je bilo v proti-fclovju s postavo. Po drugem juliju ao uvedlt zopet preiskavo, da doženejo, če so podjetniki zopet pričeli izkoriščati otroke. I radnikl otroškega biroja so pronašli sledeče: t V 392 tovarnah je delalo 909 o-trok pod 14. letom. 3,1 NH otrok pod 16. letom je delalo več kot osem ur na dan In 14^)1 rok jc delalo ponoči. V 13 rudnikih so našli 62 o-trok pod 16 letom. V Štiri in dvajsetih državah ni-majo postave, ki določa osemumi delavnik za otroke med 14. iu 16. lotom. Po Informacija)! je nekaj navadnega, da delajo otroci v teh drŽavah po devet, deset lu euajat ur ua dan. V Severni Karollni, Ju* žnl Karollni in (Jcorgijl so otroci najbolj izkoriščani, kajti delati morajo po euajat ur ua dan in ua-vadno šestdeset ur v tednu. Slriiittt NirHia U«Un»vlJ«ua I. aprila 1104. PHiirii JidMti lak v r p. 17. juulja 1007 v drl. Illinois. GLAVNI STAN: £087-4* «0- LAWNDALB AVB., CHICAGO, tLMNOt* UPRAVNt ODBOBi P red tednik t John VofHt, boz m, I .a Salta, UI. I. Podprrda+dnik: J. HratkovlA, B. F. D. 4, Boa S«, Glrnnt, Khu-. II. Pe4pred»odu|kt Jolof KuhdJ, »388 Bwiag Avt., Ho. Oklaago, lit. Tajnik: Joka Vordorbar, 8708 Ho. Uwadat« Aro., Oktoago, Iti. lUagajalkt Anton J. Torbov«, P. O. Boa 1, OUoro, IU. Zaplssikar: Joka kolek, 4008 W. Stat Ht., Cklcago, IU. NADZOBNI ODSJUCi Jota Ambroii«, Bo« 881, Caaoaaburg, Pa. Paul Bargor, 8838 rta. Karlov Ava., Chicago, IU. SOBOTNI ODSBKi I Aatoa Hrast, Bos 140, Oa»oaat>urg, Pa. Jala Kadiiok, lloi 48?, Hailtktoa, Pa. . . Kudolf Plator4«k, Bos 438, BrtfgavliU, Pa. % Jakob Mlklav«i«, L. Bot 8, WUIoek, Pa. M. Pstroviek, 14818 llata Ava., CeUtawood, O, UREDNIK PBOSVBTBi Jota Savartalk. ' , I ' VBHOVNI ZDRAVNIK i 1 r. J. Kara, II. !>., 8808 Ht. Olatr Ava., Clavalaad, Okla. V8K DBNABNK ZADEVK IN BTVABI, ki M tl«eje gl. vpravaoga odbora iu 8. N. P. J. aaj aa poliljajo aa aSalevt JOUN VRBDKBHAB, 8837-8» Bo. Uwadala Ava., Okleage, 111. PB^TOŽBB GI.EDK OKNKRAI.NEGA POSLOVANJA aa poliljajo ua naalav JOŽE AMBROŽI^, Boz 851, Caaoaaburg, Pa. Pritožba prepirljiva vaablsa, ki ata Jih ralUl prva la draga iultauaa sa poliljajo aa aaalov i - ANTON BBAHT, Bot 140, Oaaoaiburg, Pa. V HI DOPISI, razprava, Stfukl, aasaaaUa Itd. sa "Prosvato11 aa |»ollljaJo na uaalovi VBViDNlSTVO "PBOSVKTB", »857—8» Sa. Lawada)a Ava., Chlasgt«, lil. VBB ITPRAVNISKB RTV A BI, naro«alaa, oglaal, aa paliljaja na aaalovi UPBA\ Nl&TVO "PBGHVBTM", 1887-8» Ho. Uvudala Ava., Chloagu, lil. V korfpoadanot a tajulltvom H. N. P. J., aradalltvou la spravnlAtvoai "1'roavata" aa rabita imaa uradnikov, aurval ssplllta asalov, ki ja ta aavodoa, ako lalita, da bo vaaka stvar kitro ralaaa. "Sevedt la teh fiustev." "Potem evedu bodete dali pro-(it. ki ga prejemate od te ure več dela, dela kam. Zakon jc njih o-hramba, iu če bi prejele še ta denar, bi bila to pomoč za ujlh dom". Tovarnar šč'jc obrnil iu odŠcT," uo da vztrajal pri avoji patri joti* čnl »ahtevl, ai odgovorno KROŽEK TATOV RAZKRIK- 38 DRŽAV JM SEDAJ • "SUHIH," f Nemci odidejo CUrih, H. nov. I r. Vdtfave ček Berlin je včeraj priftla veat, da *e jc na Poljskem organizirala nova vlada, pri kateri prevladujejo delavci. Nova vlada jc v pondeljek prokftsmirala republiko in obenem je razglasila, da se morajo interesi privilegiranih razredov umakniti Interesom ljudstva; Iz tega ra*U>-ga Ik> IiucI delavski razred večino zastopnikov v kabineta t|ove vlade. ki bo izvrševala vao oblast dokler m ne anide ustavodajna skupščina N Chicago, ni. - Zdaj j« v Zdru ženili drŽavah tri In trideset suhih driav. Kalifornija je edlns država, ki je ostala mokra med državami, v katferih so v tosfk glasovali o pro-h i Idriji Poročila Iz ene tretjine države govor|, da je bilo za pro-hlbieijo oddanih 71,157 glasov, proti nji pa 110,004 Izneiiadeiijc Je povzročil izid glasovanja v državi Ohio, kajti večina do sedaj preštetih glaaov jc za prohibicijo. Iz 572 farmar. * k Mi volilnih dUtrlktov, v katerih je ljudatvo večinoma za pro hiblr ijo, še hiao gla»ovi prešteti. V drugih d lat riktUi je bi|o oddanih ;4 ur dela v tednn. "Inceatiral «•»»» tdolsrjr* v /adolžnii*ah avolnsle In vojno varčevalnih znamk**, jc rekel tovarnar. "KtoHui'. kar moretu, w» vojno. Ilo> podjetje Izdeluj« vladna naročila In potreba je, da vsaki dan obratuje po eno uro edf*; - - -- ' Kajne. v1 «n»clir»tobi Hava rak off Baer--Bttra»iiH, kstori ia aarajea I« uriatnaga huo-IJa In »ladja (nisi«), Jauaa koava (aan) »Ailoatuj«* «a 7 galon (80 ataktanlo) fiuv i^nefu, od prava Ilavaraka aa lotaa.l rnalnAu jolo, (dva tar atasa aamo IB.10 a polt* itino vrvd. Krilor ankrat to idvo im. ■ktial, na pij«« val drug«. — Natau/nn navadilo polljem s vsaki« aarolllosi. Narolllost iirllaaajta denar ali aioaa? ordar (ua privatnik lakov) lar uaalav- IJaJta A* PBBTOTKIE. •78 & 184U Si, \W* NEW VOHK, N. T. * • rum SE PODRAŽI. Indlanapolls. Ind. — Komkija sa javna potrabščlue j«- dovolila Indlsns Public Servle kompaniji, da začasup prišteje računom /4 plin v Aurori. Ind., 25 oentov. Llutou NVster koinpaulja Je do* bila pravico, da podre*! l.tMHi gs. Ionov vode za tri cente, PRASlOl SO SS VRNILI MOV.' DO- va v.' i > f ' , M i Downiavilie, Oal. — Tukaj aem en pripeljali msnjfto čredo prsšl-čev ns vozeh, ki se tskoj nap<»tlla proti' Fourierjcvl kmetiji, ko so jih razložili raz vozove. Prašiči nlao hodili pot, po kste-rl so jlli pripeljali, smpsk so ubrali ravno iu najbližjo pot proti svo-jeftni nekdanjemu domu. tmJJf »H m»-jiurllia aa (a* Umdmnh la«, nM|p J laiMlaUi vam b« kri. Ha lakaji«, kar la mH»B«o •• •»»!•••. t V«« kalaaal, kCarlbato)«i a vadaaj K' MnutMMt. a« aakaiU, u«;«« f»i Z*l«n)< aavl, ki *adt k» m»kur|a m4r». tt »tn* v krtka la kmw Im l«4l ».H •p«M»«iju b»H »Ha hr«u»» im ni i« i/mmim« ar« i V^h^Miklk. »^a »m tžktk, .'tktk 1irtlk-iah'«4%^ W ala• Svak |»«i*»I4K«. f+pmM aa N« r*««kiu l 0 aaatvt«i M Ma. — Prldll« »MM I« IUv|ltt#l Doktor B. F. Mul lin ^»siisiur^ j 411 Fovrtli Avt., Pltisb^rgli, Fm. (UmsprmU pa«la. 4 l li PaaMa aa aaeH »dravalk I|m. djallat aa Blovaa«a v Ptitaburghs. Zdravim la val kot 88 la« Maa aiaika la Aaaaka. Ozdravil mm la aa llaola la tlaola aaab la mwr*m ladl vsa. V rdravljaajs raaslh b«laaal laiaai asjvalja lakulnja. Rabi« aa sia aa)UIJU adrsvila. Imata aaj-UljM alaktrHal a« raj aa i*ralakav» aja, laiaai kalaraga aa vidi aala vaie telo hal aa dlaai- K a^ai ptikaMJe IJadja «4 blian la dala/, da j»l* a4aa> vbs Zdra»Ha ra«sa bal«««! ai la a«gl«' 8iaia preUkdva aaateaj PrtdlU k ..ai ko« k nJaulj.. Uradw ad ». «Mra| da A »^aSar. V aaM|a mm ad IS. aea 8a A MMIIJJMMI0MO»»O^HM»MMtlua Ukrajina, da vita Uuaija. Eni so služili pri pošti, drugi tonili žganjico poleg cest, tretji so prodajali po voieh ln mestih rasno robo. Skoro v vsaki vasi je stsls tudi kota, v kateri je bival Zaporožec. Nekateri so imeli v takih Ifočah tudi ženo, ki je gospodinjila. Tak Zaporožee, vešč in zveden, je bil semtertje celo dobrota v vasi, v kateri je bival. Ni ga bilo boljšega kovala, stro-jarja, avečarja, ribiča in lovca od njega. Kozuk ja vse znal, vse nsredil, hišo postavil in sedlo zssil. Vendar ti nasslniki niso bili nikjer stalni; nsuelili so ss le od danes do jutri. Kdor je hotel z orožjem v roki kljubovati obsodbi, napasti soseda, ali ubraniti se napadu, moral je samo zakrivati; taljoj so hiteli "molojci" skupaj, kakor vrani na mrhovino. Uporabljalo jih je plemstvo, uporabljala gospoda, živeča v večnih prepirih med seboj. Ko takih prepirov ni bilo, bivali so tiho, po vaseh delali neutrudljlvo ter si v potti svojega obraza služili svoj vsakdanji kruh. In tako je trsjslo lasih leto, časih dve, dokler se nI nagloma raznesla novica, da nastane večji pohod, bodisi*kakega atamana na Tatarjc, ali na "Lahe"; bodisi gospode poljske v Valahi-jo— takoj so ti kotlsrji, kovači, strojarji in ave-čarji vrgli na strsn svoje orodje ter začeli piti ns smrt po vseh ukrsjinskih krčmsh. ZapivŠi vse, pili so na upanje. Priplenjeno blago ima plačati, kar so zapili. Ts prikazen ie je ponavljala tako redno, da so ukrajinaki prebivalci navadno govorili: "Oho, krčme ss tresejo Nlževcev — ns Ukrajini se nekaj kuha." Staroste so tskoj začeli pomnoievati zalogovv gradovih, obračujoč pazno na vse strani svoje oči. Poveljniki so sklicevali skupaj vojake, s plemstvo js pošiljalo žene in otroke v mesta. To pomlad so začeli Kozaki piti, kakor ni -kdar poprej. Zapravljali so slepo ves svoj zaslu-že k, pa ne ssmo v enem kraju, v egem vojvedstvu, marveč po vsej Malorusiji,* kakor je dolga in ii- "' jjjjb, ' \ - JCaj pa se pripravlja, tega celo Nilevci sami uiso vedeli. Govorili so o Hmelnickcm, o njegovem bregu na SiČ in o ubežnikih iz Čerkesa, Bo-guslsvjs, Korsuna ln drugih mest, ki so hiteli sa njim. Tudi so pripovedovali fte kaj drugega. 2e več let so krožile vesti med ljudmi o veliki vojski s pogani, katero je hotal kralj, da bi ftobrim molojccm k plenu pripomogel. Rekli pa so, ds je Poljski ne marajo; — zato so se vse te vesti zmetale mod seboj ter rodile v glsvsh nemir in pričakovanje nenavadnih dogodkov. Ta nemir je pridrl tudi za ljubezensko si- dovj«. . , Na vse te znake nI bilo varno zapirati oči; te navade tudi ni imel knez Jeremija. V njegovi ohlastnljl nemir nI mogel tako hitro vzkipeti, ker js strah krotil vse. Čez nekaj čssa pa so vendar jsll dohajati 'Iz Ukrajine glasovi, da se kmetje tu in tam protlvljo plemstvu, da hočejo Iti šiloma na vojsko s pogani, ln da se število u-bežnikov na SIČ čedalje bolj množi. Knez je torej .razposlal poslance k gospodu Krakovskemu, k gospodu Kallnovskemu, k gospodi Lobodi v Perejeslavje; — sam pa je pozval domov po stepnlh stražnicah razpostavljene vojake. Med tem so dohsjsle pomirjujočo venti. Gospod veliki hetmsn js povedal vse, kar je vedel o limelpickem; nI ps hotel pripoznati, da bi nemir mogel nastati Iz tega. Gospod poljni hetman je pisal, da se "tnlsdina, kskor čebeljnl roji, vsi-kdsr razburja v pomladi". Sarao edini Zacvili, hovski je poalal list, v katerem jo rotil kneza, nsj ničesar no zamari, ker ts burja prihaja z Divjih Polj. O Hmelnickcm je vedel povedati, da je šel na Krim h kanu, prosit pomoči. ''Kskor mi prijatelji lx Kiča poročajo," pisal je. "nabira tam ko-levi iz vseh logov ln rek vojake, pešce in konje-alke, ne pove pa nikomur, zakaj to dela; torej mislim. ds ta burja prlhrujc na nas in če se zgodi s tatarsko pomočjo, more prinesti grozno nesrečo vsem ruskim pokrajinam." Knez je zaupal Zacvillhnvskemu več, nego hetmauom, ker je vedel, da nihče v vsej Malorusiji ue pozna tako dobro Kozake ln njih premetenost. kakor on. Sklene torej zbrati kolikor mogoče obilo vojakov In ob enem priti reanlcl do ž), vega Nekega jutra ukaže poklicati k sebi gospoda Bihovea, poročnika valaškega prapora ter mu reče: ... • • "Kot moj poslsnoc jesdlte ns Kič k gospodu stamanu kosevemu in mu daste to piamo s mojim uradnim pečstom. Ds boste pa vedeli, ksj prav-ssprsv hočem, povem vsm še, ds je list ssmo na-vtdexcn Vaa važnost vašega poalanatva pa tiči v vašem rsaumtt; poizvedite o vsem, kar ae tam godi, koliko vojake so že sklicali in je še sklicuje-jo I Priporočam vam še poaebno, da si poiščete takšnih ljudi, ml katerih boste mogli zvedeti vse podrolmoati o Hmelnickcm. kje je In če je resni-oa, da je šel v Krim prosit Tstsrjs pomočit Ste me razumeli T" "Kskor bl mi kdo us dlan rspissl." "Jezdito precej n« fvhrin ln potoma ns po-ftivajic \eč nego eno noč Ko tj« dospet«, Idltc k prapor*< «kn SUevillhovskemu. ds vsm bo dal pisarn n» Svojr nriinlelje ns Hiču, kater* jim tajno oddsate 'M r« brina odplujete po vodi v hsjdsku SB/Setafc, apcroAfes ffospMn •trrdrickemu mo) pok Ion In dSJtc mu to pismo, t hi vss uksže pro-peljati čea "l^rohe" ter oskrbi potrebne brodni-N« Siču s« tu.li dolgo n« mudite; glejte, po-, sloftajtc. pa so vrnit« *ko l„Mte ftlvL ker to no. dfimitvo nI lahMt" "Vaša knežja svetlost ste moj zapovednik. Koliko naj vzamem ljudi!" "Vzemite štirideset poštnih. Odideta danes proti večeru, pred večerom pa pridete še po poduk. Zaupani vam kaj važno nalogo." Gospod Bihovse je vesel odšel; v prednji sobi ps srečs Bkretuskega z nekaterimi častniki od topničsrstvs. "Kam psf" vprašajo (S. "Že danes odidem." "Kam? KamTi i "V Čehrin in od tam naprej." "Pojdi z menoj," reče Skretuaki. Spremivši ga v svoj stan, začne ga nagovarjati, naj mu odstopi to nalogo. "Kskor si moj prijstelj," reče mu, "zshte-^ vaj, kar hočeš, turškega konja, tkanin, vse ti dam, po ničemur mi ne bo žal, ssmo dovoli, ds jsz grem namesto tebe, ker tako hrepeni v te kraje moja duša. Hočeš denar, dobiš ga, da le odatopiš. Slave ti itak ne prinese, ker se vojaka, če že ima nastati, tam najpoprej začne; — in lahko pogineš. Vem tudi, da ti je Anica ljuba, kakor tudi drugim; — če odideš, pa ti jo drugi izneverijo." Ta poslednji vzrok seže še najbolj do živega gospodu Bihovcu; pa se je še upirsl. "Ksj poreče knez, če odstopim; sli mi msr ne bo zsmerilf To je knesova zadeva, tako naročilo." Skretuaki, ko je to ališal, teče h knezu ter pfoal pažeta, naj ga naznani. Čez kratko vreme se paže vrne z naznanilom, da knez dovoljuje vstopiti. Namestniku je hudo bilo arce atrahu, da diši kratko "na!", po tem bi mu ne ostajalo drugega, nego opustiti vso namsso. "Ksj hočeš f" vpraša knez, zagleda vši namestnika. .j i Skretuaki mu psde k nogsm. "Svetli knez, prišel aem najpokornejŠe pro-slti, da bi poslanstvo na Sič meni Izročili. Bihovec bi nemara odstopil, ker je moj«prijatelj, meni pa je ta pot tako draga kakor moje žvljenje. Bihovec se sam boji, da hI se vaša knežja avetloat za to nanj ne jezili." "Za Boga!" reče knez. "Saj ^ bi bil dru-zega poslal nego tebe, pa mialil sem, da bi nerad šel, ker al ae šele vrnil z dolgega potovanja." "Svetli knez, ko bi me vsak dan poslali, na to staran bi vselej šel z veseljem." / Knez gs gleds nepremične s svojimi črnimi očmi in čez nekaj časa vpraša: "Kaj imaš tam?" t Nameatnik je atal kakor zločinec, ki ni zmožen prenesti preiskovalčevega pogleda. "Že vidim, da moram povedati resnico," reče, "ker se razumu vaše knežje svetlosti nobene skrivnosti ne morejo skriti. Le tega ne vem, 6c nsjdem milost v očeh vaše knežje svetlosti f" Zdsj zsčne pripovedovati, kako je 8poznal hčer kneza Vnaila, kako se je vanjo zaljubil in kako red bl jo sedaj obiskal in po vrnitvi iz Siča popeljal v Ljubno, da bi bila pred kofcaško nevarnostjo ln nadležuostjo Bohunovo varna. Zamolčal je aamo pogoje stari kneginji; to tau je zabfft-njevala dana beseda. Mesto tega pa je začePpro-siti kneza, da mu izroči BihovČevo poslanstvo. Končno mu reče knez. "Že itak bi ti dovolil iti in ti dal ljudi; ker si pa tako modro narsvnsl, da hočeš pri tem pO* slanstvu tuki zase nekaj storiti, moram ti še tem bolj ugoditi to ljuba v." To rekši, tleskne z roko in ukaže pažetu, naj pokliče goapoda Bihovea. Nameetnik poljubi veaelja knezu roko; ta pa ga prime zs glavo in mu reče, naj počaka. Ne izmerno je ljubil Skretuakega, kot vrlega vojaka in čaatnika, na katerega se je smel popolnoma za neatl. Poleg toga je še bila med njima vez, ki ve že podloinika z goapodarjem in naaprotno. Okoli knesa je bilo dokaj dvornikov, služabnikov in li-sunov, ki so isksli svoje koristi; tods bister Jere mov rstum je dobro vedel, konju sme upati. Vedel je, ds gs Skretuskl ljubi, kakor očeta; Zato ga jc cenil in mu bil hvaležen za ljubezen. Z radostjo tudi zasliši, da ta njegov ljubi je nec ljubi hčer Vasila Kinčeviča, starega služab nlka Višnjeveckih; njegov spomin je bil knezu tem dralji, čim žalost ne jša je bila njegova usoda. ' "No iz nehvalcžnostl do kneza," reče, "nisem poizvedoval po hčeri, smpsk ker se vsruhi niso dali videti v Ljubnem; tudi mi ni dešla nobena pritožba; — zato sem sodil, da so pošteni. Ko si me opomnil na njo, hočem se je spominjstl, kskor svoje lastno hčerke." Ko Skretuskl to sliši, se ni mogel dovolj na-čuditi knesovi dobroti. Zdelo ae mu je, da al očita, ker ae zavoljo rasnih opravkov ni brigal za usodo nekdsnjegs vojaka ln dvornika. Med tem vstopi gospod Bihovec. "Goapod." reče mu knez, "ostsnem mož-be-seds. ("'e hočete, pojdete; tods prosim, storite mi to ljuhav in odstopite nsročilo Hkretuakemu. Ima tam svoje važne opravke, kl jih hoče potoma iz -vršiti; jas ps Še ksj ugodnejšega najdem zs vss." • "Svstli knez," odvrne Blhove«,/'prevelike js ljuhav vaše knežje svetlosti; ko morate ukszstl, odločitev meni prepuščste. Na bil bi vreden te ljubezni, ko bi je ne sprejel s nsjhvaležncjšim sresm." "Zahvali se prijatelju," reče knet, obrnivši se k Skretuskemu, "ter idl, da ae pripravil na poti" , 1 Skrst trnki ae toplo zahvali Bihovcu; v neko-Iiko urah je bilo vse pripravljeno. V Ljubnem mu j« is davno presedalo; to poalanatvo je ugajalo vsem njegovim šel jam. Najpoprej je imel vj. deti Heleno. In potem — resnica, — je bilo treba, da se aa delj ča*a poslovi ml nje, ter gre naprej na SIČ; toda drugače ni šlo. Čakati js moral, da bodo pota po neizmernem delevju aa potovsnje pri- Deseti bral « ROMAM. Spisal Josip Jurčič. stbn sadjem, ki ga je snoči le na pol videl, in se je razprostiral po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začel travnik oib obeh plateh malega potoka, ki se je vil daleč po vedno o^ji dolini med vrbovimi grmi in bleščal v jutranjem solncu. Tudi velika samotna lipa, ki je po-, nosno na samem raztezala Široko razrastle vaje, ae je videla a strani. Na koncu dolgega žleba se je izlival potok v širok ribnjak, ki je bil podoben malemu jezeru. Ka obeh plateh ribnjaka pa se je vzdigovala kamenita strmina, toa desni strani gosto prerastla, na levi pa gola. Na vzvišenimi pa je stala vasica, ki se je okolici kaj lepo podajala. Med graddm in vasjo je bila majhna podružna cerkvica z ograjenim pokopališčem, ki so jo bili postavili nekdanji slemenški gospodje. Profi vzhodu- črez vrt in črez travnik pa je Kvas videl večjfc domgvje; ker je pa stalo tik ho-ste ln se ni videlo iz drevje, zato ni mogel razsoditi, ali je hiša pre možnega kmetskega moža ali pa gradič. To je bil Polesek. Ko je tsko gledal skozi okno, jo zapasil desetega brata, bosega in opravljlnega kot včeraj; ravno je izza konjskih hlevov pri gnal konja, ki ga je on včeraj je zdil.' (mei jc veliko batlno v roki in je konja neuamlljeno vsipaval prek reber po dolgem. Priscdši mimo okna je zagledal Kvasa, na-mežikal z očmi, raztegnil široka uata na čuden smeh in zavpil: "Dali so mi ftospod, da bom z vir tiral Peharčku nazaj, hI! Pa ta božja stvar tako hodi kakor pott na vlaku. Krjavlju jo bom dal na popravo, takole." i Pri sadnji besedi sopet loputne a gorjačo po konju. Kvas ni vedel. sli bi se smejsl sli jezil nad neusmiljenim človekom, katerega je le nevkaj časa lovil a očmi. > Starš hišins je pokuksls v iz-hieo In videč, ds ^e vstal, gs po-klicale k sajutrktC ki mu ga je postavila na mizo. Ob eaem mu j« pravila, da so drtgl ie zunaj. "goapod pri ljudeh, ki čeiplje tresejo na gornjem vrtu, gospe pri suiflnt jami, gospodičns pa hodijo doli po vrtu." Četrt ure potem je bil tudi Kvss.ns vrtu. Nsaproti mu pride Manlea. Dane« se mu je zdels še veliko lepiš. Vošči ji ddhro jutro in ona ga vprsAa, kako mu - . kaj dopade ns Hlemenfeah, ksko pravna. Popn-j . kneginja nr a Heleno TJ fc spal ln druge vImIo navadne rc (Nadaljevanje.) * PreiniŠljevaje razne izkušnje in dogodke današnjega dneva se vleže v mehko posteljo s ladklm občutkom trudnega človeka, ki je dan preživel popolnoma zadovoljen z njegovim koncem. Komaj nekaj ur poprej so ga še oblajale bridke misli, tožil je nad svojo usodo, ki mu ni dala veliko več kot revščino, ki ga je dr vila, ko je a jo čut 11, da Ima goapod ična nekaj v sebi, kar jo poatavlja veliko viij/, In ramo aato je bilo vse hur tobaka in ai jo natla^i. Manica odide po vrtu, poprej pa nekako smeje se pogleda Lovreta, tci je atrrne gledal tega moža in ni vedel, kako bi odgovoril; ni vedel, ali je prav razumel ali rte, ko jo dejala: "Tu prihaja naš stric." "No, vidim ae vam kakor kak "vacuus viator" (pohajač brez dela), kakor Latinec pravi, ne vem že kateri. O vidi j, >^Vergilij ali Horacij. Pa lo nič ne de, če človek dolgo živi, mu vse pride v koš. Včasih smo bili že drugi dju-dje, "fuimus Troes" (bili amo tiči!), veselo smo živeli, pili in peli, da nikdar toga, in Adolf, svojega očeta drugi sin, ki bi bil imel dobiti tolar vrezan vrhu glave in nositi črn ^alar, ni bil zadnji Pa zdaj so vse tiate urice po zlu. Povejte mi, tovariJr moj, kaj bo iz vaa, kam ae boste zdaj obrnili, ko ste dognali sedmo in osmo šolo?" "Ne vem še, nisem se še odločil," odgovori Kvas. "V semenišče ne?" vpraša atric Dolef in* vtakne tlečo gobo v tobak. "Najbrž, da ne." "Pa zakaj ne? Glejte, ko bi se jaz ne bil premislil in bi bil to, kar ao moj rajni oče menili, ds bodem, bi bil zdsj ves drugačen mož, kakor sem. Dekan bi bU in še kaJ^Več. Pa to se ve, ko ne bi bilo na svetu pijače, bi bilo marsikaj drugače. Ako bi ae pes ne bil sa grmom zamudil, pa bi bil ujel zajca. Tako bi bili moj oče bolj pametno storili, če bi bili še nekaj malo časa živeli. Ko so u-mril in je moj brat prevzel gospodarstvo, ta Benjamin, tačas je Dolef dobil po oporoki nekaj potic veČ v roke in halo! Kakor hi vraga ispuatil, je bilo vse naše. Štirje pravi smo bili: jaz, neki Logar, Vesel, pa neki baron Frie Frik. Mi štirje smo imeli groše in ves svat je bil nsš pri poličku Jeminej; to so bile urice! Ns Starem tngu je bila lepa Nešika, t lat a nam j« točila do štirifi črez polnoči. In pili smo gs dian na dan. To je bilo zadnje leto, v prvi klq-pi sem sedel, — imeli smo sgubs-aega profeaorja, ki je vedna nosil palico pod pazduho na ulicah poleti in pozimi; ta je imel latinščino. Jas sem bil poprej zmerom priden in to ml je potlej, ko sem ssmo pil, tako prav prišlo, ds sem rsvno tako izhajal kot drugi, kl ao čepeli zvečer do deaetih v bukvah "Quld tu censes?" (Kaj ti praegf) j» prtPa vrata name In Dolef se je vsdlgnll te prve klopi, malo bled in krvavih oči, ps^ vendsr fte čvrst, ln se je tako od-I, da so vsi strmeli. In ns večer smo iopet in sopet pili.. To so bile urfteel Povejte mi, ali je da- Naročniki! Pozor! Poštni zakon zahteva, da je vala nard^nina plačana t naprej. Znamenje (November 30-18) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočaano, da ae vam lista ne vstavi, Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejemate, pilite napi dopisnico stari in novi naslov. . Nafti zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino. Z novim letom bo naročnina ' poviiana in sicer iz «3.00 na $4.00. Sedaj je ie čas, da se naročite po tiari ceni. Na delo! Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2667 9« Lawndale Ave., Chicago, 111. SKRBITE ZA STAROST Najboljše zdravilb za zdr -* ianje mladosti. STARODAVNA TAJNOST Vftivsl j« t zdravila, za apoaobaost v ataroatl. H. H. Schlick je poznan tlaote ljudem, možem, ienam ia otrokom. Oa )e podal avojo tajnoat bo)ehavim in neapoaobnim, ki ao bolahali v avojem »ivljenju. Goapod Von Sehlick v 40. lotih avoje ataroatl vea vnifen valed bolezni ae je aciel ^ atarim Borisom Marokoffem rodom ie Bolgarije. Moi j« bil »0 l«t atsr s vendar teleano adrav in močan zdravega duha, rudečih Ue ia f vrat o £ar«£ih oči. Povedal mu je,