SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551		Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Ne. 032878.	[ NAROČNINA: Za Ameriko in ca celo leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TTSA-DolarJer.
Dirección y Administración: ORAL. 1 CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - S667 -Bs. Aires.		AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 21 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1940 Num. (Štev.) 170	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Zmaga sile
m ideje
Da sistem v takozvanih demokracijah-notranje ne more biti kaj prida, nam je najboljši dokaz Francija. Nihče ne bi mogel verjeti, da bo tako hitro in brez odpora kapitulirala pred nasprotnikom. To je dokaz, da nekaj ni moglo biti v redu v notranjem ustroju države. Sklicavati se na nasprotnikovo premoč in boljšo vojno pripravljenost, ni dovolj tehten vzrok, kajti dovolj močni in oboroženi bi bili tudi v Franciji, brez da vpošteva-Kio Anglijo.
Francoski narod je kulturno in politično gotovo eden najzrelejših v Evropi. Vendar, kakor so že pred leti ugotovili francoski sociologi in snio o tem tudi v našem listu Pisali, je bil narod gospodarsko odvisen od kakih dvesto družin, ki so posedovale vsa Razpoložljiva sredstva, medtem ko narod ni imel drugega kakor večno skrb za vsakdanji kruh in zavest zunanje ne-varnosti, katero bodo morali Prej ali slej s svojimi telesi odbiti v korist preje imenovanih. Brez resničnega ljudskega programa, ki bi slonel na s°lidni narodovi podlagi, je Postal narod brezbrižen in n>alodušen: češ, naj se borijo Za domovino oni, ki imajo v monopolu vse njene koristi.
Nikakor pa ne verjamemo, na bo francoski narod resnično podlegel nacističnemu na-Slliu. Poleg pušk, tankov, to-p°v in bomb je še drugo močnejše orožje, ki se ne da pre-m&gati z nobeno silo; in to 0rjzje je: Ideja.
francoski narod je, kakor ®n»o zgoraj rekli, kulturno in Politično dovolj zrel, da bo ^nal v kakršnih koli okoliščinah slednjič izvojevati zmago, aj končno v tem prizadeva-ne bo osamljen. Celo vrsto prodov je, ki bodo zagnali JJ« po svobodi, tem se bodo ¡^družile tudi jugoslovanske onanjŠine, ter bodo skupno Pravili z vsemi notranjimi in uJJ?njimi sovražniki. Ve?fCer 'abko vse, kar je člo-Vo tekom zgodovine zgra-nni*' -2 or°žjem Porušijo in SavC1-JO' a *deje ne morejo niti Rojevati, niti porušiti in ni-od^eiti. in če ta ideja živi adaj za vojaškimi kohorta-cesar ne dvomimo, tedaj Df^aga nasilja obsojena na
Že v 7godovino so drveli leotr"1 Atile' Neroni' NaP°"
Sw1 ln Hitlerji, a resnično Doleo niso nikoli. Celo Na-nai» n'. ^ bil gotovo izmed v Sialneiših diktatorjev je tek n stePab dosegel zače-pr°Pasti. Ista usoda čaka
Sedaj začne vojna z Anglijo
FRANCIJA DELNO KAPITULIRALA — NOVA FRANCOSKA VLADA, KI JE PONUDILA MIR — HITELRJEVO IN MUSSOLINIJEVO TAJNO ZBOROVANJE V MO NAKOVEM — ANGLEŽI SE BODO BORILI DO KONCA IN SO PREPRIČANI V KONČNO ZMAGO.
Ko so nemške čete zasedle Pariz so naglo prodirale v smeri proti švicarski meji. Hoteli so na ta način zajeti francosko vojsko, ki je še vedno imela v polni oblasti Maginoto-vo črto. Francosko poveljstvo tega načrta ni upalo preprečiti, marveč je odredilo svojim četam na magino-tovih utrdbah, naj se umaknejo ter prepustijo brez boja Maginotovo linijo, na katero so Francozi vse nade stavili, sovražniku. Francoskim četam se je posrečilo preje umakniti nego bi jih nemške čete obko-lile| Č° pa se jim je posrečilo spraviti od tam tudi velke vojaške zaloge orožja in municije, ni znano, a najbrže je večji del padel Nemcem v roke.
Francoski ministrski predsednik Reynaud je tedaj podal ostavko ter je prevzel njegovo mesto general Pe-
tain. Sestavil je novo vojaško vlado v kateri sta tudi Laval, ki je pomagal spraviti Abesinijo pod Mussoli-nijevo peto ter Badouin, ki je sprejel zunanje ministrstvo in je znan fašistični simpatizant. Nova vlada je takoj ponudila premirje Nemčiji, vendar pod pogojem, da je ta mir časten za francoski narod in da se ne rani časti francoske vojske.
Hitler se je takoj podal v Mona-kovo, kjer so bili, kakor je našim čitateljem znano, Chambprlain, Da-ladier, Mussolini in Hitler podpisali znano pogodbo, ki je uničila svobodo in neodvisnost češkoslovaške in Poljske ter potem še drugim državam ter jesedaj tudi Francija prišla na vrsto, kamor je povabil tudi Mussolinija. Diktatorja sta se kmalu sporazumela, kaj bosta na dalje ukrenila, če bosta sprejela in pod
kakšnimi pogoji ponujen mir od Francije. Kakšni bodo ti pogoji, javnost ni zvedela, a se zdi, da bodo taki, da ne bodo častni za francoski narod in vojsko.
Morda se bosta diktatorja zadovoljila, če bi Francija dobila fašistično vlado, ki bi bila pripravljena pod njunim vodstvom obrniti orožje proti Angliji in pozneje pa proti komur koli, ki bi ga zaznamovali svojim interesom nevarnega in bi ti bili po našem mnenju v prvi vrsti so-vjeti. Če pa bi tega ne bilo mogoče doseči, tedaj bosta Hitler in Mussolini po vsej priliki nadaljevala vojno proti Francozom, dokler bi jo ne prisilila do popolne kapitulacije.
Francoska inornarica, ki je zelo številna in močna in ki še ni posegla v boj, ni pripravljena podati se
mmmmm

Angleški tanki na Francoskem bojišču. Vojaki zapuščajo tanke, ker radi ovir tanki ne morejo dalje ter prehaja vojaštvo v napad.
tudi današnje diktatorje, kajti poleg surove sile je še višja sila ideje pravičnosti, ki bo današnje samopašneže ugonobila.
Ideali socialne pravičnosti pa ne pomenijo koristolovja posameznikov nad večino. Po tej logiki bi bil pošten tudi tat, če se mu posreči okrasti kako banko. Razlika bi bila samo v tem, da bi se mu posrečilo čez noč obogateti, med tem ko morajo drugi več časa čakati in izkoriščati ljudi.
Naj se prištevajo posamezniki, organiazcije in države še tako kulturnim in naprednim, če ni prežet višjih idealov, je tak napredek okrašen mrtvaški sprevod, ki vodi po naravni logiki v grob.
Ljudske mase morajo iti naprej z ¡novo mislijo konstruktivne revolucionarne ideje, za novim in resničnim naprednim idealom, za resnico in pravico, ki je še vedno sporna, ponižana in zasramovana. Zato je treba miselnost človeštva temeljito zrevolucionirati ter mu pokazati pravo človečan-sko duhovno in socialno smer.
Kristus je bil gotovo eden najboljših verskih sociologov. Pred Bogom smo vsi enaki, je njegov nauk. Izkazalo pa se je da to ni dovolj za mirno in pošteno sožitje človeštva na
zemlji. Kakor trdijo, da je posmrtno življenje večno slehernega zemljana, bodisi v nebesih ali v peklu, tako je večno življenje človeštva t,udi na zemlji. Simon Gregorčič nam je v pesmi "človeka nikar" to zelo lepo povedal.
Nič čudnega ni tedaj, če je izraelsko ljudstvo čez toliko let daleč na tujih tleh, v Nemčiji, rodilo drugega moža, Marxa, ki je zelo natančno razlagal o potrebi pravične razdelitve socialnih dobrin in ureditev človeške družbe na na zemlji. Poleg njega pa je imelo človeštvo že preje in pozneje še nešteto drugih duhovnih velikanov, ki so v pesmi in knjigah isto potrebo opisovali. Vse te lepe misli pa so pohlevno spale kakor pobožne želje v ljudskih masah in niso vedele kako pravilno na dan.
Kakor pa je francoska socialna revolucija imela za posledico diktatorja Napoleona, tako imajo ruska, italijanska, nemška in španska Stalina, Mussolinija, Hitlerja in Franca. S tem pa revolucionarni proces evropskih narodov ni zaključen, marveč je v polnem razmahu in pohodu. In kakor smo rekli bo preko vseh ovir in temnih zgledov zmagala i-deja mednarodne pravičnosti in človeške poštenosti.
Nemcjem in Italijanom, marveč želi nadaljevati v.ojno na strani Anglije. Če je temu res tako, kar bi bilo verjetno, tedaj Nemci in Italijani na morju ne bodo kos Franciji in Angliji. Brez te zmage pa se ne more govo riti o kaki resnični zmagi. Če Nemci in Italijani ne bodo mogli razviti prekomorske trgovine, bo prav kmalu zavladalo veliko pomanjkanje med narodi, in najprej med podvrženimi narodi, kar bo najboljši" pripomoček za notranje homatije, ki jih Angleži, Severni Amerikanci in Sovjeti vsak iz svojega razloga gotovo pričakujejo. Angleži in v Združenih državah so se že dogovorili za gospodarski boj in kakor poročajo je tudi Rusija zaustavila pošiljanje vsakih živil v Nemčijo.
Vsekakor pa se bosta Nemčija in Italija sedaj z vso vnemo lotili Anglije. O tem ni nikakega dvoma ter je to tudi nacistično in fašistično časopisje jasno povedalo.
Angleški ministrski predsednik Churchil je dejal: Sedaj prične angleška vojna. Francoska vojna, kakor jo je imenoval Weygand, je dejal Churchil, je zaključena. Sedaj začnemo mi. Hitler ve, da nas more poraziti, ali pa bo izgubil Yt>jn°- če bomo mogli vzdržati bo vsa Evropa svobodna, a če frakasiramo, bo vsa Evropa z Združenimi državami vred in vse kar smo poznali in ljubili, pogreznjeno v novo dobo teme in suženjstva.
Angleška vlada je že dala nalog svojim kolonijalnim četam naj pričnejo z vojno proti italijanskim kolonijalnim posestvom. Španija, upajo, da ji ne bo delala sitnosti, ker so ji prejšnji teden odstopili Angleži prostovoljno Tánger, ki leži na afriški celini ob gibraltarskem prehodu.
Nacistična in fašistična nevarnost za Ameriko
Poznani severoameriški pisatelj Walter Lippman je napisal v "Herald Tribune", ki izhaja v New Yor-ku, sledeči članek, ki je bil objavljen v tukajšnji Prensi in, ki ga shoro dobesedno prinašamo:
Mussolini je 10 t. m. napovedal zaveznicama vojno. Drugi dan je brazilski predsednik republike, Vargas, imel govor v katerem se je moralno strinjal z Mussolinijem. Na ta način smo obveščeni, po predsedniku največje južnoameriške republike, kaj pomeni za njega zmaga totalitarnih držav.
Ko smo se pred meseci bavili s temi vprašanji, smo prišli do zaključka, da nam je lahko zaustaviti Hitlerja ter preprečiti pošiljanje čet v katerokoli oddaljenih dežel južne Amerike. Lindberg nam je dal razumeti, da je Atlantik zelo širok. Kmalu pa smo bili priča norveške zadeve in smo videli, da je lahko neka dežela zavojevana pod pretvezo "Trojanskega konja", to je, potom organiziranega načina in tihotapljenja orožja, kakor tudi simuliranimi vojaki, ki so pripravljeni podpirati to subversivno gibanje. Pridemo do stvarnega zaključka, da postaviti se po robu te vrste osvojeval-nemu načinu v Južni Ameriki, moramo poslati močno vojno brodovje in vojsko v neko morsko daljavo, ki bo posredovala med Evropo in Ameriko.
Vendar vkljub vsem tem izgledom, nerazumemo, kaj bi nastalo, če bi nad zaveznicama zmagali nacistična Nemčija in fašistična Italija; a predsednik Vargas je to vprašanje pojasnil na način, da se ne moremo otresti bojazni, ki nam preti. Predsednik Brazilije nam je povedal, če omogočimo, da zmaga v Evropi "osišče", germanski in italijanski blok ne bo imel potrebe zavojevanja v Južni Ameriki. Na noben način se ne sme dovoliti "Trojanskih konjev", kajti v južni Ameriki imamo nekaj diktatorjev, ki se preglasujejo za "narodne voditelje", in ki so se pripravljeni takoj pridružiti Hitlerju in Mussoliniju. Izjavljajo, z Mussolinijem, da branijo koristi mnogih obubožanih narodov ter delajo proti onim, ki jih ubijajo z lakoto.
Naše vprašanje torej ni se braniti pred tem evropskim mis ter i jem? Predsednik Roosevelt nas je točno poučil o prizadevanju odvrniti Italijo od vojne. Trda resnica je, da če se Hitlerju in Mussoliniju posreči poraziti brodovje zaveznic na Sredozemskem morju in se jima posreči preko Gibraltarske ožine priti na Atlantik ter pridobiti za svoje pod-vzetje tudi Španijo, se smejo južnoameriške države takoj pripraviti na obrambo. Južno ameriške republike, so strategično, gospodarsko in ideo-logično izven našega območja. Te države bi ne ostale samo pod izkoriščanjem osišča, kakor je Balkan, marveč bi si zagotovili postajališče tudi proti panamskemu prekopu in Združenim državam.
Lindberg nas je seznanil z izjavo, da sedanja aeronavtika ni v stanu preleteti z lahkoto Atlantik ter priti v Združene države. To je res. A če ta letala dobijo postajališče v onih državah, ki imajo svoje samovoljne voditelje in prijatelje diktatorjev, ne bo potrebno leteti čez Atlantik po poti, ki jo je preletel Lindberg. Bodo šli po poti koder jo je naredil poznani letalec zadnji čas. Med Afriko in Brazilom ni večje razdalje nego med Mainem in Florido.
Resnica je, da se Monroeva dok-
V
i
|š K 8
Argentinske vesti

ŽENITNA PONUDBA
Vdovec, star 35 let, zidar s štiriletno hčerko in nekoliko pesov prihranka, želi v svrho ženitve znanja z dekletom ali vdovo, v starosti od 25 do 35 let.
Samo resne ponudbe, če je mogoče s sliko, poslati je na naslov:
C. de I. No. 1246437, Poste Restante — Correo Central —1 Capital.
GIBANJE PARNIKOV
Dohod parnikov se bo sedaj gotovo zmanjšal, ko je stopila Italija v vojno in je Francoska v neugodnem
položaju.
V	sredo sta prišla dva parnika: Angleški "Highl. Monarch" in francoski "Campana".
V	četrtek pa jedospel še ^ drugi francoski pamik, namreč "Formóse".
Vsi parniki so pripeljali mnogo pošte in blaga. Potnikov' pa malo.
Danes ali jutri v soboto se pričakuje še španski parnik "Cabo Prior", ki ima nakrcanega mnogo blaga tudi iz Italije kar smemo tipati, da bo tudi kaj pošte za nas.
V	nedeljo ali ponedeljek pa še "Domine", ki bo pripeljal potnike s "Conte Grandeja".
PRIERDITVE SLOVENSKEGA DOMA
. .V naslednjih mesecih bodo dane na oder sledeče zanimive večje igre: "Cigani", "Scampolo" in "Kovačev študent".
POTNIKI PARNIKA "CONTE GRANDE"
Del potnikov italijanskega parnika "Conte Grande", ki se je zatekel v Santos v Brazilu, da ga ne bi zajeli Angleži, je dospel v sredo z brazilskim parnikom "Rodrigues Ai-vés" y Buenos Aires. Ostali pa bodo dospeli v kratkem. Korespondenca in drugo je pa večinoma že prej dospelo.
trina odločuje na angleških otokih ter gibraltarski ožini. Če se zruši Francijo ter če dobita Hitler,in Mus-solini vpliv nad Španijo in severno Afriko, je izginila naravna obramba. Tedaj se moremo braniti samó na naših bregovih ter žrtvovati vse za našo neodvisnost.
Predsedniku Vargasu moramo' biti hvaležni za njegovo opozorilo, a mislimo da mož nima zdrave razsodnosti. Tako je zaključil pisatelj.
Po poročilih, ki prihajajo te dni iz Montevidea, je strah člankarja popolnoma opravičen. Nemci so ba-jeimeli že vse v teku, da bi proglasili uruguaysko republiko za svojo kolonijo. Nemški propagandi pa so stopili temeljito na prste ter se bo tedni vršil proces.
DAN ZASTAVE
V četrtek je argentinski narod proslavljal "Dan zastave". Ta dan so se šolarji zbrali pred spomenikom generala Belgrana, ustanovitelja argentinske zastave, ki je simbol Argentine, ter manifestirali za ta simbol.
Proslavi je,predsedoval državni predsednik dr. Roberto Ortiz.
PREISKAVA RADI EKSPLOZIJE NA "GASCONYJU" SE NADALJUJE
Kakor znano, nastala je na angleškem parniku "Gasconyju" prejšnjo sredo močna eksplozija, pri kateri je bil en delavec ubit, pet pa ranjenih. Na parnik so vkrcavali zmrznjeno meso za Anglijo, ko je nastala eksplozija.
Sedaj policija išče krivce, ter je že veliko osumljencev prijela. Are-tiranci povečini spadajo k fašističnim in komunističnim organizacijam. Tudi ubiti delavec je pripadal fašistični.
V zvezi s tem atentatom je policija odkrila tudi zalogo bomb ter je mnenja, da se gre za teroristično organizacijo.
DRŽAVNE MEJE JE TREBA REVIZIRATI
Bolgarski listi so mnenja, da je nastopil čas, ko je treba revizirati krivične državne meje, ki so jih bili zavezniki določili po svetovni vojni v Versajlesu v Franciji. To mesto jev bližini Pariza, ki je sedaj v nemških rbkah.
Kakor je znano ima Bolgarija svojo narodno manjšino v Dobrudži pod Romunijo. Jugoslavija ima svoje narodne manjšine pa na Koroškem in Primorskem, ki jih upa naknadno z drugimi prizadetimi državami pridobiti nazaj. Vsekakor se ta čas res bliža, kakor pravilno ugotavljajo bolgarski listi.
ZAKON O NEVTRALNOSTI
Predlog o nevtralnosti in javni varnosti, ki ga že par tednov proučujejo v poslanski zbornici in senatu, bo po vseh vidikih potrjen danes in postavljen kot zakon.
O njem bomo pisali pozneje, ko bo objavljen.
RUSIJA ZASEDLA BALTIŠKE DRŽAVE
Rusija je te dni zasedla baltiške države, kar je Nemčijo silno vznemirilo. Kakor poročajo ima Rusija v baltiških državah ter na zasedeni Poljski Ukrajini, dalje vzdolž madžarske in romunske meje, zbrano velikansko vojsko.
Mnogi se vprašujejo, proti komu ima Rusija zbrana na tej strani svojih meja svojo veliko vojsko, ko je z največjo sosedo Nemčijo vendar v dobrih stikih. Menda bo najboljši odgovor ta, da je tudi Nemčija oja-čila svoje čete v Prusiji in na Poljskem.
REORGANIZACIJA VLADE V BEOGRADU
Kakor poročajo bo najbrže prišlo v Jugoslaviji do reorganizacije vlade, ki bi ji načeloval sedanji zunanji minister Markovič.
Krojaenica 'Gorica' Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Airea
Nasproti postaje La Paternal
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIRES
U. T. 23 - Buen Orden 3389
Krojačnica
Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
Rojakom se priporoča
MARTIN TURK GARAY 3519 BS. AIRES
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na Rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
PREVRATNO DELOVANJE NEMCEV
Argentinske oblasti so na delu, da bi izsledile in preprečile delovanje nacistov, ki baje ni skladu z ustavo Argentine. Vršijo se preiskave in aretacije.
Pa ne saino v Argentini, ampak tudi v UTuguáyu imajo oblasti radi delovanja Nemcev posla čez glavo. Vsa policija je na nogah in išče krivce ter ji je do sedaj uspelo prijeti že 11 teh prevratnežev.
O tej zadevi se že nekaj dni razpravlja tudi v zbornici ter uruguay-ska javnost z napetosetjo pričakuje odločitve. To pa še tembolj, ker je ravnokar preiskovalna komisija zaplenila na stanovanju voditelja Ar-nulfa Fuhrmana važne dokumente, iz katerih 'je razvidno, da so hoteli nacisti zavzeti Uruguay v 15 dneh. Vojaške operacije bi vodila neka višja nemška vojaška osebnost iz Argentine, Vojaške okupacijske čete, ki bi se sestavile iz priseljencev v Uruguayu, lñ bile sledeče koncén-trirane: 2 polka v Montevideu, 1 bataljon v Bella Unionu, 1 v Saltu, 1 v Yaguaronu, ¿, kompaniji v Paysan-dú, 2 v koloniji, 2 v-Fray Bentosu, 2 v Artigasu in 2" v Riveri.
Iz vsega tega je tedaj razvidno, če je vse tako rtes^ da je zadeva1 precej resna. In radii tega ni nič čudnega, da so začele oblasti Nemcem bolj gledati na prste.
In z ozirom na to, se bo Uruguay oborožil ter j£že določenih 7.800.000 pesov za orožje.
Oboroževati se jezačela pa že tudi Argetina.
Zinka Milanov daje podpis jugoslovanskim izseljencem v Chicagu pred svojim odhodom v Buenos Aires
A. ŠKRBEC:
ZADRUŽNIŠTVO
(Nadaljevanje)	: lih dajatvah, velike ugodnosti. V
ARGENTINSKI ZADRUŽNI 1 Buenos Airesu in v provinciji Bue-ZAKON.	^ nos iAres so zadruge oproščene vseh
Kakor smo že rekli imamo mnogo davkov. Razne vloge na oblastva so vrst zadrug, katere se ustanavljajo i proste kolékov. Tudi za svoje publi-z raznimi imeni in po potrebi za-t¡ kacije v uradnem listu imajo 75% družnikov, kateri jih ustanovijo, ' popusta.
Kmetje na primer rabijo: nabavno Tako vidimo, da je zakonodaja in prodajalno zadrugo, tako, ki od dovolila zadrugam velike ugodnosti
njih kupuje pridelke in jih oddaja drugim zadrugam, da tako pridejo do boljše cene. Nasprotno pa^adm-ge katere take pridelke kupijo» dobijo cenejši kot drugod, ker bili nepotrebni posredovalci izključeni.
Obrtniki si ustanovijo zadrugo, katera odjemlje njih izdelke( Zato se imenuje obrtna zadruga. Industrijski delavci si ustanovijo, kreditno zadrugo, (Hranilnico in posojil-
in jih na drugem mestu pritisne, da ¡poslujejo samo s svojimi člani.
Nadalje predpisuje zadružni zakon, da mora biti vsaka zadruga vpisana v Zadružni register, pri katerem jeposebno osobje z nalogo, da mora povsod, kamor jih kličejo: pomagati ustanoviti zadrugo, urediti knjige in dajati sploh vse nasvete, potrebne pri taki ustanovi. Pri Poljedelskem Ministrstvu, kamor spa-
POMOČ POPLAVLJENCEM
V ponedeljek je "Komisija za pomoč poplavljenceni" na Avella-nedi, razdelila živež in obleko onim bednim poplavijéncem, ki so trpeli največ škode.
Podpora je bila podeljena kakim 500 oškodovancem.
FRANCOSKE USTANOVE
Kljub porazu, ki je zadel Francijo, ko so vpadniki zasedli del dežele in je morala francoska vlada prositi za premirje, bodo francoske ustanove v Argentini delovale naprej kakor prej. V tem smislu se je izjavil predsednik Alliance Francaise.
Tigovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Aleksander Stoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
nico), kjer vlagajo svoj odviš^ii aii i da sedaj ta aZdružni register, dajo
Naznanilo!
Rojakom sporočam, da sem prevzela RESTAVRACIJO na Chacsfriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE.
Za obilen obisk se priporoča
MARIJA SANCIN Jorge NeWberry 3372 Buenos Aires
prištedeni denar, ter ga posfljajo po-trebnejšim članom.
Vsi ti stanovi pa mprajp imeti tudi konsumne zadruge, kajti vsi spadajo v vrsto konsumentov (potrosa-čev). Zato so te vrste .zadruge. tyaj-bolj razširjene.
Ni pa rečeno, da se mora zadruga omejiti samo na eno, vrsto poslovanja. V svoj delokrog lahko sprejme vse goriomenjene odseke, ako jih je uvrstila v svoja pravila in seveda, če je članstvo zadovoljno. Argentinski zadružni zakon vse tako predvideva in je prav, da ga bolj natančno spoznamo.
V prvi vrsti je prepovedano uvrstiti v ime kako besedo, ki bi spominjala na gotovo narodnost, stranko ali vero. Vsi člani imajo enake pravice, pa tudi če bi nekateri imeli več deležev; imajo vedno samo en glas. Prepovedano je lastiti si kako pred-pravico, kakor je navada, da to delajo ustanovitelji. Član ki je ravno vstopil ima iste pravice kot najstarejši. Edina izjema je pri delitvi čistega dobička na koncu leta, kateri se deli: ali po izvršenem delu, ali po svoti uloženega denarja, ali po na-kupljenem blagu. To je tudi naravno, kajti, kdor je več delal (pri obrtnih zadrugah), ta ima pravico do večje plače, oziroma dobička. Kdor ima večjo družino in jepotrošil več blaga, tudi mora dobiti več dobička, itd.
Nadalje pravi zadružni zakon in to povdarja, da mora zadruga poslovati samo s svojimi člani, to pa radi tega, ker vživa pri davkih in osla-
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
p *
vsakemu, ki zahteva, vse potrebne formularje, zakonike, pravilnike itd. Z eno besedo rečeno: vlada gre vsem zadrugam po svojih močeh na roko, ker se zaveda, da v zadružništvu je resnična pauioč. ljudstvu, katero pa se žalibog liezaveda dovolj koristi, ki jih lahko dobi v tem gospodarskem in socijalnem pojavu, kateri je poklican prinesti blagostanje in bratstvo med izkoriščane in zatirane narode.
Kot rečeno, predvideva zadružni zakon in daje na izbiro članstvu, kakšno zadrugo naj si ustanovijo. Zato moramo tudi mi gledati, ako bomo kdaj ustanovili zadrugo, kaj nam je najbolj potrebno, da uvrstimo takoj v pravila, katera se sicer lahko popravljajo, ali vedno je bolje, da tega ni treba.
Pri nas bi se v prvi vrsti in za začetek, najbolj obnesla Kreditna zadruga to je: Hranilnica in posojilnica, katera bi potem raztegnila svoje delovanje po potrebi članstva-Ker je podlaga vsega, denar, je treba najprej tega dobiti in potem misliti na nadaljne potrebe. Društva, ki imajo že nekaj svojega imetja, bi lo prav hitro lahko dosegla, ako se prilagode Zadružnemu zakonu. Pre" mnogo našega denarja vandra sedaj okrog in daje udobno življenje ravno našim zatiralcem. Če bi le malo tega bilo v domačih rokah, bi s® marsikaterega rojaka rešilo iz stiske. Medsebojno bi si pomagali, kar bi nam bilo lahko v ponos in bi tako lažje prenašali gorje, ki nas tla*'1-(Dalje prihodnjič)
I0E30EZ-
aoi
| Dr. Enrique Daniel £ Dauga I
k
>4
Zobozdravnik
od Asilencie Publike C. M. Box ? Vsak dan od 2 do 7 ure pop | Fco. Lacroze 3708, Chacarita $ ©	Buenos Aires	'¿
qmc . •:♦:• a
BANCO MUNICIPAL
EL BANCO ABONA TIPOS DE INTERES
LOS SIGUIENTES POR DEPOSITOS:
IOE
CAJA DE AHORROS
2 % % ANUAL
PLAZO FIJO
TRIMESTRAL 3 % ANUAL SEMESTRAL 3 V4 % ANUAL ANUAL	3 % %
Desde $ 2.000 a $ 50.000. Mayor cantidad: convencional
IMPORTANTE
El interés do ¿os depósitos anuales se paga semestralmente. Casa Matriz: SUIPACHA 665
SUCURSALES : N» 1 — Rivadavia 2499	N-« 4 — Boedo 870
N» 2 — B. de Irigoyen 1459 N» TJorrientes 5379 N» 3 — Rivadavia 7239	N" 6
Corrientes 3099 IQI	100'
hranilni račun s samo $ 5,
Cenjeni slovenski koloniji stojimo radevolje na razpolago, za vsa pojasnila v vseh bančnih operacijah.
Jugoslovanski Oddelek

I1'flf"—'—•—
joaoc
Zborovanje
Čeprav ne moremo imenovati zborovanje, recimo da je vendar tako bilo; odgovoriti na vsa vprašanja, Hi stvar lahka tem manj ljubo predavatelju samemu.
Nimam namena zavzeti stališča niti za, niti proti, marveč preprosto razmišljati o zadevi.
Člani v splošnem nismo v položaju, da bi na vsako vprašanje mogli takoj odgovoriti, marveč moramo večkrat delj časa razmišljati in dati potem pravilni odgovor. Zato je treba vpoštevati, da splošni molk ob takih in podobnih zborovanjih ne pomeni vedno tudi splošnega odobravanja. To pa je po mojem mnenju odločilne važnosti za resnični uspeh ali neuspeh predavatelja in namena zborovanja.
Začnem s prvo točko: kolikor mogoče dosledno in v kolikor sem si pač mogel zapomniti. Razumem sicer slovenski, a jezik mi je hrvatski.
Menjanje nekaterih členov pravil:
Čeprav ti členi, kakor jih je tolmačil predavatelj, so lahko res slabo izvajani, mislim, da oni, ki so jih stavili v pravila, so to napravili s popolnim poznanstvom članstva ter z zelo različnim gledanjem od predavatelja.
Če ni mogoče doseči popolnosti in vztrajam, ne bo mogoče nikoli priti do popolne višine, ni s tem rečeno , na primer da more biti dramski igralec iz našega društva enak onim iz Hooliwooda, kajti naš igralec ne igra za kupčijo, marveč iz lastne notranje potrebe; v našem slučaju v kulturne svrhe društva.
Enako tudi naši pevski zbori in solisti se ne morejo primerjati z onimi recimo v "Colonu", a če jih smatramo z njihovega stališča, vršijo nedvomno večjo kulturno misijo kot Pa ptikliciii 'pevski umetniki; ki & dajo svojo umetnost drago plačati, medtem ko so v našem slučaju vse žrtve in prizadevanje v skupne društvene kulturne svrhe.
Zato oni, ki so stavili omenjene člepe v pravila, niso tega napravili iz namena, da bi mislili napraviti iz članstva kake posebne umetnike, marveč pokazati pot po kateri se moramo prizadevati doseči kolikor mogočih -skupnih kulturnih uspehov.
Predaavtelj te potrebe zelo slabo Razume in pojmuje; kajti dejal je tudi, da dijak, ki študira mnogo stvari Se jih v življenju praktično *>lo malo poslužuje in drugo pozabi. tako da mu ostane zelo malo od Vsega, kar se je v šoli učil.
Poznal seni dijake, bolje rečeno slabe dijake, ki so študirali zgolj ker so bili v to prisiljeni in naravno «adar je bilo treba podati izpite, so •''h napravili na pamet; a po nekaj mesecih niso vedeli niti kje začeti, vendat- so bili ugled znanja. Poznal l)!l sem tudi druge, ki so bili zelo trdi v učenju, a jim je bilo študira-
nje življenje samo, resnični dojem, zato so sprejemali počasi ter skušali vse z razumom preživeti in doumeti in niso ničesar pozabili, še več: šola jim je samo pripomogla pogledati v kraljestvo znanja kjer so potem sami iskali. Ti možje morda niso nikoli zasedli učilniške mize, ne morda zato, ker bi ne bili sposobni, marveč ker niso imeli denarja; vrgli so se nekateri v vsakdanje življenje ter se borili za obstoj. Čeprav niso nosili bliščečega naslova, niti bili upoštevani po svojem resničnem znanju, so bili vkljub vsemu več vredni nego oni z naslovi, ki zadnji niso ničesar drugega predstavljali.
Dotaknimo se drugega vprašanja:
Če hočemo imeti ljudi z močnimi značaji, jih ne smemo iskati, marveč vzgojiti. Kako? Potom zdravih napotkov in orientacij; potom višje izobraženih ljudi, ki imajo svoj značaj izklesan in ustaljen.
S tem se popolnoma strinjam, ampak se moramo vprašati: Imajo li ti ljudje voljo uvrstiti se med nas ker smo ljudje takozvane nižje vrste po razredu in inteligenci. Kdo ve če naša nevednost ne bi užalila in ponižala njih osebnosti in če bi naša neumna vprašanja ne motila njih fine inteligence ter bi nas namesto odgovora na vprašanja poslali kakemu potrpežljivemu učitelju, ki bi nas oprostil težke nevednosti. Dozdevam, da je v vsakem ambijentu določen krog, ki bi nadlegaval eden drugega. Imamo namreč ljudi, ki se sami priznavajo za svetilnik, ki vse v svoji bližini obžarevajo, ampak kaj bi nastalo, če bi ta svetilnik ugasnil1?
Kar se tiče slovenskih avtorjev, se mi zdi že sama beseda lepa, kajti vedno sem čutil v društvu njih potrebo, vendar bi jaz priporočal od časa do časa nekoliko pažnje tudi argentinskim. To ni nič več kot korektno V smislu spajanja kulture.
Drugo vprašanje bi bilo politično.
Mnenja sem, da bi se o tem vprašanju nesmelo nikoli v društvu razpravljati, čeprav posamezni člani morejo o tem menjati svoje mnenje, a nikoli uradno.
■Pridejo druge različnosti.
Kakor je naravno v vseh društvih so vedno simpatije za eno ali drugo skupino inicijatorjev, ki se razgo-varjajó o boljšem razvoju društva.
Vsak ima polno svobodo mišljenja ter sme misliti kakor more ter razumejo njegovi mogžani, ampak ne odobravam da se jih titulira kakor "peto kolono", kar je sramotno s tako končnico v društvu kakor je naše, ki je vedno zasledovalo in še zasleduje korektna načela; tem manj je kaj takega pričakovati od človeka, ki se smatra kulturnim.
Če kateri članov zagreši nekaj, ki ni v skladu s pravili in načeli društva, tedaj ga je tre ha povabiti pred odbor kjer se mu da priliko svoji pritožiti in če odbor ne čuti moči rešiti vprašanje tedaj po pravilih izroči zadevo razsodišču in če tudi to
! "SLOVENSKI DOM"
D
VABI
ne more rešiti vprašanja pride pred članstvo, ki je vrhovni sodnik vsega društvenega življenja in nehanja.
Tudi se mi ne zdi korektno govoriti v dvomljivih besedah in neki filozofični mešanici, kajti na ta način se niti ne ve komu je namenjeno ter se marsikateri član odstrani brez navedbe vzroka.
Kar se tiče namigovanja predavatelja o nekih interesih, ki jih imajo nekateri od društva, mislim, da je teh zelo malo ter od teh malo nobenega. Potem sem gotov, da je treba za razvoj in napredek vsakega društva zelo mnogo žrtvovati v skupne svrhe naselbine; posameznik od tega nima ničesar. Tako je v vseh društvih na svetu in je v našem tudi.
Druga vprašanje pustim na strani, da preveč ne razvlečeni. In prosim : če se morda čuti vsled tega mojega komentarja kdo prizadet, nisem tega hotel s slabim namenom, marveč sem si vzel samo malo več časa za razmišljanje in odgovoriti tako kakor jaz mislim glede nedeljskega zborovanja. Potem he prosim oproščenja, kajti kdor govori resnico kakor jo sam razume, ne greši.
Wence Lazarič
DOMAČA ZABAVA V "SLOVENSKEM DOMU"
V nedeljo 30. junija ob 4.30 se bo vršila v Slovenskem domu, ulica Gral. Cesar Díaz 1657, lepa domača zabava. Na sporedu bo burka v 2 dejanjih ki je prav primerna za današnje dni. Dalje več pevskih točk mešanega zbora in mladinskega odseka.
Po sporedu pa bo ples in prosta zabava.
IZ ROSARIA
VIDOVDANSKA PRIREDITEV JUGOSL. ŠOLE V ROSARIU
Odbor Jugoslovanske šole sporoča rojakom iz Rosarija.in okolice da bo priredil dne 30. junija, veliko šolsko prireditev v, ulici 1. de Mayo 1159, v dvoranj, katera je .rojakom že dobro poznana.
Prireditev prične točno ob 16 uri. Šolarji se za to prireditev marljivo pripravljajo, da nam zopet pokažejo kaj so se naučili v jugoslovanski šoli.
Zatorej rojaki in rojakinje ne zamudite te prelepe prilike, na kateri bomo slišali naše malčke predstavljati v materinem jeziku.
Spored objavljamo na drugem mestu.
i	Odbor
"9. JULIJA" in "VIDOVEGA DNE",
ki se vrši v dvorani 1. de Mayo 1159, dne 30. junija točno ob 4ih popoldne.
SPORED:
1.	Argentinska in Jugoslovanska himna.
2.	"Kosovo" — Deklamacija.
3.	"Pet zamorčkov" — Vesela igrica.
4.	"Kako umire Dalmatinac" — Deklamacija.
5.	"Soči" — Deklamacija.
6.	"Pizzicato" — Solo-ples.
7.	"Ples Japonk".
"Junaški krojaček" — Pravljica v dveh slikah.
Mužikalni del v oskrbi Bertice in Iva Rubeše.
—v 1
ar ■ Po končanttttTsporedu ples in prosta zabava.
Slovensko šolsko društvo v Rosariu
Vabi na proslavo
na prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 30. junija ob 4.30 popoldne v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 s sledečim
t]
SPOREDOM:
1.	D. Doktoric: NAŠA BOL, poje mešan zbor
2.	P. Venturini: BREZ SPANJA, poje mešan zbor 3 P. Venturini: ROŽICI, poje moški zbor 4- N.N.: KO ŠTUDENT NA RAJŽO GRE, poje mešan mladinski zbor.
P. Venturini: NOCOJ, OH NOCOJ, poje mešan mladin. zbor 6- Igra v 2. dejanjih: ŽENSKA REPUBLIKA.
Po sporedu običajna prosta zab&va in'pifes.
O D B O R|
•wm
G.P.D.S. v Villa
Devoto
VABI
vse cenjene rojake in rojakinje na domačo zabavo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 23. junija v društvenih prostorih Calle Sim-brón 5148.
Odbor.
Kot je bilo že pred časom objavljeno, je Slovensko osnovno šolo v Villa Devotu prevzelo G.P.D.S. v Villa Devotu v svojo oskrbo. Ker pa se dosti povprašuje, kako in kaj je o tej zadevi bomo v kratkih besedah pojasnili stvar.
članstvo G.P.D.S. je na svojem zadnjem članskem sestanku o tej stvari debatiralo ter sklenilo sledeče:
Tečaj slovenščine se nadaljuje z istim programom kot dosedaj ter zmerom pod vodstvoln gospe učiteljice Miklavič-Bajtove. Razlika obstoji samo v tem, da se Slovenska osnovna šola v Villa Devotu, kot se je dosedaj nazivala, izpremeni v društveni naraščaj G.P.D.S. S tem se priklopi društvu kot odsek pod vodstvom centralnega društvenega odbora G.P.D.S.
Obiskovati te tečaje imajo pravico vsi otroci slovenskih starišev brez razlike so društveniki ali ne. Tečaj začne prve dni junija t. 1. Tem potom vabimo vse starše da napravite svojo dolžnost.
Glede inventarja osnovne šole se je izročil dvema članoma v varstvo z namenom, ako bi se ustanovila samostojna slovenska šola v Devotu z istim ciljem in programom kot je omenjeno v zadnjih lanskih pravilih se izroči dotični ustanovi. Do takrat pa ostane v društveni oskrbi.
Toliko javnosti na znanje.
Odbor
G.P.D.S. v Villa Dovotu.
SESTANEK V "SLOVENSKEM DOMU"
Napovedano predavanje v "Slovenskem domu" s eni vršilo, ampak je bil le sestanek. Na tem je bilo govora izključno o društvenih zadevah. Ciklus predavanj bo pozneje, o čijih bomo pravočasno javili.
Sestanek je bil dobro obiskan in je bilo poleg članstva navzočih tudi nekaj članov Gosp. podp. društva iz Ville Dovota, Ljudskega odra in drugi.
Zinka Milanov v civilni obleki
Rubeša Branko, konzul v Rosariju
Naznanilo
OBJAVE POSLANIŠTVA
Kr. jugoslovansko poslaništvo poziva sledeče izseljence, da se zglase:
Nastav Antun iz G. Bukovca. Zadnjikrat seje javil iz provincije Santa Fe.
Czezner Julija. Pred kratkim je stanovala v ulici Pino 3076, Bs. Aires.
Okiljevic Petar iz Krtola. Leta 1931 se je javil iz Buenos Airesa.
Blatnik Alojzij. Nima podatkov.
Kdor bi od izseljencev vedel za naslov od katerega zgoraj imenova-
m
nih, je naprošen, da ga javi poslaništvu, ulica Charcas 1705, Buenos Aires.
Slovenci doma in po svetu
>:«c<«¿. :<«*:,<«*	•<♦>:.<♦>.:..««a
CENE RASTEJO
Pri vseh življenjskih in gospodarskih potrebščinah se cene v zadnjem času, posebno pa v zadnjih mesecih stalno dvigajo, pri nekaterih precej hitro. Meso je v Gorici poskočilo približno 2 liri pri kilogramu; živa teža goveje živine se plačuje že po 5.50 lir. — Fižol stane v nadrobni prodaji okrog 6 lir. — Drva za kurivo so se v mestih od 18 lir za kvintal dvignila na 22 lir in čez. — Lesna kupčija v splošnem cvete, iz-sekavanje pa postaja že pustošenje in ne obeta nič dobrega. Po mnogih rebrih se kažejo že goličave in maloštevilni gozdovi se redčijo in padajo. Uničevanje našega skromnega gozdnega zaklada postaja že nevarno in lahko usodno. Ne vemo, kam bomo prišli, če naših kmečkih gospodarjev še o pravem času ne bo srečala zdrava zavest, da vabljive vsote, ki jih potegnejo za les, hitro kopnijo, lesovi pa počasi rasejo. Bilo bi grozno, če bi naši najpremož-nejši predeli dežele radi kratkovidnega gospodarjenja zapadli obubo-žanju. — Vinske cene so tudi močno poskočile. V Brdih in v Vipavski1 dolini je cena na kmetih že prekoračila 2 liri za liter; govorijo že o 2.20 lirah. Škoda, da so vinske kleti že povsod skoro prazne. Kraški teran, ki ga je pa zelo malo, se še ni razgibal na trgu, imel bo pa gotovo visoko ceno, 3 lire liter bo najbrže že nastavna cena.
so se bolj omejevali nje bližnjih objektov.
na zavarova- j
Po mučnem i I
poslu je bil naslednjega dne požar [ popolnoma pogašen. Goriški gasilci so se v imenu vseh zahvalili jugoslovanskim gasilcem za brezprimer-no požrtvovalnost. Škoda je zelo velika in znaša 100.000 lir. Zgorelo je poleg drugega 140 stotov sena in avtomobil.
— V Škocijanu pri Kopru je pričelo goreti v stanovanju baronice | Helene Hagginosta vd. Nulli. Gasilcem se jeposrečilo ogenj omejiti na levi del stavbe, ki je popolnoma razdejana. Škodo cenijo na 200.000 lir. Poleg pohištva oblek in raznovrstnega blaga, je zgorelo tudi precej denarja.
ŠTEVILNI POŽARI
Trst. — Za veliknočne praznike se je pripetila v Dornbergu velika požarna nesreča. Ko so bili na veliki petek skoro vsi vaščani v cerkvi, so nekateri opazili, kako švigajo ognjeni jeziki iz hiše posestnika Ivana Rijavca na Brdu. Požar se je z veliko naglico razširil na celo poslopje. Ker ni bilo gasilcev, je ogenj kaj malu vse vničil. Reševala je, kar se je dalo, samo gospodinja, ki je ostala sama doma. Škodo cenijo na 50 tisoč lir in le malo je kritega z zavarovalnino. Uničeno je vse žito, orodje, pohištvo in ostalo. Šele kasneje so prišli gasilci iz Gorice, ki so ogenj omejili in rešili hlev ter obvarovali sosednje hiše.
— Pred nekaj dnevi je pričelo go-r eti v seniku last Ivana Grudna v Godoviču. Nesreča je hotela, da se je požar razširil še na ostale hiše, ki so bile v neposredni bližini. Oblasti so bile ta ko j alarmirane o nevarnem požaru. Kmalu so bili na kraju nesreče idrijski gasilci in njihovi tovariši iz Črnega vrha. Pomagali pa so jim tudi jugoslovanski gasilci iz
ČUDNA PRAVICA
Trst. — Ni dolgo od tega, odkar je tržaško-koprski škof na ponovne intervencije kočno uvedel zopet slovenščino in hrvaščino v malem semenišču v Kopru za bodeče duhovnike tržaško-koprske škofije. Sedaj pa je sicer dalje dovolil tečaje teh dveh jezikpv, pač pa je prepovedal gojencem med seboj govoriti v svojem slovenskem ali hrvatskem jezi ku.
največ otrok. Prvo nagrado 2000 bije dobila družina Jakoba Rupnika, 35 letnega kočarja in Tereze Reven, stare 38 let iz Črnega Vrha. V 12 letih sta imela deset sinov, zadnjega šele pred kratkim. Drugo nagrado 1500 lir je dobila družina Humberta Passadoria iz llomansa z osmimi sinovi. Tretjo nagrado 1000 lir je dobila družina Evgena Rusijana, kmetovalca, starega 36 let in 33 letne Zofije Velišček iz Krmina, ker sta v trinajstih letih srečnega zakona i-raela osem sinov. Po podelitvi nagrad je sledilo odlikovanje 338 mater s številnimi otroci. Listi niso prinesli njihovih imen, gotovo pa je bila med njimi večina domačink.
ča v prestolnico Tirano.
Seveda, če ne bo zajec pot pretekel.
SMRTNA KOSA
Vipava. — Umrla je ga. Marija Poniž, sestra dekana Ivrhneta v Postojni. Na. zadnji poti so jo spremljali v velikem številu.
PRED SODIŠČE PRIDETA
Ajdovščina. — Trošarinski stražniki so na cesti pri Ajdovščini preiskali dve sumljivi ženski, pri katerih so našli velik vrč s 13 litri žganja. Zaradi tega bosta morali odgovarjati pred sodiščem.
FRANČIŠKA BAČAR UMRLA
Ustje na Vipavskem. — Gospa Frančiška Bačar, soproga zdravnika dr. .1 usta Bačar j a, ki službuje v Jugoslaviji, je več let živela pri doktorjevem bratu na njegovem rojstnem domu v Uhanjah. Po daljšem boléhanju je 47 letna gospa sedaj umrla.
POMOČ DRUŽINAM
Za družine ponesrečencev v raš-kem premogovniku v Istri je vlada nakazala 120.000 lir kot prvo pomoč. Zavod za zavarovanje proti nezgodam pa je v isti namen izročil pristojnemu oblastvu 300.000 lir.
DRZNA TATVINA
Dornberg. — V Dornbergu je neki drzen uzmovič izrabil cerkveno pobožnost v svoj umazani posel. Udri je v hišo Zdravka Doplikarja ter v njej prav zločinsko gospodaril. Ukradel je 950 lir-v gotovini, zlato uro z verižico, vse salame in mno-
TRŽAŠKE NOVICE
V tržaški pokrajini so podpisali za 182 milijonov lir novega devetletnega državnega posojila. V primeri z goriško pokrajino, ki je dala deset milijonov, je to zelo visoka številka, ki zgovorno priča o gospodarskem ustroju in stanju Julijske Krajine. Kjer je trgovina in velika obrt, je še nekaj denarja; kmečki deli dežele so pa res revni.
SMRT TRDNE NAŠE KORENIKE
V soboto, 23. marca je v Biljah pri Gorici umrl v 76. letu starosti g. Ivan Nemec, lastnik opekarne in posestnik. Rajnki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti je globoko ljubil zemljo in jo z vso pridnostjo obdeloval. Čeprav že ves slab, je še dan pred smrtjo šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko moč je črpal iz globokoveriiega sh-a.
go perila • ter pojedel in odnesel tu-Hotedršice. Po polnoči (požar je za-! ¿j nekaj velikonočnih dobrot. Tatu čel zvečer) pa so prišli še poklicni orožniki pridno zasledujejo in je u-gasilci iz Gorice. Vsem tem so po- pati, da bo kmalu pod ključem, magali še vojaki. Zaradi pomanjka-
ITALIJA GRADI V ALBANIJI NOVE ŽELEZNICE
Italija bo začela graditi novo že leznico iz Drača na Elbasan do I a-binoti, kjer so velika ležišča Rudnin. Železnica bo dolga kakšnih 100 km in bo veljala približno pol milijarde dinarjev. Italija bo iz Labinotija izvažala železno rudo in krom. V načrtu je tudi nadaljevanje železniške proge do Florjne v Grčiji. Toda ta odsek bi gradili pozneje. V načrtu imajo tudi železniško-progo iz Dra-(.<& .-skv...v«:-..,	}■»>■, ,•:♦>,. ;<♦>,;•:«•;.>>,
I FOTOGRAFIJA|
1 "LA MODERNA" ¡
nja vode je bilo požar težko gasiti in
Pozor
Prodajam zemljišča na 120 mesečno odplačevanje od 28 pe-siov mes. naprej; in hišo z 2 sobama, kopalnico in kuhinjo, nasproti italijanske tobačne tvrd-ke, s $ 2.500 takoj in ostalo na obroke.
Informiraj se: VALDES Moliere 2746 — U. T. 64-2938 Villa Devoto

ODLIKOVANJE MATER S ŠTEVILNIMI OTROKI
. . Gorica. — V nekdanji dvorani Trgovskega doma je bila pred dnevi svečanost podelitve častnih kolajn, ki so bile podeljene v imenu min. predsednika Mussolinija 338 materam iz goriške pokrajine in podelitev denarnih nagrad. Svečanosti so prisostvovali predstavniki vseh oblasti na Goriškem s prefektom na čelu. Po svečanih govorih in oslalili formalnostih je sledila razdelitev nagrad najmlajšim zakonskim parom, ki so v najkrajšem času imeli
'4 B
VELIK POPUST PRI
F0T0GR4FIRANJU
Sfi
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"i
S. SASLAVSKY	g
Av. SAN MARTIN 2579 f\ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires Ú


mmmammm M» mmMMsmsmm xmmm. «mm >;♦>.
».(■♦¡ü&i'íSIRj á
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCU PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Že- ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
PIJANČEVANJA GA JE HOTELA ODVADITI
Kmet Franjo Panišič v vasi La-povcih pri Djakovu je rad pogledal pregloboko v kozarec. Če je vinjen prišel domov — in to se je zgodilo skoraj vsak dan — je v njem oživela junaška kri njegovih prednikov, ki so Turkom prizadejali marsikak poraz. Ker pa Franjo ni imel pred seboj Turkov ali drugih sovražnikov, se je spravil nad svojo ženo, ki ¡ jo je skoraj vsak večer pošteno pre- j tepel. To je bilo ženi končno pre-neumno in sklenila je možu pošteno zagosti, da bi ga odvadila pijančevanja. Ko je Franjo spet prišel domov pošteno nadelan in se, potem ko je ženi dal lepo porcijo batin, zadovoljen vlegel v posteljo, kjer je kmalu začel glasno smrčati, se je žena priplazila k jjostelji, mu zvezala s kupaj roke in tudi noge ter ga nato z močno vrvjo privezala na posteljo. Nato je tudi ona enkrat zadovoljna legla spat. Ko se je Franjo naslednji dna zbudil in se ni mogel premakniti, je poklical ženo in ji ukazal, naj ga odveže. Povelje se je kmalu spremenilo v ponižno prošnjo, toda žena se je le smejala in šla pojoč na svoje delo. Mož jc divjal in kričal, prosil in moledoval, posebno, ko se je začel oglašati glad in mu žena ni ponudila niti koščka kruha. Še bolj ga je pa mučila žeja. Pa tudi vode mu žena 111 hotela dati. Sklenila je, da bo zakrknjenega grešnika omehčala, da bo kakor surovo maslo. Pet dni in pet noči je pustila v postelji svojega moža, ki je postajal vsak dan slabši in je končno ležal že napol v omedlevici, stradati in žejati. Šesti dan je k sreči prišla moževa mati slučajno na obisk in je rešila svojega nesrečnega sina muk. Zdi se, dá je Franjo popolnoma ozdravljen od pijančevanja. Ko je prišel spet k moči, se ni spravil nad ženo in se maščeval, marveč je pbljubil, da ne bo nič več pijančeval. Njegova mati pa s .tem nikakor ni bila zadoovljna in je svojo snaho naznanila orožnikom, ki sebo morala zagovarjati pred sodi-I ščem.
I ADAPTACIJA CESTE IZ GORICE DO POSTOJNE
Gorica. — Že del j časa je, kar so začeli z deli na cesti, ki pelje iz Gorice po Vipavski dolini do Postojne. Na odseku iz Gorice pa skoraj do Šempasa je adaptacija ceste že gotova. Pri delih je zaposlenih tudi nekoliko domačinov iz okoliščih vasi, vendar uprava ne zaposli več kot e-nega iz posamezne družine. Na Lijaku, pod Osekom in pri Dobravljah je cestna uprava odkupila od domačih posestnikov primerna zemljišča, kjer bodo sezidali stanovanjska poslopja s pritiklinami za cestarje. Nekateri deli te ceste so bili zadnje čase v obupnem stanju in je bil skrajni čas, da so se merodajni faktorji odločili za temeljito popravilo.
smo doživeli drugo senzacijo. Pred kratkim je bilo aretiranih več mla-deničev, ki so se drznili postaviti se po robu domačemu učitelju. Trije izmed njih, in sicer Pupis Anton, A-dam Anton in neki mladenič iz sosednjega Kala (pri Št. Petru) su bili postavljeni pred tržaško konfinacij-sko komisijo. Pupis Anton, ki je bil svoj čas že konfiniran, nato pa deležen amnestije, jebil sedaj obsojen na 4 leta konfinacije brez pravice do amnestije, Adam Anton je dobil 2 leti konfinacije, mladenič doma s Kala pa eno leto.
ODPUST DELAVCEV IZ INDUSTRIJSKIH PODJETIJ
. .Trst. — Po grozni nesreči, ki se je pripetila v rudniku pri Raši, je ravnateljstvo odpustilo okoli 1500 delavcev, po večini domačine iz bližnjih krajev, to pa zaradi tega, ker se odslej morajo v jami držati predpisov za varnost delavcev, katere so doslej zanemarjali. Zato pa ne more več toliko ljudi delati v rudniku.
Tudi v Trstu in sicer v novi rafineriji mineralnega olpja pri Žavljah "Aquila" so začeli v velikem odpuščati slovenske delavce, ker niso vpisani v fašistični stranki.
ZAPRTA TRGOVINA
Trst. — Dne 8. aprila t. 1. so aretirali slovenskega trgovca v Trstu Rudolfa Bidovca obenem z nekim Luigijem Samuelom. Očitali so jima, da so poskrili večjo količino mila in ga niso hoteli prodajati strankam. Toda že tri dni pozneje sta bila oba oproščena in izpuščena, ker nista zakrivila nobenega prestopka proti zakonu. Kljub temu pa je oblast zaprla Bidovčevo trgovino za mesec dni.
POMANJKANJE KONJ NA PIVKI
..Št. Peter na Krasu, 1940. — Kaj takega pase še ni zgodilo pri nas kot sedaj, namreč, da bi ostali naši kmetje spomladi brez konj. Nenaden in izreden dvig cen konjem — naj pri tem pripomnimo, da je neki kmet prodal par res lepih konj za 14,000 lir (štirinajst tisoč lir) — in veliko povpraševanje po njih, vse to je marsikoga napotilo, da je konje, j ki jih je sicer vzdrževal za svojo domačo uporabo, prodal. Vsak je pri tem računal samo na to, kako lepo vsoto bo zaslužil pri izkupička. Medtem pa je nastal zastoj uvoza konj iz Jugoslavije, ki je bil prej izredno velik in raznovrsten. In tako so naši kmetje sedaj na pomlad, ko vsak še manjši pQ^estnik tako nujno potrebuje živino, ostali brez konj-Cene se še vedno dvigajo, povpraševanje po konjih je vedno bolj živahno, konj« je pa čini dalje manj.
OBSOJENI NA KONFINACIJO
Postojna. — V košanski dolini je vedno dovolj dogodkov, ki so vredni, da jih zabeležimo. Med tem ko nestrpno pričakujemo izida razprave proti obtoženim umora, ki je bil lansko leto razkrinkan v naši vasi,
R
o j a
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Dr. S. M. MILATIC
Zdravnik splošne medicine Diplomiran na vseučilišču v Zagrebu in Rosariu. ' Specijalist za notranje bolezni moških, žensk in otrok. Za kožne in venerične bolezni.
Sprejema vsak dan od 15 do 18 ure.
Viamonte 1641 - 1. nadstr.
U. T. 42, Callao 3035
Buenos Aires
"Nova Slovenija" v kraju kjer kraljuje večna pomlad
Zanimivo za one, ki žele živeti v miru in blagostanju a ne potrebujejo udobnosti velikih mest; ki imajo pijonirski duh in zadostna sred-
stva. Rabi se
Davna prerokovanja se izpolnjujejo. Leto 1940 prineslo je Evropi in svetu grozote vojne; zatem pridejo bolezni, revščina in nato zopet trdo delo, da se zgradi ono, \ar se je porušilo. Dvomimo, da bo to trpljenje doprineslo v dogled-nem času do vseobčega blagostanja in socijalne pravice.
Tudi tukaj se občutijo že posledice vojne in v bližnji bodočnosti se bodo ob-čutile še bolj. Tisti \i ste za mirno, svobodno in pošteno življenje, in \ar je naj-bolj važno, za življenje brez strahu za bodočnost; tisti, \i nimate izgledov, da bi \aj več dosegli tu\aj nego je negotovo življenje delavca v tovarni ali delavnici, \i družini ne morete nuditi večjih ugodnosti, kfi\or je življenje v "conven-tillu" iz dneva v dan, brez gotove oskrbe
100 družin.
E\vators\a vlada je že — na podlagi posredovanja obienjenih naših roja\ov — označila in dovolila razsežen \om-ple\s zemlje, \jer naj bi se ustanovila "HUEVA ESLOVEHIA" ali "HUEVA YUGOSLAVIA', \a\or bi se pač naseljencem zdelo primerno jo imenovati. [nicijator te zadeve ima v rokah originalen spis, \aterega je prejel pre\o ekvatorskega \onzulata, v katerem se govori o \oncesiji tega zemljišča. Da zbere zadostno število \olonov, vrnil se je bil v domovino. Tam\aj je našel hitro mnogo ljudi, izpod Italije \a\or tudi iz ugjoslavije, \i so bili pripravljeni takoj odpotovati v "obljubljeno deželo" — "Huevo Eslovenio" —, t oda vsled razmer, \i so se predvidevale in \i sedaj vladajo v Evropi, ni bilo mogoče dobiti
za otroke; tisti, \i imate \a\šno hišico ' dovoljenja od oblasti za izselitev. Toda,
že na pol plačano in \i veste, da več \ot toliko se ne boste mogli preriniti naprej; prečitajte sledeče vrstice pazljivo, pretehtajte hladnokrvno vse ugodnosti in vse težave zvezane s tem, \ar se ponuja. Vsa\a stvar ima dva \onca, tudi ta ima dobre in slabe strani. Stavite na tehtnico in če pridete do za\ljuč\a, da je dobra, odločite se in vstrajajte pri odločitvi.
Eden izmed naših rojakov, \i je že 1923. leta prišel semkaj v Argentino, je pred leti navezal stike z rojakom, \i se nahaja v Salezijans\em zavodu v bližini mesta Macas v Ekvadorju. Podatki tega voja\a-salezijanca, \a\or tudi podatki vzeti iz \njig o provinciji Oriente v Ekvadorju, prikazujejo pokrajino, \i se nahaja v bližini omenjenega samostana kot pravi raj na tem svetu. Ha kratk° '■ povprečno življenje domačinov, indijcev, je 60 let; podnebje je vedna pomladan-s\°, nikdar ni tmraza izpod 15 stopinj} nad ničlo, in nikdar ni vročine, ki bi preesgala 30 stopinj; dežuje vedno dovolj da ni občutiti nikdar suše; rastlinstvo je naravnost bohotno; raste kakao kava, gumijevo drevo; vsakovrstno tro-pično in subtropično sadje kakor: banane, ananas, chirimoya, palta, pomaranče, limone itd.; raste vsakovrstna zelenjava, stročnice, bombaž, riž, sladkorni trs, tobak, datclni vanilia, moškatni oreh, žitarice in kot primer je koruza k1 da-ia tridesetkratno /(oHano in trikrat na leto; trta je v obilici v divjem stanju; trava za pašnjo zrase kar tri metre visoko; narava jekrasna, hribi in doline; goZ' bogati vsakovrstnega lesu in celo neprodirni; lov obilen in golazni mno-So; reke zlatonosne in polne rib; živi je-nie je zelo poceni; za golo življenje ni Potreba velikega truda.
Priporočal bi Slovencem, ki bi se tukaj naselili'' — tako piše slovenski du-hovnik-salezijanee — "da štiri dni obde-lujejo poljes in dva dni da uporabijo za *skanje zlata v rekah, — čeravno sem Mnenja, da je poljedelstvo boljše zlato od 0nega v rekah." Domačini, indijci, so Miroljubni ljudje in spoštljivi napram "ehem, delajo za 1 sucre na dan in hra-n° (1 sucre je $ 0.30). Do kraja se pri-po šestdnevnem potovanju (sto k'l°' Metrov od železnice), po slabih poteh, Rendar bo črez leto žegotova cesta, ki 0 vezala pokrajino z drugimi trgovskimi središči. Ravno zato, ker ie kra) °d' ahen od železnice, najbližja postaja že-eznice je Rio Bamba, mesto z 50 tisoč j^ebivalci, in cest, ni še naseljen kakor
ce ni mogoče zbrati zadostnega števila ljudi v Evropi, mogoče ga je zbrati tukaj. Rojaki! Kdor je zato, da ustanovimo malo domovino v tujini, v zadružništvu, v miru, v neodvisnosti in svobodi in s skupnimi silami, kdor razpolaga z $ 1.000.—' naj se prijavi na: Fr. C. na uredništvo Slovenskega lista. Sklical se bo sestanek, na katerem se bo podalo natančnejše podatke. V prihodnji številki bomo objavili članek, ki gQ> je o tej zadevi prinesel Slov. dom, Ljubljana, 11. oktobra 1939, in pozneje, ako bo mogoče, dopise našega rojaka-salezijanca. iz Macas-a in originalen prepis, iz katerega se razvidi, da je ekvadorska vlada že doložila zemljišče za našo naselbino, 2.000 m. nad morjem.
Fr. Cr.
Pomen vrtnarstva v mest
Kmečki človek ne pogreša naravnih krasot, ne pogreša polj, vrtov, sadovnjakov, ker je vsak dan z nji mi in ni odtrgan od te sreče kot meščan, delavec in obrtnik. Ob -njegovi hiši, poljih in travnikih, povsod, kamor pride, ima park, ima vrt, ki ob vsakem novem naravnem pojavu prinese govorice vsej družini. Na vrtu je zaccvetela prvič jablana, na oknu in pred hišo cvetlice, ki so bile komaj lani zasejane ali posajene. Vsega tega se kmetova družina veseli.
To bogastvo domačih polj in do mačega vrta pogreša mestni človek. Mestni človek išče z vso ljubeznijo svoj košček domače zemlje in dom, kjer se lahko odpočije, osvobodi in najde spet samega sebe. Vrt mora biti praktično, estetično in idealno urejen. Posebno je to važno za vrt malega človeka, ki mora v vrtu najti ne samo razvedrila, ampak tudi korist. Ta vrt ne sme biti meščanski, j kjer so s peskom posute široke po-j ti. Vrt malega človeka mora biti da-1 nes donosen. Na njem mora mali človek pridelati toliko zelenjave, da mu je ne bo treba kupovati, da je bo družini v izobilju in da bo na razpolago tudi v zimskem času, ko je zelenjave najmanj in je najdražja. Namesto obilnega pridelka zelenjave najdemo,na meščanskih vrtovih čudne reči: pisane škrate, rdeče go
zelenjave, oni pa, ki mora vzeti zemljo v najem, bo skušal iz zemlje dobiti čim večji dohodek. Izkušnja nas uči, da je za pridobivanje zelenjave najboljša zemlja komaj dobra. Zelenjava je nežna in okusna le tedaj, ako hitro raste in se razvija. To je mogoče doseči le na rodovitni, lahki, črni in globoki zemlji. Dobra vrtna zemlja je drobeča se temna črnica. Takšna zemlja se hitro ogreje, na površju kmalu osuši, v notranjosti pa dolgo drži potrebno vlago. Vrtne zemlje ne najdemo v prirodi, sami si jo moramo pripraviti z umnim obdelovanjem in gnojenjem. Poleg obilnega gnojenja s hlevskim gnojem in kompostom jo izboljšamo, ako vsako drugo, tretje leto gnojimo tudi z živim apnom. Kazen tega pa moramo vrtno zemljo prekopati v jeseni, da v zimi dobro premrzne in se navzame vlage. Pač pa se težka vrtna zemlja pokvari z umetnimi gnojili ,ker se še bolj zgosti in zveze. Premoker in močvinrnat svet nikakor ne sodi za vrt. Takšno zemljišče je-treba najprej osušiti (drena-ža), nato obdelovati, gnojiti in ap-nati. Celo barva je važna za vrtno zemljo. Čim bolj je črna, tem bolj upija sončne čarke, tem toplejša je in ugodnejša za razvoj zelenjadi. Tudi lega je važna za vrt. Naj pri -pravnejša je ravna lega, pri nagnjenih odteka deževnica prehitro, nalivi pa odnašajo zgornjo, obdelano vrtno zemljo. Vse kulturne rastline posebno vrtnina, rabijo' mnogo son ca in zraka. Zato bodi lega kolikor mogoče sončna in zračna. Senčne, od visokih poslopij in visokega drevja zaprte lege niso ugodne. Po vrtnina rabi dovolj vode, zato je najbolj u-godna vzhodna lega.
Za našega človeka je predvsem, tudi važno, kako velik je vrt. To je odvisno od delovne sile, višine najemnine, od dobave gnoja,- domače porabe zelenjave in od možnosti vnovčevanja.' Če vzameš nekaj zemlji — pridelek, je dolžnost, da zemlji to vrneš z gnojem, v katerem so one hranilne sestavine, ki smo jih potom rastline zemlji vzeli. Če bi ljudje poznali poedine hranilne sestavine, bi lahko že po- rastlinah samih ugotovili, kaj jim manjka (rumena, rjava barva —.listja — pomanjkanje dušika, slabo seme — pomanjkanje fosforja itd.). Najvažnejša gnojila so naravna gnojila: hlevski gnoj, stranišnik in kompost. Gnoj mora biti zrel, to se pravi od-ležan, razkrojen in star več mesecev. Starnišnik je enostransko gnojilo in je poraben le jéseni ali pozimi. Umetni gnoj pri vrtnarstvu pride le redko v poštev.
Vprašanje je, kaj naj gojimo, ka-
1	■"«»ti, tU ttoi., Ul OV-	r^t*^*-"
bi ¡ahko bil in država favorizira nase- , l«1. bleščave steklene lučke, torej re-l'evanje s tem, da daje do 200 hektarjev <'¡> k¡ na vrt ne spadajo. — Zelenjave popolnoma zastonj vsaki družini; va je za človeka zdrava in nujno
tjjiznava naseljencem druge olajšave, \a-j na primer, brezplačno vožnjo po že-jZr>ici, neplačanje carinskih taks za oro-,e in druge predmete, ki jih priseljenec Uveže v državo in dr.
potrebna, da pa je vir dohodkov, nam pričajo tržne cene.
V bližini mesta je zemljišče dra-foceno. Kdor ima svoje zemljišče, bo uredil vrt za trajno pridobivanje
Ako hočete biti dobro in poceni postrežem obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske!
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
0rdniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. Q°VORl SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
GARMENDIA 4947
La Paternal
V tem Oddelku jaz vlagam moj denar na varčevanje in ga nakazujem v domovino
Tisoči naših klijentov Oddelka za nakazovanje denarja ga vlagajo na varčevanje v tem Oddelku, ker vedo, da bodo najhitrejše postreženi in njihovi prihranki bodo zajamčeni z ogromnimi kapitali in hranilnicami te Banke.
NAKAZILA SO IZPLAČANA V NAJKRAJŠEM ROKU
Pomnite, da denar naznačen v Jugoslavijo in Italijo preko Banke Boston je izplačan prejemniku v najkrajšem roku in z največjo varnostjo brez kakih stroškov ali odbitkov od strani prejemnika s povratnim potrdilom, dostavljenim Vam svoječasno ^ot dokaz v redu izvršenega izplačila. Uverite se tudi Vi o tem koristnem načinu.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562
Alsina 999- Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
PO VER JEN JE— VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
tere vrste zelenjadi. Najlažji odgovor je: to, ki jo predvsem rabimo za sebe, ki jo na trgu primanjkuje in ki je najdražja. Mnogi ljudje ne poznajo niti najenostavnejše zelenjadi in vse premalo cenijo zdravo in tečno zelenjad._ '
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'', se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popoino oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
SLJIV0VICA ŽGANJE
PELINK0VEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipu 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
Pazi na obleko
So ljudje, ki se jim za malo zdi, da bi pazili na svoje stvari. Nekakšna velikopoteznost za slikovitost in romantiko jih razganja, da svoje obleke kar po sobah trosijo okoli. Z nekakšno podivjano nepotrpežlji-vostjo vržejo s sebe svojo "kožo" in jo pustijo, kamor odpade z njih. Naj si hlače še tako želijo, da bi jih kdo lepo pravilno obesil, kar obsojene so, da/'pretolčejo'.' svoj čas na stolu, na postelji ali tudi na tleh. Ni čudno, da so potem gube vse kaj drugega kakor "na britev" ! In hlače, ki sicer tako lepo pristojajo, so take kakor so železne peči. Medtem ko jopič obupano poveša roke, se telovnik skuša zaman postavljati in ždi neopaženo kje v kotu. Ovratnice krasijo tla kakor ovijalke. Nič niso boljše, če stopamo nanje. Kar se pa nogavic tiče, pa si je ena izbrala prostor pod posteljo za prenočišče, druga pa dremlje zadaj za nočno omarico.
Zjutraj se začenja veliki lov na obleko. Kakor razkačeni bog maščevanja divjaš po stanovanju, da s težavo zbereš razkropljene ovčice skupaj. Trpki in srboriti samogovori spremljajo to ljúbko tihožitje: spodnjih hlač ni moči najti, ker tičijo v vrhnjih hlačah; copate so na zagoneten način izginile; nogavice so skrivaj pobegnile; trdi ovratnik ječi pod železnim pepelnikom; telovnik se je pa nemara sploh spremenil v nič.
Niso le ljudje taki, da izgubijo zaupanje vase, če slabo ravnamo z njimi. Tudi oblačila so takšna. Če jih brezbrižno zavržemo, izgubijo samozavest in zaidejo na kriva pota. Hlače, ki se v njih iz lagodnosti uleže-mo na posteljo, se spremenijo v zrna-ličeno bitje iz blaga. Dno hlač, ki zaman koprni po toploti blazine na stolu, izvrši samomor in se oguli. Ovratnice pozabijo na lepo vedenje in se spreemnijo v motvoze. Celo najpotrpežljivejši klobuk bo zameril, če se zmeraj usedeš nanj. Jopiču se od žalosti zaradi slabega ravnanja skrčijo vsi šivi. Rokava se skrajšata in od same bridkosti dobita grde gube. Namesto da bi prah izginil, se z velikim tekom zažre v tkivo. Na jopičevem ovratniku nastanejo mastni madeži, ki zaman koprnijo po smrti. Med otoki mastnih madežev je le težko spoznati prvotno barvo blaga. Ubogemu jopiču, ni usojeno, da bi bil po svojem prepričanju "zveličan".
Celo najlepša obleka, ki jo naredi najboljši krojač, izgubi ravnotežje in brezbrižno zmigava s podloženimi rameni, če tako slabo ravnaš z njo. Zatorej je treba zmeraj pomisliti, da so obleke naše prijateljice. Prav malo energije je treba za to, da lepo ravnaš z nogavicami. Teñí bolj boš pa potem vesel, če bo kak modni strokovnjak rekel o tvoji, štiri leta stari obleki, da je pravkar nova.
Več potrpljenja pri slačenju. Nekateri mečejo obleko s sebe, kakor bi jim na živem telesu gorela. Vlečejo jopico, kakor bi vlekli za vrv pri zvoncu za alarm. Srajco si kar trgajo čez glavo — in tako dalje.
Ženske so povprečno bolj skrbne kot moški. Navadno se z isto skrbnostjo slačijo kakor pospravljajo kako pisalno mizo. Medtem ko si vneto prizadevajo, da bi svojemu ro-. mantično-podivjanemu možu dajale dober zgled, spravljajo svoje stvarce s tako redoljubnostjo, kakor bi krasile kako izložbo. Mimo tega imajo oseben čut, da odkrivajo madeže. Večina žensk je kar bolestno vnetih za madeže. S sokoljim oče-
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
som odkrijejo najmanjšo senco kake nove tvorbe lis in peg. Pa je prav tako, saj so moški večidel taki, kakor je namizni prt pot končani večerji. Namesto da bi razgrnili prtič po sebi — nekateri se ga kar bojijo — uporabljajo svoj telovnik kot lo-vač za kapljice.
A tudi med ženskami je nekaj ta« kih, ki so izven reda. Nekatere so naravnost ponosne na to, da so v kuhinji oblečene kakor v salonu. Umestno se jim zdi, da cvro jajca v najlepši obleki. In da drgnejo podni-ce v svilenih čeveljčkih. Strah jih je predpasnika, češ da bi ne bile preveč kuhinjske na pogled! Rajši se umažejo z mastjo, kakor da bi si opasale predpasnik. Pa vendarle predpasnik ne varuje samo obleke, marveč vpliva tudi domače, družinsko in je nekakšen ličen simbol domačnosti in kuharske vneme.
Še besedo o negi čevljev! Čevlji naj bodo zmeraj lični, prožni, namazani in morapo imeti zares "sijajno" življenje. Čevlji, ki jih ne negujemo, postanejo črtev prahu in razpokajo.
Pa še nekaj: kopita! Kopita so "hrbtenica" čevljev. Čevlji brez kopita izgubijo svojo "držo". Usnje dobi razpoke in gube in postane kakor šlapa. Zatorej ne smemo "stopati na čevlje!" Kopita so zato na svetu, da so čevlji "vzgojeni" in so lepega vedenja.
Nauk je pa tale: Če svoje stvari negujemo in varujemo; če jih zdaj pa zdaj skrtačimo, iztepemo, izpra-šimo in odstranimo madeže; če jih likamo in večkrat prezračimo, zdržijo desetkrat dalje časa kot sicer — in prihranimo si čas in — denar.
Angleške čete na Francoskem. Zgoraj na sliki se vidi francoske vojake. V sredi sta francoski in angleški častnik, ki se pozdravljata. Spodaj pa so angleški vojaki. Če bo Francija sklenila mir, pa bodo angleške čete zapustile Francijo ter odšle branit Angleško.
v
Sp
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIO
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
omin na mamico
Kako nam bilo je lepo, ko imeli smo še mamico, vsi bili smo veseli in radi jo imeli.
A žal, da mnogo je prerano kruta smrt nam vzela mamo. Vse naše prošnje in solze vrnile niso mamice.
Ko mamica zdaj v grobu spi, oko za njo nam sesolzi, saj izgubili nismo njo samo, temveč izgubili smo srečo vso.
Tihi naš je dom postal, odkar ni mamice; — radost, ki sem jo prej poznal, izliva se v gorje.
Pogled očeta je hladan, beseda topla ni. — Dom naš sedaj je pretesan, za nas prostora ni.
Pot nam kaže se od doma, razšli se bomo vsi. O, dragi dom, ljubezen moja, kako teško bomo šli!
Poprej, ko gremo odtod, vsi k mamici gremo na grob; da od nje se poslovimo, v spomin ji cvetja posadimo.
K molitvi skleneipo roke, grob orosile so solze. Počivaj v miru, ..mati moja,
po svetu zdaj, gre deca Tvoja! *
To pesem sem pred kratkim dobil iz starega kraja. Ker je brez podpisa, mi ni znano, kdo jo je zložil in tudi pošilpatelj ni omenil, kje jo je dobil.
V kratkih kiticah, namenjenih materi, otroci bridko tožijo svetu nad izgubo nenadomestljive ljubljene mamice. Zavedajo se, da so s smrtjo matere izgubili tudi svoje domačo ognjišče, da bo treba iti po svetu za vsakdanjim kruhom. Zdaj
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporoča
PETER FILIPČIČ
WARNES 2101 esq. Gaxmendia
U. T. 59 - ¿295 La Paternal	Bs. Aires
nimajo nikogar, kamor bi se zatekli ob času nesreče, žalosti in bolezni. Nesebično se raduje in je vesela, ako vidi, da so otroci srečni.
Nikdo ne razume bolje prošnje ali stiske otroka, kakor mati, katera nikoli ne odreče pomoči, akoravno dostikrat presega njene moči, ona zna že tako urediti, da pomaga.
Za nas slovenske izseljence, živeče daleč proč od rodne grude, imajo kitice še večji pomen. Nešteto se jih je izselilo vsled prerane smrti matere. Drugi zopet so jo videli ob slovesu, k o so si voščili srečno pot in nasvidenje zadnjikrat!
Odhajajočemu ni niti na misel prišlo, da nebo nikdar več videl svoje matere in svojega doma. Vsaj ni nobeden mislil ostati v tujini več, kakor dve ali tri, kvečjemu pet let. Ali leta so prešla v desetletja a nino-gotistih sinov in hčera naše domovine Slovenije, ki so se mislili vrnili v nekaj letih, počiva zdaj v zemlji ameriški — v tujini. Težka borba za vsakdanji kruh razdira družine, jemlje mater <j>d otrok, otroci zapuščajo matere in domo ven Šele v tujini spoznajo, tuji med tujimi, kaj jim je bila mati in kaj jim je bil dom.
Prepričan séhi, da nas je zelo veliko število, ki bi se po prvih mesecih bivanja v tujini najraje vrnili domov in le misel, da jih je doma tako žč preveč pri skledi, par let, da bo kmalu minilo, potem bo pa še vse lepše, kakor je1 bilo prej, nam je lajšala precej trpko razočaranje v tujini. Sčasoma se pa človek vsemu privadi in zdaj mislimo, da sploh drugače biti ne more in smo vsak o svoje srečni in zadovoljni. Prvi upi se niso izpolnili, a zato ne smemo obupati; kdor obupa, za njega ni veselja na svetu. Vsi živimo v upanju na nekaj boljšega, ako pa mislimo trezno, pridemo do zaključka, da je zelo te žko, da bi se tisto izpolnilo, na kar upamo. Upamo in misli nam nehote vedno uhajajo nazaj v rojstni kraj k svojim dragim domov — k materi.
_f. R., Brooklyn, N. Y.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na -podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpa-
dnnje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacijo in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. eiVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. CREVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO 9 5.— NA TEDEN Nad zavod 8 svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPECIJAIJSTI Je edini te vrste ▼ Argentini. — LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko in ¡neplačevanje,
OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Drobne vesti iz naših krajev
SENIK V PLAMENU
. . Gorica. — V nedeljo dne 14. a-prila zvečer je pričelo nenadoma goreti v seniku, ki je last Josipa Ber-ceta, doma iz Dornberga. V seniku je bilo poleg velike količine krme precej gospodarskega orodja in lesa. Ogenj je vse kaj kmalu uničil. Poklicali so gasilce iz Gorice, ki so požar omejili in tako obvarovali hiše v bližini. Gasilci so imeli dela skozi celo noč in šele proti jutru je bil požar pogašen. Škodo cenijo na 20.000 lir.
STARA GRANATA ZAHTEVALA DVE ŽRTVI
Opatjeselo. — Prav nič ne ponehajo grozne nesreče s strelivom, ki je ostalo v zemlji žecelih 20 in še več let. Človek bi mislil, da že davno ni niti koščka železa v tej dvakrat izmučeni zemlji, pa vendar dan na dan kopljejo cele gruče ljudi po nekdanjih bojiščih in stikajo za granatami. Oblasti so izdale razne omejitvene ukrepe in določile stroge kazni, a kaj vse to pomaga, kó je za številne brezposelne to edini zaslužek in povrh tega je danes v Italiji železo zelo dragocena kovina, kateri raste cena z dneva v dan. Po naših krajih iščejo staro železo kot da bi šlo za zlato. Zaradi tega ni nič čudnega, če se vrstijo neprenehoma brez prestanka nesreča za nesrečo. To pot moramo zopet zabeležiti veliko nesrečo, ki se je zgodila v Opatjem selu. Pri Kreinenjaku v bližini Jamelj sta iskala staro železo 29-letni Ladislav Devetak in Franc Marušič, star 20 let. Našla sta veliko granato 380 mm kalibra m jo hotela odpreti. Nastala je eksplozija, ki je ubila oba. Dogodek je napravil zelo mučen vtis v vasi.
Trst. — Na zahtevo centralnega statističnega urada v Rimu so tudi v Trstu morali spremeniti red dosedanjih hišnih številk. Po novi reformi bodo vsaka vrata pa tudi stranska imela svojo številko.
*
Trst. — Ministrski predsednik Mussolini je odredil prodajo 207 prstanov, ki so jih darovali abesinski poglavarji Italijanski narodni banki in da se za izkupiček, ki znaša 46.721.85 lir, zgradi elektromchanič-na delavnica na področju instituta
Ako želite ugodno in poceni kupiti
Radio aparate — Dvokolesa — Pisalne stroje — šivalne stroje — Kuhinjske peči s petrolejskim plinom — Peči za ogrevanje s petrolejskim plinom — Električne likalnike in sploh električne aparate — Budib nike — Viktrole — Gramofonske
plošče — i. t. d. Yse te predmete lahko kupite na zelo liberalne mesečne obroke in za isto ceno kot v drugih trgovinah. Razen tega za: Prevode listin — Življenska in vsakovrstna zavarovanja —- Pravniško pomoč pri odpustu z dela — Posredovanje pri kupovanju kakšne trgovine -r- Vsakovrstne informacije obrnit» ¡8«;' če mogoče zjutraj od 9 do 12 ure na "AGEN-TURÁ" — SARMIENTO 299 — U. T. 31 - 1637 — Buenos Aires.
za malo industrijo in obrt iz Trsta,
Istre in Kvarnera.
*
Trst. — Z ministrskim dekretom so bile povišane mirovnine umirov-ljeneem tržaškega Lloyda za 15 odstotkov.
*
Gorica. — 17-letni Marij Karečič iz Dolenjega v Brdih je pri Vrhpo-ljah padel z motornega kolesa in se težje ranil. Pretresel si je tudi možgane.
*
Trst. — Te dni je umrl v Italiji znani cirkuški mojster Rihard Za-vatta, ki je imel dolga leta v Trstu svoj cirkus.
*
Trst. — Vsled zadnje amnestije, ki je bila podeljena zaradi rojstva princese Marije Gabrijele, je bilo izpuščenih iz vseh italijanskih zaporov 9574 kaznjencev.
*
Trst. —' Zaradi prodajanja slabega mleka so bile pred tržaškim sodiščem obsojene na denarne kazni do 30 lir ,sledeče mlekíU'ice: Čepak Josipina iz Dekanov, Ravber Marija iz Repentabra, Berdon Marija iz Loga, Pongrac Josipina iz Doline in
Filipčič Ema prav tako iz Doline. *
Trst. — Pri zidarskih delih se je v Koloniji smrtno ponesrečil delavec Lovrenc Primožič.
*
Gorica. — V Krasnem pri Koj-skem je te dni praznoval čil in zdrav svojo osemdesetletnico Josip Mav-rič. Slavljenec je znan po vseh Brdih, ker je takoj po vojni mnogo pripomogel za obnovo opustošenih krajev.
*
Trst. — Ker so prodajali blago po višjih cenah kakor so predpisane, je bilo kaznovanih z denarnimi kaznimi od 100 do 300 lir veliko trgovcev, med njimi Tomaž Kocijan, trgovec z lesom, Ida Birsa trgovka & mešanim blagom in Josip Kač, mesar.
*
Trst. — Pri Sv. Soboti so zasačili tri kradljivce premoga, ki so to delo opravljali že precej časa. Premog so potem prodajali po 30 do 35 cent-kg raznim trgovcem. Karabinjerji so na podlagi izpovedi prišli na sled še ostalim in tako se bo morala de-
setoyiea zagovarjati pred sodniki-*
Koper. — Pri vratih drogerije De* panger so našli na tleh truplo neznanca. Pri truplu so našli revolver in domnevajo, da se mu je iz neznanega vzroka sprožil strel in tako povzročil smrt. Pozneje so karal»* njerji identificirali to truplo. Gre za 27-letnega Leopolda Cetina, vdove» z dvema otrokoma. Oblasti razisku* jejo, kako je prišlo do umora ali d» nesreče.
__________ , .
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
[JS
FRANCA KLANJSEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto ,U. T. 50 - 0277
K'
Še Bog ne ustreže vsem
Oni dan so me na Avellanedi kari Prijeli.
K a, j je pa bilo je.
Nič hudega, toda bilo je.
Da, gospd Janez-!. Če pride od kod kak Kranjec ali Primorec, tedaj je zanj vse. Pa jeprišel naš človek, naš Prekmurec, pa ga kar takole odpravite. ..
Skoraj bi se človek razčemeril... Saj sem vendar storil vse, kar sem storiti md?g(j|,;.:da bi pripravil" dan veselja novodošiemu novomašniku, redovniku. Božje; Besede, prvemu Slovencu vzredit .rajnega* Don Orio Toda kaj poTíiá&av če pa nisem Jaz njegov, gospodar, njegovi redovni predstojniki pa žele, da se drži svojega redovnega dela in ga nimajo za nas.
Toda kljub vsemu temu sem že Preje kot so mi kaj rekli, ukrenil vse potrebno, da se zberemo okrog niladega gospoda, da bomo mi z «jim, on pa z nami vesel.
"Sedajle ste se pa vjeli, tako sem imel tako odgovor gotov. Jaz z moje strani sem že gotov. Sem se že vse dogovoril. Če se boste vi tako °bnesli in tako lepo vse pripravili kot jaz, bomo prav to nedeljo nekaj ^pega imeli."
"To nedeljo? Kaj bomo imeli?"
'Saj je že davno napovedano, da bomo imeli popoldne lepo veselje. Saj slavimo vendar zunanjo slovesnost četrte obletnice slovenske službe božje na Avellanedi."
"To že vemo. Toda kaj bo sedaj, ko so nas pustili Ciril, naš pesmar? Kdo bo pa speval?"
"Kdo bo speval? Kak guč je to? Kdo je pa dozdaj speval? Gospodu Cirilu tisočkrat hvala za njegovo le-Po delo, katero so storili na Avellanedi in bo njihovo ime neizbrisno v zgodovini slovenskega kulturnega življenja na Avellanedi. Ko bi' vsak Prekmurec pokaza toliko lepe volje za naše delo kot jo so oni, kako več Jn lepše bi še bilo vsedobro med na-^ to stran Riačuela. Vem, da ste Jim vsi hvaležni in jim moramo izre-ei tudi javno zahvalo. To pa zasluzijo dvakrat zato, ker so si poskrbeli tndi za naslednika. Saj imate že norega pesmarja, imate malega Cirila, «i bodo prav tako lepo vodili, samo ee se boste voditi dali.'
"Saj ne znajo! Saj še niso nikoli
učili petja in mladi so."
"Ali mislite, da stari Ciril tudi niso nikoli začeli? Tudi oni so nekoč prvič prijeli, pa jim je šlo. Pa bo šlo tudi mlademu Cirilu. Jutri večer imate vajo napovedano. Vsi pridite. Tudi jaz bom prišel, da bouq videl, kako bo."
"In v nedeljo? Kako mislite napraviti, gospod?"
"Novomašnik bo prišel. Njemu na čast bomo priredili čajanko. Najlepši prostor za to imamo v zavodu poleg kapele."
"Kje?" ,
"Tam poleg naše kapele, kjer smo imeli sestanke, ko smo društvo ustanavljali. Tamkaj nam bodo mize pogrnili. Vaša skrb pa mora biti, da ne bodo prazne."
''Kaj bomo pa nanje postavili?"
Ali ne znate peči pogačo in ltrofle in... kaj jaz vem, kaj vse znate dobrega napraviti. Saj je to nedeljo avežanedsko proščenje. Vsaka gospodinja naj nekoliko več speče in boste prinesli tjakaj s seboj. Sestre liani bodo zavrele kropa, tisto kar je! treba, da bo krop dober boste pa že preskrbeli!"
"Kdo bo pa prišel? Saj ne bo ljudi! tako so že dvomili."""
"Jih boste pozvali. Jutri se srečate z njimi v fabriki. Vse pozovite. Tukajle imate pa napisano, kako spišite vabila za one, katerih ne boste mogli pozvati osebno."
Drugi dan je že šla novica vse križem. Ženske so preudarjale, od kod dobiti šalic in servijet in žličk, moški so pisali vabila in hodili pozivat zr>ance, otroci pa so veselo vriskali, da bodo gledali kino...
Zvečer je bil društveni lokal ves poln. Pevci so se že zavedeli svoje dolžnosti: da je njihova stvar lepo petje, da bo njihova krivda, če bodo obmolknili.
Pa je pritisnil mladi Ciril na harmonij. Kar lepo je zapelo. "Saj znajo ! Tako so se čudili. Kdaj so se pa naučili ?;'.'. . ..... „.....
Seveda znajo, kako da ne. Pa lepo znajo. I n kar ne znajo, se bodo naučili. Saj ni na svet nihče učen padel. Saj so bili gospod Ciril tudi po šolah in po učenih šolah. V Gorici so se učili. In kdo ve, če ne bi za dve leti mašnik bili, ako bi svet ne
stal tako, kot stoji. Toda ker so njihovi stariši bili tu v Argentini in so jih pozvali sem, da je sedaj vsa družina skupaj, so oni morali šole pustiti. Boste že videli, da bo nekaj lepega. Samo če boste hoteli vi, pevci, in če boste še kaj novih pevcev dobili;
Kar dobro je šla pevska vaja.
Dobro je šlo pa tudi vse drugo. Bolje, nego sem si mogel predstavljati. Vse mi je šlo kar samo na roke.
Ko je bila nedelja, se je pa še sonce tako veselo smejalo, da smo pozabili, kako žalostne stvari se v Evropi gode.
Kar pogledal je g. Preininger, predsednik društva.
"Evo nas. Kar štirje smo! Prišel je novomašnik. Tukajle vidite našega gospoda patra Gabrijela."
"A to ste vi gospod, ki ste imeli mašo na vuzem."
"ln ta gospod so pa Doktorič iz Montevidea."
"Čast mi je, gospod Doktorič. Pa res, kako presenečenje!"
Tako je bil presenečen, da ga je kar bolezen minila. Bil je namreč bolan. Sicer ježe dosti boljši, toda tak lep dan in tak vesel dogodek in tak obisk njegovi hiši... veselo srce tudi prežene bolezen.
"Le kako je to mogoče, da ste kar štirje duhovni slovenski tukaj. Nikdar bi se tega ne nadejal."
"Vidite, tako je Bog dal. Zato pa je dan veselja danes za vse". . Prvič seje oglasila pesem v kapeli pod novim vodstvom mladega Cirila. Pa je lepo šlo. In smo zapeli, da se je vse treslo.
Nato je bila pa vrsta na g. kaplanu Hladniku, da je" spregovoril božjo besedo. Božjo besedo zahvale za lepo delo, katero je vršila slovenska služba božja skozi ta leta — in pomenljivo besedo ob priliki síoves-1 nosti na čast novomašniku.
"Ne ceni se danes mašniška služba tako kot nekoč. V času bridkosti in bede se pač ljudje tudi sedaj domislijo Boga; toda mnogi samo zato, da ga prosijo naj jim pomaga on, ker si sami ne moréjó pomagati. In če takoj ne reši ugodn,g njihove "ne-kolkovane" prošnje, potem, pa kar pravijo, da Boga ,ni....
Tako je torej vera danes za premnoge le še automat, iz katerega naj bi vedno padel velik kos kruha... ali pa dobra služba... ali.pa
zdravje... Ker so ljudje zgubili izpred oči, da.paša pot vodi v.^eČnost in šele tam išče sreče in miru, da je življenje trnjeva pot preskušnje, da je ob tej poti polno tolovajev in zapeljivcem, mimo katerih mora človek z odločnim korakom dalje po tisti poti, katero je učil Učitelj človeštva, učlovečeni Sin božji." Kdor hodi za menoj nehodi po temi, ampak ima pot življenja", tako je učil Gospod Jezus. Apostol Pavel pa pravi "desettisoč je tistih, ki s§ vam ponujajo za učitelje in vodnike, a vendar je vaš Učitelj samo eden: Kristus.
In tega edinega učitelja' pomočnik, njegov pooblaščenec, njegov namestnik je vsak duhovnik, njegova pota bo kazal ljudem tudi novomašnik.
Pa naj bo duhovnik sam še tako nevreden po svojem lastnem življenju in zgledu, — on je vedno in ostane vedno glasnik edine nesporne resnice: da je Bog človeku srečo šele v večnosti pripravil, v tem življenju pa nam jedal za nalogo, da naše želje podredimo sveti volji njegovih zapovedi in s tem zaslužimo obljublyjeno večno veselje.
To veliko in sveto resnico učimo. Blagor tistemu, ki jo posluša in spolni!
Naš današnji slavljenec se je odrekel svojemu domu, zapustil je sta-riše in brate, obljubil je sveto čistost in se odrekel lastni družini, Celo v tem si je novomašnik izbral pot Kristusovo, da se je odrekel lastnemu imetju, ker je obljubil sveto uboš-tvo. Vstopil je v red, kateri žrtvuje vse svoje moči zato, da streže siromakom, pohabljencem, izvrškom človeške družbe, na katere posvetni ljudje niti pogledati nočejo... Vse to samo za to, da bi izpolnil v dejanju in resnici veliko zapo.ved ljubezni, ker ta zgled nam je dal Gospod, ki je samega sebe dal za nas. Vse to je mladenič žrtvoval zato, da bi vsaj večne sreče ne izgubili tisti, kateri so od življenja ostali tako kruto razočarani ...
"Kam naj gremo proč od tebe, tako so rekli Jezusu apostoli, mi smo spoznali, da imač ti besede večnega življenja".. Te besede življenja so sedaj v ustih duhovnikov svete cerkve. Dosti očitne so te besede vsem, kateri jih hočejo poslušati.
Pa ne le besede večnega življenja so to. Saj tudi na svetu ne more bi-
ti srečen drugi, kot tisti, katerega življenje je osla j eno s sladkim upanjem večne sreče, z upanjem osmih blagliov, katere oznanja in v srce verni vliva mašnik božji, ki je ne le učitelj, temveč tudi duhovnik, ki za vse tiste sveto daritev daruje in molitve vrši, kateri sami tega storiti ne morejo.
Majhna čast je danes pred ljudmi, biti duhovnik, a nihče ne deli tolike tolažbe in sreče strtim srcem, kakor ravno sveta duhovska služba... Nobeno delo ni zato bolj veliko, duhovnikova beseda odpira večna obzorja Večne sreče.
Tako nekako je razvijal misli govornik, ki je nazadnje pristavil še toplo prošnjo: Nikar nas duhovnikov neopravljajte in ne obrekujte, nikar nas nekolnite, da neboste imeli obrečenih in prokletih duhovnikov, ki so največja kazen, katero Bog more poslati kakemu narodu. Narod, ki za svoje duhovnike moli, ki jih ceni, jih dobrohotno z zaupno besedo na njihove napake opozarja, Je pa vreden in zato tudi deležen do-brüi duhovnikov.
Dobri duhovniki so nagrada in blagoslov narodu, slabi so pa kazen in prokletstvo nevrednemu narodu. Slepi so slepcem vodniki."
Potem smo pa sedli k pogrnjenim mizam in bilo je vsega dovolj. Bil je praznik, kakor praznik družine, ene same družine, ki se veseli v nedolžnem veselju. Prelepe besede nam je spregovoril g. Doktorič. Po prekmursko se je oglasil tajnik društva Rožman v pozdrav novomašniku in še v imenu Štajercev je govoril E-mersič. Solze veselja pa so tekle, ko je spregovoril še novomašnik domačo besedo.
Ko bi bilo le velikokrat tako, taka je bila želja vseh, ko je bilo po sedmi uri konec tej tako lepi slovesnosti, tako preprosti in vendar tako presrčni.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
23. junija maša na Avelanedi. Molitve na, Paternalu ob 4 uri.
30. junija maša na Paternalu za Leopolda Kralj. Molitve na Paternalu.
V Floresu bo maša za Simona Me-linc 23. junija ob 1 3uri.
29. junija' za Jožefo Fornazarič ob 13 uri v Floresu.
Cirilova nedelja bo 6. julija. Ta
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 188 Ne, ta kutar, ta ubogi menih si ne misli, da je Aleksander Po-etnkin strahopetnež, da se boji biča.
Sleci se do pasu! — zapove še enkrat brat Reginald z glasom, ki ni dopuščal ugovora, Potemkin uboga.
Vlekel je svajo redovniško kuto, Potem pa je spustil srajco iz grobe-Platna do pasu in obstal v vsej °ji krasoti pred svojim novim to-arišem.
. 1 okazala so se njegova prsa, lepa •nočna ramena ter lepe roke — Jodoben je bil umetniško izdelane-^kipu.
otemkin je stal, kakor da bi cana sovražnikove puščice, '«enih Reginald se strese. , poteu
°S in
«tem pa se hitro obrne, stopi k lii'"!1 'n pritisne svoje vroče čelo ob ^no steklo.
Pripravljen sem, — vzklikne bi* .nder Potemkin, — začnite z k onjem! Zakaj ne začnete, brat * efptialtH
<¿daJ se mladi redovnik zopet
t]ftl"e in zgrabi bič, ki je ležal na. ¿^ kot«
Hleu e -)e )>il narejen iz usnjatih jer-neii 'V' ki So bili pritrjeni na plat-
«'» držaju. íter,¡ " «e k oknu, — zapove l>rat teh ¡ ' K'as Pa se mu ¿e tresel pri *>f¡Po dah' ~ Poglej proti nebu,
koi >°r°v' se ,ioKu in prenesi udarce 1 >nožt
0J*®ki„ uboga.
se.Jt> k oknu, brat Regi-W j Se .ie postavil za njegov hr-v'u zamahnil z ,-oko.
Sat>d(Ma p°dn'(*ni trenutku Je Alek" hrjw 1 1'otemkin začutil na svojem
skeleče bolečine, koži j'T zal)ustil na njegovi nežni So rdečo sled.
—	Ne obračaj se, — vzklikne brat Reginald, — ker sicer bi te mogel še zadeti z bičem po obrazu.
Potemkin se ni zganil.
Stisnil je zobe.
Bolečin prav za prav ni čutil, toda to ponižanje ga je bolelo.
Kaj pa je to?
Reginaldova roka, ki je držala bič, je omahnila.
Potemkin ni čutil, ko se je brat Reginald sklonil in pritisnil svoje ustnice na njegova pleča in poljubil tisto mesto, na katerem je bila dolga krvava sled.
Potem pa dvigne roko in zopet udari z bičem po telesu lpubljene-ga moža, kajti naši cenjeni čitalci vedo, kdo je bi 1 skrit pod belo redovniško obleko trapistov.
Bila je Katarina, carica Katarina,
—	žena, ki je Aleksandra Potemki-na vroče in strastno ljubila in ki si ga je hotela zopet pridobiti vsega, popolnoma vsega:
-— Brat Aleksander, — vzklikne sedaj Katarina. — Ali si pozabil na svojo Elizabeto? Ali si si jo iztrgal iz srca?
—	Pozabil? — Nisem je, nikdar je ne bom pozabil.
Sedaj je tretji udarec padel na Potemkinova pleča.
Katarina zopet poljubi krvavo progo.
Sedaj pa se Potemkin hitro obrne in vzklikne:
—	Kaj vendar delaš, brat Reginald? — Če se ne motim, si poljubil moje rane!
—	l)a, da! — zajeclja Katarina izdala. — Poljubil sem tvoje rane, prestrašeno, ker se je bala, da se je
—	kajti — kajti to zahtevajo pravila našega samostana! a.
—	Čudna pravila!
—	Mar se ti zdi to čudno? — vzklikne Katarina, ki se je zopet popolnoma pomirila.
Saj v teh poljubih leži prijateljstvo, ki ti bo nadomestilo ljubezen.
Sedap pa se zopet obleci, daneš te ne bom več bičal, — za danes imaš dovolj!
Aleksander Potemkin obleče zopet svojo srajco, potem pa belo meniško kuto.
—	Aü si utrujen, brat Aleksan-. der? — ga vpraša Katarina. — ,
—	Zelo utrujen!
—	Tedaj lezi v svojo posteljo!
—	Kaj, mar smem nocoj spati?
—	Smeš! — odgovorit Katarina. — Jaz bom molčal!
—	Toda oče Kalipto je posebej poudarjal, — reče Potemkin, — da je postelja nocoj samo tvoja!
—	To nič ne de, — odvrne brat Reginald. —Mar ni dovolj široka za naju oba?
V tej postelji bova lahko oba u-dobno spala! Kar pridi, brat Aleksander, in leži, jaz pa bom legel k tebi, — pa se nama ni treba slačiti, spala bova oblečena.
Potemkin stopi počasi k svojemu ležišču in leže nanj.
Brat Reginald pa stopi medtem v kot, kjer je stal veliki križ in poklekne na tla.
Katarina je hotela moliti, — prav za prav p a je hotela doseči, da bi se umirila in premagala silno razburjenje in strast v svoji duši.
Naposled vstane in pogleda Aleksandra, ki je ležal v svoji postelji.
Katarina se tiho približa In leže k njemu.
Tako sta oba meniha ležala na eni postelji drug poleg drigega.
Katarini se je pretakala namesto krvi po žilah žerjavica, — misel, da leži tukaj poleg ljubljenega moža, katerega pa kljub temu ne more objemati in poljubljati, jo je silno vznemirjala. /
Čutila je njegovo bližino, slišala je njegovo dihanje, lahko je čutila utripanje njegovega srca — bila mu je tako blizu, kljub temu pa tako daleč!
Še nikdar se carica Katarina ni
nahajala v takšnem položaju, kakor sedaj.
Mar naj se mu izda?
Ali naj mu pove, kdo je?
Da bi ga rotila in prosila ljubezni?
—	Da, da, — je šepetala njena duša, — Aleksander Potemkin bo nocoj moj!
Razum pa ji je govoril:
—	Tega ne smeš storiti! — ne stori tega, Katarina! — Potem bodo tvoji načrti za vedno propadli!
Potemkin misli še vedno na svojo Elizabeto, zavrnil te bo ne bo te hotel, potem pa — potem---
Katarina si pritisne roke na svoje prsi, ki so se ji razburjeno dvigale in se zopet spuščdle pod belo redovniško obleko.
Ni vedela, ali bi ubogala glas svojega srca ali razuma.
Aleksander Potemkin je bil zares zelo utrujen, kajti čez nekaj trenutkov je že trdno zaspal.
Katarina se tiho vzravna.
Sklonila se je nad svojega ljubljenca in ga opazovala in občudovala ko je spal.
—	Oh, kako je bil lep!
Aleksander Potemkin je bil še
vedno lep, kljub steglenemu očesu, ki ga je imel v očesni duplini.
Njegov obraz je bil miren.
Svilnate trepalnice, visoko čelo, ust kakor ustvarjena za poljubljanje. Oh, Katarina se ni mogla več vzdržati, — objela je Aleksandra Potem ki na, svojega nekdanjega ljubimca in miljenca in ga strastno poljubila.
Potemkin odpre usta.
V spanju je začel govoriti.
—	Elizabeta, -Oí je šepetal Aleksander Potemkity, — moja sladka, draga Elizabeta, pridi k meni, bodi moja, objemi me, — osreči me, ljubljena !
Katarina omahne na trdo ležišče.
Te besede so jo popolnoma potrle.
Pritisnila si je roko na usta, da bi
ne zavpila od bolesti, jeze in sovraštva.
Na Elizabeto je torej mislil, o njej je sanjal, njeno ime so njegove ustnice vedno izgovarjale!
Elizabeta pa ni več živa, upati ne more niti tega, da bi jo lahko kedaj zopet videl!
Toda v sanjah je bil srečen, v sanjah jo je poujubljal, v sanjah mu je bila Elizabeta žena!
—	Ha, pošast! — pomisli carica Katarina. —Kar ne boš nikdar izginila? — Mar boš vedno zopet prihajala na mojo pot, čeprav si že v grobu? Mar boš vedno živela, sovražnica moja?
Carica zaihti od jeze in obupa.
Ne, sedaj se ni mogla več premagovati, — sedaj se mora vse odločiti, sedaj ali nikoli, — sedaj mora zvedeti, če sme še sploh upati, da jo bo kedaj ljubil.
Vedno bolj se je stiskala k njemu.
Svojo roko je položila pod Potem-kinovo glavo, z drugo pa je prijela obe njegovi roki.
Zdajci pa ji je šinilo nekaj v glavo — odločila se je za neko zelo čudno stvar.
—	Aleksander, — zašepeče carica Katarina, — dragi, sladki ljubljeni mož, pravkar si izrekel moje ime, — jaz sem pri tebi, dragi, jaz, tvoja Elizabeta.
Objemi me, Aleksander, ljubi me, poljubljaj me, bodiva vsaj v sanjah srečna!
Kajti vedi, moj Aleksander, jaz sem mrtva, in počivam na dnu glo-boče in mrzle reke Neve, hrepenenje pa me je prignalo k tebi, — hrepenenje mi je dalo moč, da sem prihitela k tebi — sedaj sem pri tebi. Aleksander, — vzemi me, vzemi me, ljubljeni moj----\
Potemkin se narahlo zgane in zavzdihne.
—	Ti si to; moja Elizabeta? — zašepeče Aleksander Potemkin z zaprtimi očmi. — Mar si to zares ti,
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Kokun:
SOLNCE
Tiho, tiho za gorami sonse se iz spanja drami, z zlate posteljice skoči, izza gore se potoči.
Rosne bilke zadrhtijo, v sončnih žarkih zablestijo in studenček ves srebrn vije se čez drn in strn.
Skozi okno žarke sipi je tam, kjer srček mlad utriplje: srček naše drobne Metke z ličkom drobnim kakor cvetke.
V mraku spet za goro vtone, s sabo vzame milijone žarkov zlatih in srebrnih; vse izgine v sencah črnih.
Sonca ni več sredi leh, sonca ni nikjer — v očeh naše Metke le dva zala žarka sta še zdaj ostala.
Gustav Strniša:
NAŠ GREGEC
Naš Gregec piramido zida, postati hoče faraon, naj vsak mu sto kamel zavida, ki jim zavlada beli slon!
Spet hoče modra sfinga biti: zastavice bi rad dajal, v modrosti svoji prekositi vse faraone rad bi znal.
Pa se premislil... Kam bi zbežal, če bi narastla reka Nil, in bi naenkrat se zarežal iz vode strašni krokodil?
dan je paternalska šagra. Maša bo pri sv. Neži na Avalos za rajnega g. Jožeta Kastelica.
Popoldne pa se bo vršila čajanka na Av. del Campo. V kapeli bo najprej molitev, potem pa čajanka.
Vsi prijatelji cerkvenega petja boste prihiteli, da bomo proslavili spomin desetletnice slovenskega cerkvenega petja v Argentini!
Janez Hladnik.
Mladinski kotiček
KAM ZAHAJAŠ
Kam zahajaš, solnce,
kam pošiljaš žarke zlate?
Ali na Koroško,
ali na Goriško,
tja med naše rodne brate?
O, le sij jim, sonce, da v svetlobi vsa dolina z njimi bo vzdrhtela, z njimi bo zapela: Bodi zdrava, domovina!
Ivan Kešpret, Maribor.
Plaj — dijak:
ZASLUŽENI DENAR
Gospodar Gerič je potreboval denar, da bi dal popraviti hišo. Rad bi imel v njej lesen pod in hotel je povečati okna. Prosil je na posodo, kjer je pač upal, da bi lahko kaj dobil. Obšel je nekaj znancev, a posojila ni dobil. Nazadnje se je napotil k svojemu očetu, ki je še gospodaril na prejšnjem skupnem domu. Tu je imel še najmanj upanja, da bi kaj dobil, saj je vedel, kano nerad da oče denar iz rok. Ali to je bil zadnji izhod...
Prišel je k očetu in mu razložil zadevo. Oče mu je ponudil stol. Potem je nekaj časa premišljeval. Bil je star, sivolas, vid mu je pešal in roke so mu trepetale. Stal je ob mizi in se s pestjo opiral nanjo. Končno jé pogledal sina.
"Imam še nekaj denarja in poso-
dil ti ga bom, kakor si me prosil.''
Šel je iz sobe in se čez hip zopet vrnil. Sin je vstal, da bi vzel denar in šel. Oče pa mu je znova pokazal na stol.
"Sedi in poslušaj! Nikar ne misli, da sem bogat, da imam kupe denarja. Tako morda mislijo ljudje o meni. Že marsikdo me je bil prišel prosit posojila. Ti si prvi, ki mu ga bom dal."
Segel je v žep in privlekel iz njega knjižico, povito in zavezano z motvozom. Nekaj časa jo je držal v roki in si jo ogledoval, nato pa je dejal:
"Tristo dinarjev me prosiš?"
Odvezal je motvoz in ga odvil. Roka se mu je tresla, ko je odpiral knjižico. Vzel je iz nje stotak in ga držal v trepetajoči roki.
"Tegale sem zaslužil na Ogrskem. Grof, ki smo mu delali, nam je "plačal z zrnjem. Zrnje sem prodal in denar shranil. Ko sem se oženil, mi je le malo ostalo od vsega. Po vojni sem moral star denar zamenjati. Imel sem ga le še nekaj sto dinarjev in do danes mi je ostal samo še ta."
Pobožno ga je položil na mizo poleg knjige, malo pomolčal in pomislil. Potem je vzel iz knjige nov stotak. Prav tako kakor prvega si ga je ogledoval in ga držal v trepetajoči roki.
"Pred desetimi leti je imela živi-
na še dobre cene. Takrat sem krmil bika, ki se ga še gotovo spominjaš. Da bi ga čim bolj podkrmil, sem kupoval zrnje. Lep denar so mi ponujali zanj, pa sem ga mislil še nekaj časa krmiti, ker se mi ni zdel še dovolj okrogel. No, v kratkem pa so cene padle in takrat sem dobil zanj toliko čistega dobička, da sem kupil materi ruto in ostalo mi je še to, kar držim v roki. Za tole sem tri leta delal in si gradil lepe načrte. In niti brizganca si nisem privoščil pri kupčiji.''
Poudarjal je besede in jih izgovarjal z visokim, pojočim glasom. Sin je molče poslušal in včasih prikimal. Oče je položil stotak na mizo in vezi tretjega iz knjižice.
Za tega je hodil mesec dni delat v gozd. Bilo je pozimi, v mrazu. Takrat se je težko dobil zaslužek, plača je bila slaba in moral si je pri-trgovati pri hrani, če je hotel kaj prištediti.
Oče je ves čas govoril tako svečano in pobožno, da sin ni vedel, kako bi ga poslušal. Odkril se je in verno gledal v njegov star obraz. Oče pa je vzel z mize vse tri stota-ke, vstal in trudno stopil proti sinu.
"Dam ti ga. Moj sin si in jaz sem star. Toda ne razmetavaj ga po nepotrebnem. In ni mi ga treba vračati."
Sin je vzel denar, oče pa je počasi povil knjižico in šel iz sobe. Sin ga je čakal, ko pa ga leni bilo nazaj, je še sam stopil iz hiše in ga poklical. Toda oče se ni oglasil. In sin je zaprl vežna vrata in se napotil domov. S sabo je nesel denar, a ni vedel, ali se ga bo upal porabiti...
ČAS
Učitelj: "če rečem: Konj je vlekel — to je pretekli čas. Če pa rečem: Tvoj oče ima denar — kateri čas je to?"
Francek: "To je okoli prvega v mesecu!''
POMLAD V DOMOVINI
Priletela je sinica in na okno séla je, rahlo trkala na šipo in veselo pela je:
"Striček sivi, striček stari, vigred je v deželi spet, pusti gorki svoj zapeček, pridi se na sonce gret!"
Striček sliši, ne verjame, Še prezgodaj se mu zdi; pa gre k oknu in pogleda: "Glej no, res že vse brsti!"
In na glavo dene kučmo, vzame palico s klopi: "He, he, ljubi moj zapeček, nisi gorek samo ti!
No, saj tega nočem reči, da te zdaj več nimam rad. Le sinica je zapela, da je zunaj spet pomlad..."
Tudi svojo ljubo pipo striček vzame še s seboj — da bi on pozabil nanjo, tega se nikar ne boj!
Ivan Vrhovnik, Šoštanj.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, M stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Elizabeta? Nemorem spoznati, tvojega glasu, zdi se mi da zveni, zveni --
—	Jaz sem, ne dvomi o tem, — zašepeče Katarina Potemkinu v uho,
—	oh, poljubljaj me, ljubljeni Aleksander, ljubi me, sicer bom jaz tebe ljubila!
Katarina potegne Potemkina k seb,i tako da se je sedaj dotikal njenih prši, potem pa mu ponudi ustnice v poljub.
Poljubila ga je.
—	Oh, sladka si, moja-Elizebeta,
—	zašepeče Aleksander Potemkin v spanju. — Tvoj poljub je sladek...
—	Vzemi me,l jubljeni, — je šepetala carica Katarina, — vzemi me v svoje naročje, — tako, — hvala ti,
—	oh, kako, kako sladka je tvoja bližina, poljubljaj me, — kajneda, ti si srečen, ker sem pri tebi?
—	Srečen sem, srečen!
Sedaj je Katarina poskušala Aleksandra Potemkina zbuditi, hotela ga je povesti iz sanj v resnico.
—	Moj poljub je sladak, moj objem vroč, predragi Aleksander, toda meni ni dano, da bi stopila pred tebe v isti podobi, kakršno si nekoč poznal in jo ljubil.
V smrtnem boju sem se pomirila s carico Katarino, z mojo nekdanjo krvno sovražnico in tekmovalko v ljubezni, Bog pa mi jeradi tega u-kazal, naj ji posodim svojo dušo.
Aleksander, dragi, ljubi torej dušo, ki ti je bila vedno draga, ona se nahaja v Katarininem telesu, ne prestraši se radi tega, če boš našel sedaj namesto mene v svojem naročju carico Katarino.
Potemkin zaječi v spanju, kakor bolnik, ki ga muči mrzlica, ta glas je pričal o silni bolesti.
Minilo je nekaj trenutkov.
Zdajci dvigne Aleksander Potemkin glavo, se zbudi in pogleda s svojimi velikimi očmi ženo, ki je ležala poleg njega in ga objemala z obema svojima rokama.
Katarinini lasje so padali na nje-
gova ramena.
Gledala je Aleksandra Potemkina hrepeneče in poželjivo, — nemo ga je prosila s svojimi pogledi, njene rdeče ustnice pa so se bližale njegovim.
Potemkin je strmel vanjo zdelo se mu je da še vedno sanja, niti ganil se ni, ležal je kakor okamenel.
Naposled, naposled, — bilo je predolgo za Katarinino hrepenjenje in nestrpnost, — odpre Aleksander Potemkin svoje ustnice in zašepeče kakor človek, ki ne ve, če sanja ali bedi, kakor človek, ki'ne verjame svojim očem.
—	Elizabeta, — Katarina, — moja zaročenka — in ta žena — združene v eni osebi?
Kako je to mogoče?
Katarina ga prime za roko.
Narahlo jo stiscne in zašepeče:
—	Da, ljubljeni moj, obe sta združeni v eni osebi! Ti gledaš obraz Katarine, ki nosi Elizabetino dušo!
Ljubi to telo, moj Aleksander, in ljubi boš Elizabetino dušo, — ljubi v eni ženi svojo mladostno ljubezen in ženo, ki te je napravila mogočnega in srečnega!
S tem ne boš storil nobenega greha, ne boš se pregrešil napram nobeni, kajti obe sta združeni!
Katarina je hotela Potemkina objeti, sedela je v postelji in hrepeneče iztegnila svoji roki.
Toda Potemkin jo je z vso silo sunil od sebe.
—	Sleparka! — vzklikne Potemkin s pridušenim glasom.
' Sama sebe si osleparila! Kaj? Da bi živela Elizabetina duša v tvojem telesu?
Če bi bilo temu res tako, kako bi zvedela ti skrivnost, ki je še ni .gledalo človeško oko!
To je načrt, to je zvijača, da bi me zopet pridobila, to je mreža, v katero me hočeš zopet uloviti!
Potemkin — Aleksander — poslušaj me!
Potemkin pa je ni poslušal.
Temna rdečica jeze je zalila njegov obraz, sklonil se je k njej, ki je ležala sedaj pred njim z razširjenima rokama.
—	Da bi se nahajala Elizabetina duša v tvojem telesu? — vzklikne Potemkin in se strašno zasmeje.
Elizabetina duša bi se prej naselila v tigrovem telesu, v telesu kače in krokodila, kajti vse te zveri bi mogla njena čista duša popraviti in oplemenetiti, nikdar pa ne tebe, carica ruska, «— v tebi je pravcati pekel!
Potemkin je hotel vstati in oditi s postelje, Katarina pa mu je preprečila to namero.
—	Poslušaj me, Aleksander! — vzklikne carica, Katarina, — Poslušaj me samo nekaj trenutkov, potem se pa odloči! —- Tvoja odločitev naju bo oba osrečila, neskončno osrečila ali pa pogubila!
—	Kaj mi hočeš še povedati? — reče Aleksander Potemkin zamolklo.
—	Saj vem, kaj mi hočeš povedati,
—	toda prisegam ti, da me tvoje obljube ne bodo niti za trenutek preslepile !
Kajneda, prišla si, da bi me odpeljala iz tega samostana?
Sklenila si, da me boš pomilostila?
Ti hočeš, da bi se s teboj vrnil v Petrograd, — vrniti mi nameravaš vse moje časti in dostojanstva, — obsipati me nameravaš z blagostanjem in bogastvom?
Vse to pa name ne deluje več.
To ne bi moglo več prevpiti glasu mojega srca, — vse to bi no moglo zatemniti Elizabetine slike, ki živi v moji duši, nikdar ne bom pozabil na ljublejno deklico, ki s jo dala umoriti !
Na Elizabeto bom mislil do svojega poslednjega vzdihljala!
—	Misli nanjo, dragi, mene pa ljubi! — vzklikne Katarina in mu zopet ponudi ustnice v poljub.
V tem trenotku bi bilo malo moških, ki bi se morali upirati tej lepi ženi.
Carica Katarina je bila tako lepa, tako zapeljivo lepa, ko je ležala na preprosti redovniški postelji, da je moški potreboval zares velikansko moč, da je ostal hladen.
Tudi Aleksander Potemkin se je zdrznil, ko je sedaj pogledal Katarino.
Zaprl je oči.
Ni hotel videti tako zapeljive, tako lepe, — v tem trenutku je prosil Boga, da bi mu dal moči, da bi . ne padel v izkušnjavo.
Ne, ne, ta demonska žena ga ne sme več dobiti v svoje mreže. Ta kača ne sme uničiti svetega spomina na Elizabeto.
Carica Katarina je dobro opazila, kako je njena lepota delovala na mladega redovnika.
Katarina zgrabi z obema rokama svojo belo rodovniško obleko in si jo raztrga nad svojimi prsi, — sedaj je ležalo napol gola pred svojim nekdanjim ljubimcem Aleksandrom Potemkinom.
Njeno prekrasno telo je ležalo na bornem ležišču, bleda mesečina je padala skozi okno v celico in razsvetljevala njen obraz.
Aleksander Potemkin je zmedeno gledal njene bele prsi, prekrasno oblikovane noge, njene lase in bela, okrogla ramena.
159. POGLAVJE Prisega pred črnim križem
— Potemkin, — zašepeče Katarina, — Potemkin, vzemi nož in mi ga porini v prsi! Prisegam ti, da ne bom odšla odtod, dokler te ne bom zonet osvojila, da boš zopet popolnoma moj.
Brez tebe nemorem več živeti, ljubljeni mož!
Odkar sem te pregnala iz svoje bližine, je moje življenje prašno in vredno preziranja!
Oh, Aleksander, ko bi ti vedel, kako sem hrepenela po tebi!
Kako žalostni so bili 'moji dnevi, — kaj pa šple noči — noči — Potemkin, blaznost je prežala name za
mojo posteljo.
—	Blaznost? — reče Aleksander Potemkin prezirljivo. — Da, blaznost — toda v podobi gospoda Platona Subova!
—	Ne govori o njem! — vzklikne Katarina. — Oh, ko bi ti vedel, — Bog mi je priča, — kako ga preziram !
Ta Subov ni človek, —. to ni moški, — to je opica, prava živali
Zame ni razen tebe nobenega moškega več€na svetu, —»tebe edinega ljubim, — tebe, Aleksander, tebe!
Če pa me boš sunil od sebe, če ine boš smatral za nevredno svoje ljubezni, boš ugrabil Rusiji carico m vladarico, -5- ker, oh, ne morem več misliti, ne morem več vladati, odkar nimam več tebe v svoji bližini.
Katarina se vzravna, krikne i'1 pritisne Aleksandra Potemkina na svoje prsi.
Potemkin je čutil dali njenih ustnic, čutil je njeno toplo telo, njene grudi, — toda mislil je na Elizabeto, na njeno čisto deviško telo, »a njeno nedotaknjeno lepoto in — tako se 11111 je posrečilo, da ni podlegel.
Misel na Elizabeto ga je rešila. —Ne, vzklikne/ Aleksander P°* temkin, — ne, med nama je vse končano ! Med carico Katarino rusko i'1 Aleksandrom Potemkinom, ubogi"1 Potemkinom, ki si mu ugrabila ljubljeno deklico, ni več miru, ne more bili yeč prijateljstva — med nam» je možno samo še eno — sovraštvOr ali če hočeš — pozabljenje!
— Pozabljenje? — se carica Katarina trpko nasmehne.
Aleksander, kako naj bi te mogla kedaj pozabiti! — Kdor je enkrat U' žival tvojo ljubezen, kdor je enkr»t ležal v tvojem naročju, ne more 'll* kdar več pozabiti teli blaženih trenutkov, vedno mora misliti nate! Oh, zakaj sem Katarina ruska'' Zakaj nisem Elizabeta Voro&' cbv?!
(Dalje prihodnjič)