Poštnina Računa o ^criovinft m Cena Din 1*- lionhldom SICV. 176 U ijutrtiani, v torek, 4. avgusta 1936 leto 1. V pričakovanju zadnjega spopadla se obe stranki mrzlično oborožujeta Tri četrtine Španije v rokah upornikov Burgos, 4. avg. o. V začetku tretjega tedna Španskega upora, so fronte po vsej priliki takšne, kakršne so bile pred osmimi dnevi. Nekoliko iz-premembe je nastalo samo pred Saragoso in San Sebastianom. V Navari prodirajo uporniške čete s precejšnjo odločnostjo proti obali. Pred Saragoso skušajo vladni miličniki objeti upornike s severa, vendar Mesce niso mogli zavzeti. Iz dosedanjega oklevanja uporniških vojska, ki je pa samo navidezno, je jasno mogoče sklepati, da čakajo vodje uporniškega gibanja na odločilni naskok, katerega cilj bo Madrid, tako dolgo, dokler se ne združita severna in južna uporniška vojska v okolici Madrida. Južne čete so prodrle do Toleda, za katerega se vrše boji. Severne čete pa stoje kakih 20 km nad Madridom in so včeraj zasedle križišče Coro-loies. Kakor je po radiu izjavil general Lana, bo Madrid padel najpozneje v enem tednu. Vlada se je vse do zdaj mrzlično pripravljala na odločilni spopad z uporniki in je po vseh evropskih državah skušala nakupiti potrebne količine orožja in letal. Toda to ji ni uspelo, ker je večina držav, ki prihajajo za to v poštev, nasprotna levičarski vladi v Španiji, po drugi strani so pa španski diplomatski zastopniki sami rajši odstopili, kakor da bi posredovali pri nakupovanju orožja za svojo vlado. Edina evropska država, ki dobavlja orožje v velikih množinah tako upornikom, kakor vladi, je Belgija. Belgijska vlada smatra orožje kot čisto navaden predmet za izvozno trgovino. Po poročilih iz Madrida se vlada bavi z mislijo, da pobegne iz Madrida v Valencijo, če se te ne bodo prej polastile čete valencijske garnizije, ki tudi soglašajo z uporniki. Sodeč po ozemlju, katero imajo sedaj v oblasti uporniki in po predelih, ki so še vladi zvesti, je položaj jasen in za vlado brezupen ter izgubljen (glej zemljevid). Kandidat za prestol prihaja Pariz, 4. avg. Španskega prestolonaslednika, asturškega princa, so videli z njegovim rojakom h-vgenom Bavarskim pri prehodu čez francosko-špansko mejo. Mislijo, Ja pojde v Pamplon, kjer se bo pridružil poveljniku uporniških čet. Vest je napravila veliko senzacijo, pa ni zelo verjetna, saj je znano, da je bivši španski prestolonaslednik težko bolan. Njegova bolezen je krvavenje, ki postane lahko pri vsaki najmanjši rani smrtno nevarno. Zato se sme princ silno malo gibati ter ni verjetno, da bi tvegal pustolovsko pot v Španijo. Vlada kar naprej upa Pariz, 4. avgusta. AA- Havas: Včerajšnji dan so se omejili na bojišču na Sierri Guadarami v glavnem na streljanje iz topov in na polete. Opazili so, da so topniški streli upornikov manj pogosti in ne več tako zanesljivi, kakor doslej. Uporniško letalo, ki je preletelo vladne postojanke, se je moralo naglo umakniti pred hudim strojnim ognjem vladnih čet. Vladne čete so izkoristile včerajšnje relativno zatišje in utrdile svoje postojanke. Poveljnik vladnih čet na tem bojišču general Riquel-ma je izjavil Havasovemu poročevalcu, da bo sedaj mogel brez težav prodreti proti San Rafaelu in pregnati upornike do Segovije. Gozdni požar, ki se širi na Leonskem prelazu, ovira upornike pri utrjevanju njihovih postojank. Vladne čete so doto)? ojačenja iz Valencije. Sedaj razpolagajo z velikim številom strojnic in z lahkimi topovi. Iz vrst upornikov je prišlo na stran vladnih čet večje število vojakov, ki so popolnoma demorilizirani. Izjavili so, da so bili zadnje dni v sprednjih postojankah upornikov upori. Na nekaterih postojankah so samo nižji oficirji in člani fašistične organizacije španske Falange. Uporniškim četam primanjkuje tudi hrane. Madrid, 4. avgusta. A A. Havas: Včeraj je kazal Madrid prvič po izbruhu državljanske vojne svoje normalne lice. Z ulic in trgov so oboroženi delavci in prostovoljci popolnoma izginili. Po ka-varnih in sprehajališčih je bilo mnogo občinstva. Avtomobilski promet je bil izredno živahen. Vozila so samo uradna vozila, ker so zasebni avtomobili zaseženi za vojaške potrebe. Umori v ljudski fronti Perpignan, 4. avgusta. Iz zanesljivega vira poročajo, da so ubili v Barceloni s strelom iz puške predsednika splošne delavske zveze za Katalonijo. V tem hipu še ni mogoče ugotoviti morilcev in vzrokov umora. V dobro poučenih krogih v Barceloni smatrajo, da je umor delo pristašev zveze nacionalnih delavcev. Dogodek je velikega pomena, ker utegne povzročiti razcep Ljudske fronte po represalijah, ki bodo sedaj teinu zločinu sledile. Zdi se, da je Kataloncem diktatura madridskih levičarjev, ki ne marajo ustreči njihovim narodnim avtonomističnim zahtevam, dovolj. Boji in uspehi upornikov Pariz, 3. avgusta- V izjavi, ki jo je dal posebnemu poročevalcu Intrasingenta, pravi general Franco, da je sklenil obdržati do kraja ne glede na posledice. London, 4. avgusta, o. Po poročilih španske vlade ne more noben parnik, ki prihaja iz Amerike in vozi španske izseljence domov, pristati v španskih lukah. Vlada nima torej v rokah nobenega pristanišča več, zato je moral veliki španski pre-komornik »Cristobalcolon« s 480 potniki, katere je pripeljal iz Havane na Cubi in iz Njujorka odpluti v angleško pristanišče Southampton. Popot- niki so vsi zbegani, saj ne vedo, kje naj bi se izkrcali. Gibraltar, 4. avg. AA. (Havas.) Baterije v okolici Ceute so vodile triurno borbo s križarkama »Haiine I« in »Libertad-t ter z neko torpedovko. Te ladje so ostale madridski vladi zveste. O poročilu iz Tetuana, je armadni zbor tujske legije že pripravljen, da ga prenesejo z letali v Španijo. Po drugem poročilu iz Lizbone so pristaši španske vlade uničili ves pridelek in vsa živila vzdolž portugalske meje, in v pokrajinah Valencije in Alcantare- Po komunističnih poročilih iz Tan- o so 100 .finiatcrr« N C E \ v teltcnitts .rormenters oucn rS«a{®l gerja, je tangerski nadškof izročil četam generala Franca 15.000 funtov šterlingov. Hamburg, 3. avgusta. A A. Družbe, ki imajo svoje parnike v prometu med Hamburgom Bremenom in Španijo, so sklenile ustaviti vožnje, ki bi se morale vršiti po programu. Prav tako so nemške zavarovalnice po primeru angleških zavarovalnic odpovedale zavarovanja za prevoze v Španijo. Sevilja, 4. avg. o. V uporniških krogih zanikajo vest madridske vlade, da so kolono polkovnika Dovala, ki operira zapadno od Madrida, uničili. Polkovnik Doval nasprotno zmagovito prodira in je odbil vladne čete. Pri tej priliki je imel samo dva mrtva in šest ranjenih. V teh krogih nočejo povedati, kje se sedaj nahajajo čete polkovnika Dovala. Čete generaia Molle so zavzele Torre Dolonez, ki leži 20 km severno od Madrida. Vest o zavzetju tega kraja se je snoči razširila po Sevilji, kjer je povzročila splošno zadovoljstvo. Potrjujejo jo tudi osebnosti glavnega stana generala Queipa de Liana. Zadnje dni so izostale senzacionalne vesti, ter so zato mlajši oficirji štaba generala Queipa de Liana sprejeli z velikim navdušenjem. Snočnji komunike, ki ga je izdalo poveljstvo uporniških čet v Andaluziji priobčuje nova poročila v korist upornikov. Na jugu, v pokrajini Huelvi je mir. Uporniške čete, ki prodirajo iz Sevilje, so zavzele Aja-monte in San Lucar de Barameda. Komunike pravi dalje, da skuša Madrid ta dejstva demantirati. Položaj v Granadi je zadovoljiv. V Palma del Canta-lu je izbruhnil marksističen upor, ki pa je bil naglo potlačen. Komunike pravi na kraju, da odhajajo iz Andaluzije vsak dan čete proti Ciudad Realu in Madridu. Roosevelt proti Rooseveltu Newyork, 4. avg. Polkovnik Roosevelt, bivši guverner Filipinov in sin pokojnega predsednika Teodorja Roosevelta, je izjavil, da sprejme kandidaturo republikanske stranke za guvernersko mesto zvezne države Newyork. To mesto sprejme predvsem zato, da bi podprl republikansko stranko v njenem boju proti sedanjemu predsedniku Franklinu Rooseveltu in newyorškemu guvernerju Leh-iflami. " ? Znano je, da nasprotujejo vsi sinovi pokojnega Teodorja Roosevelta svojemu rojaku, sedanjemu predsedniku Franklinu Rooseveltu. Glavno vodstvo demokratske stranke se je danes sestalo v If.ydeparku in svetovalo predsedniku Rooseveltu, naj izda zadnja navodila o volilni agitaciji. Vodja demokratske stranke Rarley računa, da bodo stroški demokratske stranke za predsedniške volitve znašale 2 milijona dolarjev. Delavska stavka na Grškem Atene, 4. avgusta, m. Vse tukajšnje časopisje se obširno bavi z vprašanjem generalne stavke, ki so jo napovedale za nocoj ob polnoči delavske organizacije. Stavka bo trajala samo 24 ur. Radi nje časopisje obtožuje nekatere politike, češ, da jo hočejo izkoristiti v svoje strankarske namene. Med drugim navajajo, da stoje za to stavko poleg komunistov tuli bivši venizelistični častniki. Predsednik vlade na Bledu Bled, 3. avg. AA. Predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel prejšnjo noč na Bled. Spremljala sta ga njegova kabinetna šefa dr. Gasič in dr. Protič. Danes ppoldne je bil predsednik ministrskega svela in zunanji minister sprejet v avdijenci od Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla radi običajnega poročanja. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je ob petih popoldne prisostvoval finalu mednarodnega teniškega turnirja na Bledu. • Pariz, 4. avg. AA. Svečani pogreb Louisa Ble-riola bo v sredo, 5. t. m. Služba božja bo v kapeli sv. Louisa. Najnovejše iz Španije Nemčija priznala uporniško vlado Pariz, 4. avgusta. AA. Havas poroča iz Tan-genja: Snoči ob 21 sta prispeli pred Cento nemška križarka »Deutschlamd« m nemški rušilec »Luchs«. S španskimi uporniškimi ladjami sta izmeni ali predpisane topovske pozdrave. Uporniške ladij e so bile v pristani Šču. Odgovorile so tudi obalne baterije. Nato je poveljnik nem. križarke »Deutschland« z naj starejšim oficirji obeh ladij prišel na kopno in obiskal generala Franca, ki je nemške oficirje sprejel v palači vrhovnega komisarja. Okolnost, da so nemške ladje na ta način ravnale z generalom Francom in njegovimi tovariši kot zastopniki zakonite in priznane vlade, je napravila v španskem Maroku veliko navdušenje. V mednarodnih krogih v Tangerju se vzdržujejo vsakega komentarja o tem nemškem ravnanju in kažejo največje pridržke. Belgija dobavlja orožje Bruselj, 4. avg. AA. (Havas.) Ministrski odbor za trgovino z orožjem je imel sejo. Odbor je ugotovil, da so pristaši vlade, kakor tudi njeni nasprotniki skušali izvesti v Belgiji precejšnja naročila orožja in municije. Zaradi tega je belgijska vlada Siklenila postaviti izvoz orožja pod sistem posebnih dovoljenj vse dotlej, dokler ne bo urejeno nadzorstvo nad izdelovanjem vojnega orožja. Na prihodnji seji vlade bo imenovan vladni komisar, ki bo stavil predlog o ureditvi tega vprašanja. Washington 4. avg. AA. (Reuter.') Zunanji minister Bu'U, je izjavil, da so voditelji španskih upornikov zahtevali, naj ameriška vlada prizna obstoj njihove vlade in vzpostavi z njimi diplomatske stike. Ameriška vlada o tej zahtevi še ni sklepala. Ljudska fronta izziva Nemce Pariz, 4. avgusta. AA. DNB ie objavil brzojavko iz Saarbi iickna, v kateri pravi, da so 2. avgusta popoldne pristaši francoske ljudske fronte priredili proti nemško manifestacijo nasmeji pri Saarbriicknu in da so sodelovali tudi višji oficirji mobilne garde. O manifestaciji pravi, da je imela značaj izzivanja. V pooblaščenih krogih odločno demantirajo to vest, ki ima očitno ost. Politični »l)od .if je v nedeljo vršil v Spiserseu pri Forbasu, vendar no njem rti bilo nobenih incidentov ne izzivanj. Mussolini pojde v Abesinifo London, 4. avg. m. Rimski dopisnik »Daily Te-legrapha« piše, da bo Mussolini še to jesen z letalom obiskal Abesinijo. Počakal bi le še, da tam preneha deževna doba. Ob priliki svojega bivanja v Vzhodni Afriki si bo Mussolini ogledal bojišči pri Addis Abebi in pri Hararju. Boljševrki se ozirajo v Skandinavijo Kodanj, 3. avgusta. »Nacion Tidende« poroča, da krožijo glasovi, da bo komisar za zunanje zadeve Litvinov po obisku norveške prestolnice prišel tudi v Kodanj. Obisk sovjetskega državnika ne bi bil uraden. Mislijo pa, da Litvinov ne bo napravil tako dolge poti iz same ljubeznivosti. List pristavlja, da skušajo sovjetski voditelji v zadnjem času motiti politični red skandinavskih držav, kjer akcija ekstremistov doslej ni žela posebnih uspehov. Po mnenju lista je pot Litvinova v zvezi z ustanovitvijo marksistične fronte v navedenih deželah. Zato poziva pristojne naj pazijo na te nevarne zahteve. Pariz, 4. avg. AA. »Tempa« priobčuje podrobnosti o snočnjih izgredih v Saint Zacharyju. Spopadli so se zastopniki levičarjev in desničarjev ter desničarske mladine. Župan je moral poklicali redarje na pomoč Berlin, 4. avg. AA. (DNB) Na popoldanskih tekmah na stadionu je bilo 90.000 gledalcev. Abesinci oblegajo Adis Abebo Zemljevid o položaju v Španiji, ki govori jasneje, kakor vsa poročilo. Kakor vidimo, se nahaja več kakor iri četrtine Španije v rol -h uporni! ov. Vladi zveste pokrajine so samo tiste, ki so na zemlje vidu bele, vse osi alo pa je uporniško. Port Said. 4. avgusta, o. Iz Addis Abebe poročajo, da so italijanski oddelki ki imajo nalogo, da očistijo pokrajino krog prestolnice od roparskih čet, zadeli nepričakovano na močne oddelke Abe-sincev. Včeraj in predvčerajšnjim se je zaradi tega v neposredni bližini Addis Abebe vršilo več hudih spopadov med katerimi je italijansko vojno poveljstvo ugotovilo, da je Addis Abeba okrog in okrog obkoljena od razbojniških oddelkov. Ti sicer ne nastopajo sklenjeno, toda vendar stoje v tako majhnih razdaljah drug od drugega, da je treba smatrali njihovo obkoljevanje kot obroč, katerega bo italijanskim četam precej težko razbiti. Trenutno ni še nič jasnega o tem, kako se položaj v bojih okrfcg Addis Abebe razvija naprej. Italijanske oblasti zatrjuejo, da popolnoma obvladajo jsoložaj. Nasprotno pa prihajajo v Port Said vesti iz abesinskega vira, ki docela nasprotujejo zatrjevanjem italijanskih uradnih ljudi. Po abesinskih poročilih je v bližini Desija prišlo do velikega spopada med Abesinci in Italijani, v katerem je večkrat močnejši oddelek abesinske neredne vojske vrgel italijansko kolono nazaj. Italijani so v tej krvavi bitki izgubili okrog 2000 vojakov. Abesinci so za ta svoj napad izbrali dan sv- Jurija, katerega po svojem koledarju praznujejo šele sedaj. Koliko je resnice na eni, kakor na drugih poročilih ni mogoče ugotoviti. Res pa je, da so italijanske oblasti proglasile po vsej Abesiniji vojno stanje ter izročile oblast naglim sodiščem. Iz angleških virov prihajajo vesti, da so Abesinci še 28. in 29. julija napadli Addis Abebo s treh strani. Bitka okoli prestolnice je trajala nepretrgoma 36 ur. Italijanske oblasti vse te vesti, kakor sploh vsa podobna poročila iz Abesinije najodločneje zanikajo in pravijo, da je položaj v Abesiniji odličen. Italijanska politična in vojaška organizacija se v zasedenih ozemljih razvija naglo in natančno po določenih načrtih. Italijanski tisk dolži del angleškega časopisja, češ, da še zmeraj vztraja pri svoji zločinski škodoželjni taktiki in prinaša divjaška, izmišljena poročila iz Abesinije. Namen teh jx>ročil je čisto prozoren, zato se ne splača takim vestem posvečati niti najmanjše [»zornosti. Italijanska trgovina se razvija Rim, 4. avg. Tukajšnji finančni krogi poudarjajo, da zadnji dogodki na mednarodnem političnem polju nikakor ne morejo vplivati na italijanski finančni trg. Istočasno skušajo merodajni činitelji italijanske trgovine poglobiti trgovske stike med Italijo in deželami, ki niso sodelovale pri sankcijah. Izvoz sadja in povrtnine iz Italije je v polnem razmahu. Izvoz drugega blaga pa je še v znamenju pričakovanj, ker pričakujejo iz prizadetih držav precej obsežnih jamstev glede rednega priliva deviz iz teh dežel v Italijo. Adolf Hitler: »Proglašam, da se je v Berlinu začela 11. olimpijada" Čez nekaj minut bo ura polnoč, nastopil bo prvi dan olimpijade. V našem taborišču imamo družabni večer. Trideset dolgih miz smo postavili v obliki zvezde, 30 narodov je sedlo krog orkestra, ki so ga sestavili udeleženci športno-peda-goškega kongresa. Po desetih dneh skupnega bivanja smo našli znake sporazumevanja tudi s Kitajci in Indijci, z Norvežani in Turki. Naš tabor ni več babilon, tisočglava družba je, k'i se zbližuje in medsebojno ceni. Skozi okno našega šotora gledam na oder, ki ga razsvetljujejo z močnimi reflektorji. Moral bi leči v posteljo zaradi čisto odvišnega prehlada, toda napovedi vedno novega programa mi ne dajo miru. Da bi sedel zunaj med svojimi fanti, se mii zdi prehladno; da, v plašču je tukaj nocoj prehladno. Morda je drugače fantom, ki jih ogrevajo tople besede berlinskih deklet. Nocoj je edina prilika, ko so smela dekleta priti v naše taborišče. — Nocojšnji banket se je pričel prav originalno. Za večerjo smo dobili nek močnik in kakao, za tem pa pivo in zopet pivo. Vrag naj ga poje v tem mrazu. Lahko noč dekleta in fantje ... I Skozi okno gledam na »društvo narodov«, ki poje in rajja pred olimpijskim večerom. Sedaj so na odru Avstrijci, sedaj Iranci. Da, Iranci: dva igrata na neke mandoline, dva plešeta narodne plese. Zdi se mi, da sta mnogo »dodala«, dva zelo spretna in simpatična šaljivca »ta, ki žanjeta mnogo uspeha. Na oder stopi vodja Kitajcev: Prosim, mi bomo pokazali svojo gimnastiko. Prosim, to je 6tara gimnastika. Prosim, to je religiozna gimnastika ... Dva belo oblečena fanta stopita na oder in pričneta s kretanjem, ki je zdaj mirno in 6večano, zdaj bliskovito hitro in besno, kakor v najhujši borbi. Dosegla sta velik aplavz, obenem pa sta za kitajsko gimnastiko zainteresirala prav vse pričujoče. Berlin. 1. avgusta Parada „Unter den Linden" in zakaj tako živahen pozdrav Francozom.'..? — Na koncu korakajo Nemci sami. Snežnobele obleke imajo, njih nastop je impozanten, navdušenje je nepopisno. Prekine ga nemška himna, katero poslušajo pričujoči stoje. Po govoru dr. LewaMa in barona de Coubertina se oglasi Adolf Hitler: »Proglašam, da so se začele 11. olimpijske igre.« Počasi se dviguje olimpijska zastava, proti nebu zlete oblaki golobov, ki nosijo zastavice po-edimh držav v rsvet. Čujejo se topovski streli in mogočno zvonenje olimpijskega zvona. Ta trenutek je bil najslovesnejši, ostal bo v večnem spominu vsakomur, ki je iskreno prišel v olimpijski 6tadion- Zopet se oglasijo fanfare in naznanijo prihod tekača z baktjo. Atlet v beli obleki teče skozi stadion, v desnici drži gorečo bakljo. Naravnost proti olimpijskemu žrtveniku teče in prižge kres z ognjem, ki so ga prinesli s klasičnih tal, 3000 kilometrov daleč. Tekmovalci so prisegli, da se bo-viteško borili. Naj bi bil njihov šport svetel in čist, kakor plamen tam zgoraj, ki bo gorel vseh 16 dni olimpijskih iger. • Drugi dan tekem v Berlinu Olimpijske igre se nadaljipeio. Vkljub temu, da je bil včeraj delavnik im Zijutfaj tudi slabo vreme, ki je precej škodovalo tekaJiŠču, se »e nabralo že dopoldne če7 10.000 gledalcev. Popoldne je stadion poselil tudi nemški kancler. 100 m. Osrednjti točka popoldanskega zanimanja sta bila dva semifinalna teka in pa finale v teku na 100 m, ki sc ijc vršil ob 17. V finale ije prišlo 6 naj-boifšiti tekmovalcev, ki so se placiral« v sledečem redu: 1. Owens (USA) 10.3; 2. Metcalf (USA) 10.4; 3. Osendarp (Holandska) 10.5; 4. Wykoff (USA); 5. Strandberg (Švedska; 6. Borohmever (Nemčija). Svetovni m olimpijski rekord, ki ga »e posta- vi'! Ovvens v nedeljo s časom 10.2 ni priznan radi ugodnega vetra v hrbet. Met kladiva. Izbirne tekme so se že vršile dopoldne *n so se v nadaljnje tekmovanje plasirali samo oni, ki so vrgli kladivo čez 46 m. V finale so pa prišli samo oni, ki so vrgli 51 m. Nepričakovano je zmagal Nemec Hein, k« je vrgel kladivo 56.49 m daleč in s tem izboljšal že 24 let stari olimpijski rekord. Drugi Blask (Nemčija) 55.04, tretji Warn-gaard 54.38, četrti Koutonen (Line) 51.90 m, peti Favor (Amerika) 6. Rowe (Amerika). Naša zastopnika inž. Stepišnik in Gojič sta odpovedala. Plasirala se nista niti za nadaljna tekmovanja, ker sta vrgla kladivo oba manj kol 46 m. Tek na 400 m preko zaprek. V tej disciplini sta startala za naše barve Jugoslovana Ivanovič in Bajnščak. Ivanovič ie kljub temu, da je tekel nov jugoslovanski rekord s časom 54.7 izpadel iz naddinega tekmovanja. Prav tako je izpadel tudi Bajnščak. V šestih pred-tekih so zmagali sledeči tekmovalci: Kovacs (Madžarska) 53.7; Nottbrook (Nemčija) 54.7; Wliite (Filipini) 53.4; Patterson (USA) 54.4; Manlakas (Grčija) 53.8; HoTdin (Usa) 53.8. Medleki na 800 m. yčerajj so se vršili tudi trije medleki na 800 m. Finale v tej disciplini sc teče danes. Goršek je, kakor smo že poročal, izpadel že v nedeljo. V medtekih so zmagali: Woodruff (USA) 1:52.7; Williamson (Amerika) 1:53.1; Hornbostl (USA) 1:53.2. 100 m dame. V tej disciplini je hrl včeraj v predlekih postavljen nov svetovni rekord. Američanka Ste-phens je postavila s časom 11.4 sijajen čas, mnogo boljši od svetovnega rekorda, kd pa žal ne bo priznan iz istega razloga kakoir Owensov. Tudi njej jc pomagal rahel veder, ki je pihal v hrbet. Dalje so se plasirale za nadalrne tekme še: Nemka Kraus 12.1, Poljakinja Walasiew.icz 12.5. tek čez zapreke 3000 m. S temi predteki se ie včeraj zaključila prireditev na o li m pij ske m stadionu. V treh predtekih so zmagali: Nemec Dompert 9:27.2, IsohoJo (Finska) 9:34 in Touminen (Finska) 9:40.4. Po tej točka so pokazali Danci svojo telovadbo z lepo uspelim telovadnim nastopom. Danes dopoldne je dospela v Berlin olimpijska baklja, katero eo nosili tekači raznih narodov 3000 km daleč. S tem v zvezi se je vršila velika parada, katere so se udeležili tudi udeleženci športnopedagoškega kongresa. Po vojaški paradi in mimohodu pred grobom neznanega vojaka, so ' se uniformirane mase podale na trg pred Frideri- ! kovim muzejem. Mesta na stopnjišču so zavzeli gg. Goering in Goebbels, dr. Hass, von Tscham- i mer und Osten in ves diplomatski zbor. Med od- I ličniki smo videli tudi g. ministra dr. Rogiča in I jugoslovanskega poslanika v Berlinu g. C. Markoviča. Na prostrani trg je prikorakala velikanska množica berlinskega dijaštva pevajoč svoje na-cionalnoisocialisUčne pesmi. .. »Ja, die Fahne ist mehr als der Tod!« Filmski reporterji, ki so se povzpeli celo na visoko streho berlinske »Dom-■fcirchtt«, so neumorno snimali pod vodstvom svoje simpatične »fiihrerice« Lem Rieienstahlove. — Po končani službi božji, katero je daroval v katoliški Hedwigekirche škof dr. Konrad grof Pleysing, v evangelskem Domu pa generalni intendant D. Zoeller, je govoril najpreje vodja nemške mladine von Tchirner, za njim voditelj nemškega športa von Tschammer in prosvetni minister Rust. Za tem so fanfare napovedale prihod tekača z ognjem iz Olimpije. Med velikim navdušenjem je pritekel do posebnega žrtvenika, kjer je prižgal olimpijski kres. Svečanost otvoritve 11. olimpijade Danes smo bili ves dan na nogah. Dopoldne je bila parada, ki je trajala do 14. Kosili eno le mimogrede, zakaj ob 16 se je pričela slavnost v stadionu, ki je bil od vseh strani oblegan. 105.000 gledalcev je prišlo v stadion, dasi so bile najce-nejše vstopnice po 3 RM. Več 10.000 oseb je pa ostalo zunaj. Sedim visoko pod kabinami za radiorepor-terje. Pogled na mravljišče množice je veličasten. Po malem dežuje, ljudje odpirajo dežnike, mi smo pod streho. Mornarji stoje ob jamborih in pripravljajo zastave. Gledalci 00 nemimi. Drug drugega rotijo, da ne bodo vstajali in kvarili pogleda. Na nasprotni strani stadiona je neka velika bela masa. To so pevci, gotovo jih je čez 2000, ki bodo prepevali v slavje olimpijade. Do 16 manjka samo še 5 minut. Ko gledam doli v areno, se mi zdi, da 6tojim na vrhu planiške skakalnice. Masa na vzhodu postane nemirna. Oglasijo se fanfare in najavljajo prihod Adolfa Hitlerja. Ko manjka samo ena minuta do 16, koraka po stopnišču žrtvenika Adolf Hitler. Oblečen je v vsakdanjo svojo uniformo. Njegov korak je dolg in počasen, držanje prirodno. Gledalci se dvignejo, vzklikajo in molijo roko v pozdrav. — Godba intonira nemško himno in za njo Horst Wasselovo pesem. V družbi Hitlerja korakata grof B. Latour, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora in ekselenca dr. Lewald, predsednik nemškega O. O. Za njim gre dolga kolona visokih gostov v črnih in sivih cilindrih in v or-natih okrog vratu in na prsih. Globoko zadoni olimpijski zvon. Čuje se, rezko povelje: »Pozor, počastite zastavel« Visoko nad stadionom se počasi dvigajo zastave. 2e so na vrhu in blagodejno plapolajo v modrini neba. Vreme se sčisti, niti kapljice dežja ni več. Tekmovalci prihajajo Godba igra neumorno. V areni se pojavijo olimpijski tekmovalci. Kot prvi gredo Grki. Na čelu koraka starec Luis, ki je leta 1896 zmagal v maratonskem teku. Oblečen je v narodno nošo, v rokah ima šopek oljčnih vejic, ki ga bo poklonil Hitlerju. Mimohod je nadvse zanimiv. Med četami najsrečnejših športnikov iščete stare, znane borce, opazujete njih noše in običaje, pazite nad političnimi simpatijami. Grki pozdravljajo fašistično. Mnogi drugi tudi, zakaj, če ne dvignete desnice, bq ostala masa hladna. Tako detilirajo tekmovalci 52 narodov. Najmočnejša je četa Nemcev (427), sledi jim po moči Amerika s 357 tekmovalci, Japoncev je 176, Jugoslovanov je 55, najmanje pa je tekmovalcev Coste Rice: zastavonoša koraka sam... Jugoslovansko zastavo nosi inž. Stepišnik, v prvi vrste pa korakajo gg. Dobrin, Ugrinič in pa Jankovič. Ko prikorakajo pred častno tribuno Francozi in ko dvignejo desnice v pozdrav, vzvalovi stadion v ogromnem navdušenju. Italijanski časnikarji, ki tipkajo na pisalne stroje pred menoj, so oči vidno začudeni in nezadovoljni. Odkod Strašna ljubavna nesreča v Mariboru Dve žrtvi sc borita s smrtjo v bolnišnici Maribor, 4. avg. Danes zjutraj je pretresla Maribor vest o strašni ljubavni tragediji, ki se je odigrala okoli pol 7 zjutraj v Rajčevi ulici št. 5 na dvorišču. Bliskovito se je razneslo po mestu, da so padli tam usodni streli, ki bodo končali življenje 19 letnega dekleta in 27 letnega fanta. Dogodek se je odigral tako-le: V Studencih sta si pred dvema mesecoma vzela v najem pekarijo pri pekovskem mojstru Pelinu dva mlada pekovska mojstra, od katerih je eden 27 letni Slavko Pekonja. Oba sta se z veliko vnemo oprijela dela ter jima je pekovski posel šel prav dobro od rok. Na svojo nesrečno usodo pa se je Pekonja zagledal v 19 letno Anico, hčerko Pelinovo, ki je bila zaposlena kot delavka v tekstilni tovarni Thoma v Mariboru. Med obema se je razvilo ljubavno razmerje, ki je bilo tako skrito, da zanj j ni vedel niti Aničin oče. Danes zjutraj je Pekonja odpravil raznašalce kruha, potem pa je videl, da se odpravlja tudi Anica na delo v tovarno. Dejal ji je, da jo bo košček poti spremljal in se je odpeljal s kolesom z njo po Ruški cesti proti Mariboru. Med potjo pa je moralo priti med obema do usodnega razgovora, ker je dekle nenadoma bliskovito pognala svoje kolo, odhitela in zavila v Rajčevo ulico ter vsa zasopla planila v hišo št. 5, v kateri je trgovina j Žerjav. Vsa obupana je zaklicala Žerjavu: »Poma- ' gajte, rešite me!« V tem hipu pa je že pribrzel na dvorišče tudi Pekonja, skočil je proti dekletu, ki se je umaknilo v vežo. Pekonja jo je dohitel in padli so usodni streli. Počilo je petkrat, v naslednjem trenutku sta se oba v velikih bolečinah zvaljala na tleh. Pekonja je dekle zadel dvakrat. Prvi strel je prebil prsa, drugi pa je šel skozi glavo. Oba ftrela sta bila smrtna, ker je prvi prebil pljuča, drugi pa možgane. Nato je Pekonja morilno orožje obrnil še proti sebi in je s prestreljeno glavo obležal poleg svoje izvoljenke. Streli so spravili vso okolico pokonci. Hipoma se je nabralo na stotine ljudi, ki so šli pravkar na delo v tovarno. Prišla je tudi komisija in reševalci, ki so oba s smrtjo > ce boreča naložili v avto in ju prepeljali v bolnišnico. V času, ko to poročamo, se oba borita s smrtjo in je malo verjetno, 'Ja bi ju mogli rešiti, ker imata oba-prestreljene možgane. Vzroki za ta dogodek so se zavili v lemo. Pojasnjeni pa bodo najbrže, ko bodo odprli dvoje pisem, ki ju je pisal Pekonja, prvo očetu svoje izvoljenke, drugo pa na policijo. Pri Pekonji so tudi našli 5.500 Din, ki so se izkazali kot last njegovega kompanjona. Pekonja je ta denar danes zjutraj vzel s seboj. Možno je, da je začel prigovarjati svoji izvoljenki, da bi pobegnila, ker je slutil, da bodo starši Anice skušali preprečiti njuno zvezo. Omenjeni pismi bosta najbrže prinesli rešitev te uganke. Pot ukradenega kolesa Ljubljana, 4. avgusta. Danes dopoldne okrog devete ure je postalo na živilskem trgu naenkrat zanimanje za dogodek, ki se je začel razvijati pred neko mesarsko stojnico. Tam sta se namreč srečala neki trgovski potnik in pa hčerka ugledne posestnice z Viča. Kmalu ®e je zbralo oknog veliko ljudi, v akcijo pa sta stopila tudi dva stražnika — ne e pendreki — marveč s svinčniki. * Kolo izgine... Pred kakimi tremi tedni je kupil trgovski potnik popolnoma novo žensko kolo. Tovariš mu je — ko sta ga kupovala — še dejal: »Sedaj pa pazii da ti ga kdo ne sune«. Bil je to mesarski mojster, ki ima na trgu svojo stojnico. Ni bilo dolgo, ko pride trgovski potnik k mesarskemu mojstru in mu milo potoži: »Veš, komaj sem ga kupil, je že izginilo. Pred Škofijo 6em g* imel postavljenega; ko sem ga hotel vzeti, ga ni bilo več.- Imam pa, hvala Bogu, zapisano tvormiško številko.« Številko si je zapisal tudi mesarski mojster — trgovski potnik j* obvestil še druge prijatelje, ki so vsi z zapisano številko škilili po mestu za vsakim ženskim kolesom. Pretekel je teden, dva — za kolesom pa še nobenega sledu. Pa je prišel na vrsto tretji teden in v tretje gre rado. ... in se prebarvano zopet pojavi Dane« okrog devete dopoldne je prisopihal k mesarskemu mojstru trgovski potnik. Nekam ve-j 1 jC 18 mu i*1 mesarski mojster je takoj vedel, da bo nekaj zaradi kolesa. Še predno je uganil, mu je že dopovedoval: »Ga že imam, poglej, tamle pred tisto stojnico stoji. Samo prebarvano je.« Kmalu je «ial blizu tudi stražnik in vsi trije so neopazno gledali, kdo se bo kolesa posluiil. Kmalu je stopilo h kolesu neko dekle z Viča. Obenem pa sta stopila tja tudi stražnik in trgovski potnik. Začela se je identifikacija kolesa. Trgovski potnik in mesarski mojster sta potegnila svoje beležke — številka na kolesu je odgovarjala, 1« zadnja 'sedmica je bila na kolesu »zaribana«. — Mlada Vičanka vsega tega ni mogla razumeti. Ravno tako pa tudi stražnik ni mogel razumeti, da ni imela s seboj nobenih dokumentov. Izposodila si je kolo pri šivilji, Šivilja pa da ga je ku-Pred nekaj dnevi od tretje osebe. Izpoved Vičanke je bila povsem verjetna, vendar — tu je bil Pravi lastnik kolesa, ki je zahteval kolo nazaj. Nič ni pomagalo: vsi skupaj so se napotili na policijsko stražnico, kjer bodo ugotovili, čigavo je kolo in kdo se bo z njim odpeljal s policije. Otroka vtopila v lavorju Maribor, 4. avgusta. Pred velikim senatom se zagovarja danes 28-letna poljedelka Gizela Sabotin iz Mostja pri Dolnji Lendavi zaradi nečloveškega dejanja. Obtoženka je izvršila grozoten detomor v Dolnji Lendavi, o katerem smo 6voječasno v »Slov. domu« obširno poročali. Služkinja nezakonska mati. Obtožnica opisuje potek in ozadje dejanja in sicer: Obtoženka, Gizela Sabotin, roj. Meglič je »lužila v mesecih januarja in februarja v Čakovcu pri odvetniku dr. Kovaču. Jeseni oktobra 1935 pa je porodila v Dolnji Lendavi na novem svojem službenem mestu nezakonskega sinka, ki ga je dala krstiti za Ladislava. Obdolžila je odvetnika dr. Kovača očetovstva. Ker tega ni priznal, je prišla s tožbo pred sodišče. Odvetnik pa je pri okr. sodišču v Čakovcu zanikal očetovstvo ter zmagal. Pravda je sedaj v prizivnem postopanju pri okrožnem sodišču v Čakovcu, Obdolženka je oskrbovala otroka nekaj časa sama. Dne 16. februarja E a ga je izročila zasebnici Nagy Julijani v Dolnji endavi v rejo proti mesečni rejnini 150 din, ker je nastopila službo pri učitelju Kokolju. Kakih 14 dni pred veliko nočjo je izvedela, da je pravdo proti dr. Kovaču izgubila. Dne 14. aprila je prišla k Na^yjevi po otroka, češ, da ga bo nesla pokazati otrokovi krstni botri. Od tedaj pa otroka ni več bilo na spregled. Svojim gospodarjem je poz- Francoski izseljenci v domovini Ljubljana, 4. avgusta. Danes so dospeli v domovino na kratek obisk in na počitnice, naši rojaki, ki se trudijo v Franciji za svoj kruhek- Skupina naših ljudi je štela okoli 120 mož in žena, po veliki večini iz rudarskih okrajev A^netz in Merlebach v Loreni. Iz izhodne postaje Metz so odpotovali včeraj okoli 1 popoldne ter so davi ob tri četrt na 7 že prestopili tla domovine. Pohvalijo se s prav ugodnim potovanjem skozi tuje kraje. Prvi prisrčen sprejem 'so doživeli na Jesenicah, kjer jih je pričakovalo veliko jeseniškega delavstva ter predstavniki raznih organizacij. V imenu Rafaelove družbe jih je pozdravil znani izseljeniški duhovnik g. Kastelic, brat jeseniškega župnika in znani misijonar med Slovenci v Južni Ameriki. G. Kastelic se 6edaj mudi na odihu pri svojem bratu. Rojakom iz Francije je jeseniški cerkveni pevski zbor zapel več pesmi, dokler je vlak stal na postaji. Davi ob 9 je skupina francoskih Slovencev dospela z brzovlakom v Ljubljana Na glavnem kolodvoru so jih prisrčno sprejeli zastopniki g. bana dr- Natlačena izseljenski komisar g. Fink, zastopnik Rafaelove družbe duhovnik g. Premrov in drugi. Došli Slovenci so bil vedro razpoloženi in skoraj nič utrujeni od potovanja. Z njimi sta prišla tudi oba gg. Kastelica, to je jeseniški župnik in pa izseljenski duhovnik. Skupino vodita znana izseljenska duhovnika gg. Grims in Svelc. Došli Slovenci pripovedujejo zanimive stvari o razmerah v Franciji. Tako manjka tam na primer težaških delavcev, vendar francoske oblasti nerade dopuščajo doseljevanje tujih delavcev. Nasprotno pa vlada med% kvalificiranimi delavci, zlasti rokodelci, v Franciji velika brezposelnost. Izseljenci se kar pohvalijo z razmerami pod Blumovo vlado ter trdijo, da so zadnji štrajki poboljšali tudi njihov položaj. Po večini so došli Slovenci zaposleni v rudnikih ter zaslužijo povprečno po 40 frankov na dan, kar je za naše pojme lepa dnevna mezda. Tudi je francoska vlada izdala stroge ukrepe, ki onemogočajo zapostavljanje inozemskih delavcev. Slovenci iz Francije so tudi zadovoljni z organizacijo lastnega verskega življenja, za katerega skrbe slovenski duhovniki- Francoski Slovenci se vrnejo v Francijo dne 24. avgusta. Bodite prisrčno pozdravljeni! Štirje radi avtomobilske nesreče v bolnišnici Maribor, 4. avgusta. Usoina avtomobilska nesreča se je sinoči pripetila na cesti med Vuzenico in Muto v Dravski dolini. Na tovornem avtomobilu, ki je last avtobusnega podjetja Josipa Rojca iz Slovenjgradca, se je vozilo osem ljudi v smeri iz Marenberga proti Muti. Naenkrat je odpovedalo krmilo in avto je s strme ceste zdrvel po strmini in se zaletel z vso silo v močno drevo, katero ga je podrlo in razbilo. Poleg vozača sta sedeli še dve osebi. Vsem trem se po čudnem naključju ni ničesar zgodilo. Pač pa je ostale štiri, ki so sedeli za šofersko kabino, vrglo v velikem loku iz avtomobila. 48 letna delavka Josipina Mohorko iz Marenberga je dobila hude notranje poškodbe, ostali trije, ki »o sedeli poleg nje,-so bili lažje ranjeni. Poklicali so takoimttn-riborske reSevalce, ki so ponesrečenko prepeljali v mariborsko bolnišnico, dočim so domačini ostaje tri ranjence spravili v bolnišnico v Slovenjg?j|4w. Avtomobil sam-je tudi zelo poškodovan. Dve nesrečni smrti Maribor, 3. avgusta. Danes sla se pripetila v mariborski okolici dve nesreči, ki sla se žail končali s smrtjo prizadetih. Pri St. Lenartu v Slov. goricah se jc ponesrečil 29-letni posestnik Franc Bezjak. Podiral je drevje, pri tem pa se je dTevo podrlo nanj ter ga pritisnilo ob tla. Silna teža mu jc telo popolnoma stisnila, udrla mu prsni koš ter zlomila hrbtenico. Malo dihajočega so izvlekli izpod dTevesa ter ga naglo zapeljali v mariborski bolnišnico, kjer pa je danes popoldne podlegel poškodbam. Druga nesreča, ki sc je končala s smrtjo, se jc pripetila sinoči v Bohovi. 66-letni Jonko Vinšek je najbrže v vinjenosti padel ter se močno poškodoval na glavi. Zadobil je prelom lobanje ter močan pretres možgajiov. Danes so ga spravili v mariborsko bolnišnico, kjer p« mu rušo mogli več pomagati. Ptuj neie pripovedovala, da ga je nesla v Čakovec dr, Kovaču in ga tam pustila. Dne 14. julija se je obdolženka poročila s poljedelcem Sabotinom. Noč pred poroko, pa je zaupala otrokovi botri Lešnjak Mariji, da je svojega sinka ▼topila ▼ skledi vode. Pet mesecev staro dete je tiščala z glavico toliko časa v vodo, da se je zadušilo. Trupelce je zanesla v Kokoljevo drvarnico in ga tam skrila pod drva. Dejanje jc storila v skrajnem obupu, ker je po velikanski krivici izgubila pravdo z dr. Kovačem in ni mogla otroka preživljati. Bala pa se je tudi očitkov moža, s katerim se 'e nameravala poročiti. Govorice o zločinu so prišle na uho tudi orožnikom v Dol. Lendavi. Začeli so s preiskavo in žena jim j« priznala, da je svojega otroka usmrtila in pokopala. Ker pa je sodna komisija odredila izkop trupla, so našli samo še pat kosti. Trupelce otroka so požrle podgane v drvarnici. Kosti so bile zakopane pod lesenim podom drvarnice. Obdolženka je najprej zatrjevala, da je umrl otrok naravne smrti, potem pa je priznala, da ga je vtopila namenoma, ker je pravdo z dr Kovačem izgubila. Ima še dva nezakonska otroka, za katera skrbi njena 77 letna mati, ki pa je že Visa slabotna. Bala se je tudi moža in tako je dozo- Veliki komorni večer. 5. avgusta bo v Ptuju veliki komorni večer, na katerem bo zraven drugih umetnikov sodeloval tudi g. Lukman iz Ljub-]jane. Nogomet. V nedeljo igra SK Drava r Ptuju a SK Slavijo. Zvočni kino, V nedeljo je na repertoarju film »Na zadnji postaji«. Temu filmu sledi za prihodnjo nedeljo »Marija Baškirčeva«. Na jadralno-letalski tečaj v Jarenino v Slovenskih goricah so odšli štirje jajiralci: Šošterič, Pavko, Poznik in Junger. Na tečaju ostanejo 14 dni, da bodo polagali prvi jadralni izpit. Ptujska podružnica bo svoje izdelke razstavila tudi na Mariborskem tednu, zato obisk prav posebno priporočamo Ptujčanom. Slavni nemški grafik in umetnik Luigi Kasimir, ki preživlja vsako leto počitnice s svojo družino na svojem posestvu, se mudi na Majskem vrhu v Halozah. Celjske novke Številne žrtve nesreč. Zadnje dni beleži kronika mnogo žrtev nesreč. V celjsko bolnišnico so pripeljali v soboto, dne 1. avgusta Dupelnika Ivana, 29 letnega mesarja z Dobrne; z voza je hotel dvigniti vrečo, pri tem pa je padel in si izpahnil desno nogo. -— Ocvirk Jožefa, 5 letna hči železniškega služitelja iz Bezovja pri Sv. Jurju ob j. ž. je 1. t. m. padla doma po stopnicah in si pregriznila jezik. — Pri Kapucinskem mostu v Celju je 1. t. m. trčila v nekega drugega kolesarja 20 letna odvetniška uradnica Krašek Mira iz Laškega in si je pri padcu s kolesa zlomila desno ključnicoi — Wei6en-bach Ignac, 34 letni brezposelni zidar iz Prelska pri Velenju, je 31. julija padel na podu nad hlevom tako nesrečno, da si je zlomil roko pod ramo. — Pustoslemšek Franc, drvar, star 32 let, uslužben v Marijinem dvoru v Nazarju, je pri sekanju plohov padel na sekiro in si prerezal trebuh. — Posestnikov sin Jože Rogel je napadel na neki veselici dne 27. julija 30 letnega kov. mojstra iz Šešč pr' Velenju. Udaril ga je s steklenico tako močno po glavi, da mu je počila lobanja. Za nameček ga je pa udaril še s kolom po hrbtu. rel v njej strašen sklep, da se mora tretjega nezakonskega otroka na vsak način iznebiti. Razprava ob času našega poročila še traja. Ljubljana danes Koledar Koledar. Danes, torek, 4. avgusta: Dominik. Jutri, sreda, 5. avgusta: Marija Snež. • Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-šcva cesta 41; mr. Trankoczy, ded. Mestni trg < in mr. Ustar v Šelenburgovi ulioi 4. »Bistre glave je slovensko dekle.. Rada bi šla xa služkinjo - pa zlaga pesmi ff Kopališče OUZD bo zaradi čiščenja zaprto od 11. do 13. avguffta. Nedeljske povratne karte. Glede na notico o nedeljskih povratnih kartah, ki je bila zadnje dni objavljena v dnevnikih, opozarjam0 občinstvo, da bodo po najnovejših določbah generalne direkcije te karte izdajale tudi ob praznikih, vendar pa tako, da bodo veljale samo za izletniške vlake in, seveda, samo na progah, kjer vozijo izletniški vlaki. Nacionalna ura v radiu im* ▼ avgusta naslednja slovenska predavanja: 6. avgusta: Ivo Peršuh*. Samostan v Stični in stiski menihi. (Ob prilik i800. letnice cistercijan* skega samostana v Stični). 11. avgusta: Dr. Niko Zupančič, direktor etnografskega muzeja v Ljubljani: Martino de Udine, umetnik naše krvi. 14. avgusta: Anton Gmeiner, novinar: Ideja nacionalne revolucije med Slovenci. (Ob priliki druge obletnice smrti generala Majstra). 19. avgusta: Zora Lampretova, učiteljica: Primož Trubar (Ob priliki 350 letnice njegove smrti). 27. avgusta: Karlo Kocijančič, tajnik ljubljanskega Foto-kluba: Nacionalna nota v jugoslovanski umetniški fotografiji. Pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtotakeiji, avtobusi) se vrši v smislu pravilnika ministrstva notranjih zadev J. B. br. 14 852 z dne 26. IX. 1928 Ur. list št. 336-100 za letošnje drugo polletje dne 10. in 12. t. m. od pol 8 do pol 12 na mestni pristavi v Ljubljani, Povše-lova ulica štev. 18. K temu pregledu je pripeljali: I. vsa motorna vozila, ki služijo za obrtno prevažanje oseb v, do ali skozi Ljubljano; II. tudi še ona motoma vozila, ki so v zasebni uporabi, pa še niso .bila letos po konusm pregledana in odobrena za javni promet. Uprava policije v Ljubljani opomba lastnike na dolžnost pregleda, jih poziva, da pripetijo svoja vpoštev prihajajoča vozila pravočasno k pregledu in opozarja, da se bo prepovedalo obratovati s za promet še neodobren« vozilom. Seznam davčnih zavezancev II. skupine zavezanih pridobnim je razgrnjen m vpogled v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27.-III, soba 47, ob običajnih uradnih urah od 3. do 10. avgusta 1936. Več je razvidno iz razglasa nabitega na mestni Seznam, ki je v teh dneh razstavljen na vpogled, upošteva sledeče stroke in obrti: 1. trgovine z manufakturo, konfekcijo, galanterijo; 2. trgovine z modnim blagom, modistinje — trgovke, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, foto-trgo-vine, graverji, puškarji krznarji, drogerije; 3. trgovine z železnino in posodo, steklom, porcelanom, perutnino, ribami, konji, živino, barvami}- olji keramiko, bencinom, slaščicami, glasbili, črevami, čebelarskimi potrebščinami, gradbe-nm materijalom, cerkvenimi potrebščinami, zobo- kožami, tehničnim in elektrotehničnim materijalom, alkohol, in brezakoholnimi pijačami, so-davičarji, kisarne; 4. starinarji, razna obrtna podietja, vrvarne, dežnikarji, nožarji, brivci, izdelovalci uniform, zaloge pohištva, krojaške potrebščine, tapetništvo, mesarske potrebščine, trgovine s kurivom, suho Tobo, trgovine z lesom, menjalnice, kino-pod)et*a, časopisi, vsakovrstna podjetja: plakaterp, izdelovalci gorčice, igralnih miz. pralnice, likalnice, čistilnice, klišarne, reklamna podjetja, šoferske šole, pogrebni zavodi, ndfemflttu hlevov tiskarne, gramozne jame itd. Radio Programi Radio Ljubljana Torek. I. avgutta: Rwr^«^*, — pevske jaesz skupine ViAo ’ Vvn.rtpitu in C as .spored, obvestila 13.15 Man ljubijo, m tisočkrat bičani in opljuvani od tistih, ki so se ji izneverili, je z radodarno rolko trosil talente med naše lrudii. Po Dolenjskem je hodil, ki se vsa skromna in tiha stiska med gričke ko tvijolica v grm; po Gorenjskem je hodil, kjer so besede robate kot skalnate gore, a srca vsa voljna kot jedro v orehu; po štajerskem je hodil, kjer je vinska trta in vesela pesem doma; po Notranjskem, Krasu in Beli Krajini — povsod. In kamor je vrgel seme, je priktik) mlado brstje iz tal. Skriti, podtalni sokovi so brstje zgostili v popje, iz popja pa je pognal žlahten cvet. Mnogo tega brstja je ostalo za zmerom skritega našim očem, mnogo pa smo ga odkrili in presedali v skupen vrt. In nam zdaj tam cvete in bo cvetel, dokler bo slovenski jezik še kot zvon po naših dolinah in gričih z bronastim glasom pel. Vse polno semen je padlo na rodovitna tla, vse polno pa sc jih je izgubilo v samoto in tišino naših vasi: nihče jih ni zalival, nihče gojil. Korenine so se posušile, predno so mogle pognati žlahten cvet. Skriti talenti po naših vaseh Poidite med naše ljudi, med priprostc in revne, med delavce in kmete, med tiste, ki živijo sredi obljudenih dolin in samotnih gora! Povsod boste našli sledove božjih semen, ki so bila vržena tja, pa sc niso mogla razviti. Časov, ko je vedno nov dotok sinov in hčera kmetskih staršev prinašal v mesto neizčrpne zakladnice zdravja in življenjske volje, ter bogatil našo kulturno rast, skorajda ni več. Nadloge in stiske današnjih dnii so zgradile okoli mesta visok zid, dotok svežih sil v mestne šole usiha, število tistih, ki bi nam mogli kaj doti, pa so jim vse poti do vrelcev zaprte, jc čedalje večje. Ostajajo doma, tisti, ki imajo zemljo, jo obdelujejo, tiste, ki je nimajo, prej ali slej pogoltne tujina ali tovarna v svoje mračne prostore. Mlade in polne življenja jih zasužnijo stroji, stare in izmozgane jih vržejo na cesto. Tako se nam izgubljajo talenti, tako nam v pomanjkanju in bedi raste na dežeji nov proletariat. Pa ima to žalostno poglavje tudi svojo svetlo stran. Tudi takšni, kot so. nam morajo biti v ponos. S svojo prirojeno nadarjenostjo nam zdaj — če že drugod ne — vsaj v prosvetnih domovih bogatijo kulturno rast. Slovenska dekleta, ki jih pomanjkanje nažene v svet za kruhom, za službo, so znana po svoji pridnosti, umski in srčni omiki. Kar si raso mogle pridobiti v šoli, si v skromni meri pridobijo same Ni še dolgo tega, ko je neki hrvatski list posvetil nekaj toplih vrstic na časi slovenski služkinji, ki si v Zagrebu z delom svojih rok služi kruh. prosti čas pa uporabi za izpopolnitev svoje umske in srčne izobrazbe ter za zlaganje — verzov. — Ta slučaj ni osamljen. O eni izmed takšnih preprostih, a zato od narave tembolj obdarjenih deklet slovenske vasi, bi tudi pisec teh vrst rad napisal nekaj topla h besedi. Pismo z dežele Približno leto dni jc tega, kar je prejel po posti pismo, napisano z okorno dekliško roko, a lopo eitHšvo in skorajda brez napak. Vsa ločila so v redu postavljena tnaj si to vzamejo za vzgled nekatera meščanska dekleta, ki jim ločila še c ek) po maturi ~ delaio preglavice!) Takole se to pismo glasi v izvlečku; »Nekaj pesmi sem Vam napisala. Ali jih vržete v koš, ati pa objavite, mi je skorajda vseeno, saj jih najbrž ne bom brala. »Slovenca« nimam naročenega, le tu pa tam dobim ■kakšno številko v roke. Pesmi imam še dva zvrhana koša. Pišem jih večinoma ponoči. Podnevi me vedno kdo moti. Zvečer z bratom igrava šah in karte, ki sem jih narisala sama. Kadar gredo vsa spat, vzamem pero v roko in čečkam tako hitro, da ne morem niti z očmi niti z mislimi slediti peresu. Zato se ne čudi, da moie pesmi niso kaj prida. Kadar se naveličam teh čečkarij, preberem in si mislim: »Za v koš bo že!« In grem spat. Lahko noč!« Marija Brenčič, Podlipa p. Vrhnika pri Ljubljani. Pismu ir prilo? ia sest peni*., ki sicer niso urr.cinine, presenečajo pa po svoji uglajenosti in občutenosti. Privrele so ji naravnost iz srca. Vso otožnost, vsa razočaranja in hrepenenja svojih osemnajstih dekliških let je položila v «Mor> pesem«, kier med drugim pravi: Zvezde zlote bi objela. i’ih pobožala z rokami, na obtok srebrn bi sela in igrala sc z gorami. Tam.v najglobljem dnu bi morskem svetlih biserov nabrala, v črnem bi prepadu gorskem si zakladov poiskala. Pa sem reve kot ukleto na to zemljo prikovana, kakor ptica sem ujeta — samo pesem mi je dana. Sledijo pestra' »V božjem stvarstvu«, »Pomladni popoldan«, »Dež pada«, ter prisrčna slavospeva Kraljici maja m rojstni vasi Podlipi, katero začenja; Nobene še pesem ni tebi zapeta, nobenega nisi rodila poeta ,.. »Vse stare škrniclje počečkam z verzi...« Pred nekaj tedni ic poslala drugo pismo, ki sc giaai v izvlečku: »Če verjamete ne — jaz bi venomer pisala verze, ko bi -..-la nekoliko več časa in papdria. Vse stare škrniclje počečkam z verzi. Ave jc že odzvonilo, jaz pa pišem brez luči in podkladka, zato oprostite pisavi! Se nekaj! Gotovo imate zveze s kakšnimi krščanskimi družinami. Rada bi šla kam za služkinjo. Čvrsta sem in ubogljiva. Več ne vem! Nikar mi ne odgovorite,.naj se obrnem na oglasni oddelek »Slovenca«, ker nimam denarja.« Tudi temu pismu je priložila več pesmi. Prva I pesem izzveni v pozdrav nadškofu dr. Rožmanu, I ki je v mesecu maju imel v tamkajšnjem ktaju birmo: Slovesno so danes zvonovi zapeli. Kot vedeli bi, da v pozdrav vam donijo, glasovi združili so se v harmonijo in mirno podkpsiko dolino obidi... Kakor vsaka mladost, tako ic tudi njena mladost polna sonca in senc. Zdaj sc njena duša v življenjskem optimizmu — Himmcl-hoch-jauch-zrtid — dviga do nebes zdaj in spet — ztini Todc betriibt — klone v malodušju in svetobolju do črnih tal: Umrle so pesmi zveneče mn v srcu; za vedno zatrti so spevi veselja in sreče, uničeni rno+i načrti. Kol rože usahle ležijo vse nade mi v duši in sanje; nikoli več sc ne zbudijo. Ostal je samo spomin nanje. Vsa mehkoba in nežnost dekliške duše, ki iz samotne kamrice sanja, hrepeni v široki svet, ter v tesnobni bojazni trepeta pred njim, jc dobila svoj izraz v pesmi »Mlada sreča«, iz katere se dviga tiha prošnja: * »Cveti lilija mi bela, da iz cvetov sncžnobelih si nedolžnosti zajela v svojega srca bom kelih.« Marsikatera pesem zasluži, da bi jo objavili v celoti pa nam tesno odmerjeni prostor tega ne dopušča. Pa to tudi rri namen teh vrstic. Tole se nam zdi potrebno poudarjati: Vsa tragika nadarjenih mladih ljudi, ki jih je življenje vrglo v ta neurejeni, razrvani čas, leži v tem, da ne najdejo niti skromne eksistence, medtem, ko se po javnih službah in drugod šopiri vse potno ljudi, ki so se samo s protekcijo in lizunstvom povzpeli do vidnih, mastno plačanih mest, čeprav njihovo delo ni nikomur ne v čast ne v korist. Življenje služkinje jc dostikrat polno ponižanja in gorja (poznam služkinjo, ki mora psu svoje »milostljive« vsak da,n obirati — bolhe, ter služkinjo, ki mora svojemu komaj 30 let staremu »šefu« lastnoročno — umivati noge!). In vendar bi bilo to dekle, ki igra šah, riše karte in zlaga pesmi, srečno, če bi si mogla služiti kruh kot navadna služkinja. Morda bodo te vrstice pomagale, da doseže skromni cilj. — mk — Težka vprašanja, ki tarejo Haložane Kmalu bodo zopet zapeli po lepih zelenih Halozah klopotci svojo veselo pesem, približuje se vedno bolj in bolj sezona prodajanja grozdja in končno tudi trgatve. Gotovo je na mestu, da že sedaj pogledamo nekoliko na Haloze in na nekaj najvažnejših in najenostavnejših haloških vprašanj. Troje je, kar haloške ljudi v glavnem najbolj žuli: 1. preveč vina, ki nikamor ne gre; Z vinski prekupčevalci in 3. dolgovi. V glavnem so to tri največja in najvažnejša haloška vprašanja, čeprav so tako enostavna in nedolžna 6koraj na prvi pogled. Teda, ko jih človek ogleda nekoliko natančnejše, ko pregleda jx>ložaj v Halozah samih, bo videl, da je z vsem tem vse drugače, da zgoraj omenjena tri vprašanja pijejo haloškemu ljudstvu kri in ga ženejo v vedno večjo in večjo bedo- Pojdimo k vsakemu od teh vprašanj in si jih nekoliko oglejmo tako, kakor jih gleda danes Haložan sam. Preobilica vina! Letos bo težko govoriti sicer o preobilici vina, ker je bolezen (peronospora in plesnivost) mnogo uničila, toda ostalo je še kljub temu (X) nekaterih vinogradih precej zdravega grozdja, medtem ko nekaterih vinogradov bolezen sploh ni okužila. Vina bo torej, kakor vse kaže, letos tako srednje velika količina, ki bi se v časih pred desetimi ali še sedmimi leti dala kaj prida prodati. Pa kljub temu, da vina letos ne bo preveč, bo z njim težava, ker je ostalo po haloških kleteh še precej lanskega, ki ga ljudje niso mogli za tako nizke cene, kakor so bile to leto za vino, prodati. Vsekakor bo gotovo zopet z vinom velika težava, ker ne bo nikogar, ki bi plačal tako, da bi lahko vinogradnik kril stroške, ki so bili letoš precejšnji. Tu ie torej veliko zlo, kajti vino, ki bo ostalo zopet v kleteh, zahteva vse skrbnosti in zopet novih izdatkov. Premalo povpraševanja po vinu iz inozemstva je! Haloški ljudje dobro vedo, da so pred leti hodili iz Avstrije, Nemčije in celo iz drugih držav kupci, ki so plačevali kaj dobro! Tega sedaj že precej let sem ni več in v tem je težava prvega vprašanja. Ker oni, ki nujno ne rabijo denarja za vsakdanje življenje, za kruh, nočejo vina dati pod ceno, ker ga tudi ne morejo, se vino polagoma kopiči po kleteh in tako lahko govorimo popolnoma upravičeno v zvezi s premajhnim povpraševanjem od drugod o preobilici vina pa v Halozah. Drugo važno vprašnje, ali bolje, druga velika nadloga, ki tepe Haložane, so vinski prekupčevalci. Kar se vino pokupi, gre vse skozi roke vinskih prekupčevalcev, ki pri tem poslu služijo kaj lepe denarce in derejo haloško ljudstvo. Zgodi se, da ponudi takšen vinski prekupčevalec za mošt izpod stiskalnice 50 par za liter, medtem ko ga svojemu vinskemu trgovcu proda po 1 din. Koliko zasluži takšen vinski prekupečvalec že v prvih dneh trgatve je iz tega primera, ki pa ni eainstven; kaj lepo razvidno. Poda še lepše se da zaslužiti pozneje, tako proti zimi, ko Haložani ne dobe nikjer denarja za potrebne stvari. Tedaj so tako rekoč prisiljeni, da prodajo svoje vino po vsaki ceni, ki jim jo ponudi takšen vinski prekupčevalec- Zgodi se, da prodajo Haložani, posebno pa haloški mali kmetje, ki so v glavnem navezani le na svoj vinski pridelek, vino, ki so ga pretočili na lastne stroške, po 2—3 din za liter, medtem ko prav to vino prodajajo n. pr. gostilničarji po gostilnah po 8— 10 din v bližnji okolici Haloz, drugje (n. pr. v Ljubljani) pa po 12—16 din liter. Tudi to ni edinstven primer izžemanja. Sam sem imel priliko slišati, da je ponujal neki vinski prekupčevalec za vino, ki bi ga naj poslal v neko letovišče na Gorenjskem, pisi iu reci 1.25 din! Prosim lepo, kako naj gremo tu dalje! Pozitivno pa vem, da sem prav v tistem gorenjskem letovišču moral plačati za haloško vino 18 din za liter! Ali je stal prevoz vina loliko? Pri ubogem Haložanu je dobil dotični prekupčevalec vino za 1.50 din in njegov kupec prodaja isto vino po 18 din! Koliko ie zaslužil tukaj prekupečevalec in koliko kupec? A prodajalec — ta je imel seveda izgubo! Zakaj? Rabil je gotovo denar za obleko, obutev, moko, sol in druge prepotrebne stvari in moral je dati vino po takšni ceni, kakršno je stavil vinski prekupčevalec! In končno dolgovi! Ne mislim tu kakšnih velikih dolgov pri posameznih jjosojilnicah ali bankah! Teh je malo, ker so denarni zavodi poskrbeli že pred kmetsko zaščito, da so svoja jx»sojila krili s prodajo posestev in zemlje, ki je prišla kaj pogosto v tuje roke! Mi6lim pa tu majhne dolgove za vsakdanje stvari po raznin trgovinah po bližnjih vaseh in po trgovinah v mestu. Ti dolgovi pijejo kri Haložanu! Samo primer navedem, ker bo ta najlepše pokazal, kaj je takšen dolg za Haložana! V neki vasi v Halozah je neki trgovec, ki je dajal Haložanom vse leto najpotrebnejše stvari (mislim tu: moko, sol, petrolej, morda celo obleko in obutev, pa še kakšne druge vsakdanje reči!) na dolg, ki se je vse leto počasi nabiral in tako narastel pri enem morda na 300, pri drugem na 300 in več di- • narjev. Končno je to majhna vsota, toda ta trgovec je znal iz te vsote napraviti pravo gorje za Haložane. Ob novem letu je poslal vsem svojim dolžnikom račun in jim zagrozil z advokatom, ako ne plačajo dolga v teku treh tednov. Vsakemu je pa priložil pismo, v katerem daje dolžnikom možnost, da plačajo dolg v vinu ali drugih naturalijah, ,j^i jim bo ceno določal on sam! In v tem je zlo taksnih malih dolgov! Kaj so hoteli ti mali kmetje? Tožariti se in tako stroške še večati? Začeli so $,c pogajati s trgovcem in zgodilo se j(, da je ta trgovec v, zameno za blago, ki so ga dobivali na dolg vse leto, prejemal vino, ki ga je zaračunaval po 50 ali celo 25 par! In to ni edini trgovec! Haložani so mi jx>vedah, da dela mnogo trgovcev na deželi in v mestu tako! — Je pa še nek drug dolg, ki tere skoraj vsakega Haložana! To je pa denar, ki so ga dobili na posojilo od nekega bogataša v mestu! Ta je enako v zameno za posojen denar in obresti od tega denarja jemal potem Haložanom za sramotno nizko ceno vino, ki ga je drago prodajal dalje! In to se godi leto za letom, godilo se bo vedno dalje, dokler ne bo koga, ki bo s kakšno pametno uredbo ali zadrugo napravil temu izžemanju konec! Na to troje sem hotel opozoriti vse, ki se zanimajo za Haloze in Haložane! Gotovo je potrebno misliti na ta tri važna in pereča vprašanja! Kakršno zastopstvo, taka ustanova! Trbovlje, 4. avg. Vendar enkrat. Po vesteh iz Belgrada bo ministrstvo za gozdove in rudnike izdalo na podlagi pravilnika Bratovske skladmice § 19 volilni red, po "katerem se bodo vršiile volitve v vseh treh panogah zavarovanja te institucije. 7c sam člen 19. predvideva za volitve proporcionalen sistem, ne več večinski, kot je bil ves čas, odikar obstoja Bratovska skladniea. Veliko borbo za proporc so imele strokovne organizacije, ki se potegujejo za demokratičnost Vsakih volitev, posebno pa volitev v tako važno panogo zavarovanja kot so Bratovske skladnice. To smo morali povedati le zgolj radi tega, ker smo opažali, da so to zastopstva strokovmih organizacij, katera so imela sklad,nico v upravi mnogo let in katerim proporc do zadnjega ni prav nič konvertiral. Prav gotovo ie, da si tud;i volitev preveč ne žele. Sedanja uprava v tej inštituciji je pa tudi čisto okostenela, zlasti to v odseku razsodišča, kar se tiče delavskega zastopstva Nikdar se niso usta odpirala takrat, ko je bila potreba, marveč le takrat, ko ie bilo treba masi delavstva streljati z velikim kanonom neizmerno pažrtvovalnost«, v resnici se je pa na pristojnem mestu storilo radi nezadostnega poznanja in zakonodaje jaiko malo ali celo nič. Fo smo dobro informirani *>d onih, ki so bili zagovorov potreb™, pa na žalost jih niso bili deležni. O novem volilnem redu, kakor poročajo, ie določeno, da bodo v prvi vrsti imele pravico vlaganja list strokovne organizacije delavcev in nameščencev. Pa tudi posamezni člani skladnice bodo imeli pravico kandidirati in vlagati liste, čc zadoste listo z zadostnimi podpisi. Pri sestavi tega pravilnika jc zmagala vsaj v neki meri demokracija. Pravilnik še ni in tudi volitve še niso razpisane. Prav pa jc, če že ob tej priliki povemo naše stališče pri vlaganju list in izbiri kandidatov tc prevažne zavarovalne rudarske in plovžarske ustanove. Že vsa povojna leta so si zavarovanci izbirali za upravo vedno take ljudi, ki so znali mnogo kričati in malo delati. Ker jc bilo tako, so tudi skladnice s svojim obstojem take, kakršne so. Zavarovanci niso nikoli pomislili na izbiro takih dii, ki bi ne kričali, pač pa več delali in tudi delovanje obvladati. Psihologija rudarjev je vedmo in povsod bila, da kdor veliko govori, je najboljši njihov zagovornik. To pa doskmio ni nikoli držalo in tudi nikoli ne bo. In sedaj? Na upravo Bratovske skladnice je potrebno postaviti v prvi vrsti ljudi, ki so si s strokovnim znanjem *n delom pridobili vsaj toliko izobrazbo, da poznajo delavsko zakonodajo, potom katere bodo delavstvo zagovarjati in mu storili to, kar sc storiti da. Za tako izbiro pa ni dovoli, ozirati se samo na kričanje, pa tudi rte na programe in svetovne nazore. Če bi isto bilo res merodajno, bi danes skladnice stale aktivne, ne pa visoko .pasivne. Drugič je potrebno, d« so v upravi skladnice gospodarji ne samo politiki ali pripadniki gotovih svetovnih nazorov. Ne morejo pa koristiti'drugim če že dostikrat sami zase ne znajo gospodariti in v obče sploh gospodarstva ne poznajo. Treba je tudi, da niso sebičneži in da se ne prepirajo za dnevnice in za to, koliko bo kdo zaslužil pri izvrševanju svoje dolžnosti. Izbrali jc treba ljudi, ki bodo zavarovancem vsaj o delovanju sporočali, ne pa tako, da mora vsak elan na kolenih prositi za pojasnila, kaj se ie v eni ali drugi zadevi ukrenilo. Sai sktadnično zastopstvo delovane in potrebo članom lahko obrazloži na javnih zborovanjih. Podali smo le nekaj misli, ne iz zavisti, pač pa iz dolžnosti in potrebe, ker stvari poznamo in želimo, da bi bilo delavsko zastopstvo v skladmicah res tako, kakoršnega si pošten zavarovanec želi, saj to zastopstvo tudi zavarovanci plačujejo. Se enkrat pribijemo: Kakršno zastopstvo in gospodarstvo taka ic ustanova. Kakršni so toudje, tako tudi delajo. Kakršne si ljudje zhirajo, take imajo in potem ie vsako jamranje odveč, ker moraš biti v odločitvi dovolj previden in uvideven, kdo te bo v zavarovanju tri leta zastopal. Tako naj preudarijo rudarji pri izbiranju kandidatov sami, da ne bo nepotrebnega tarnanja, kakor se je dogajalo do-sedaj. Nocoj: Ljubljana: Admira Nocoj ob 20.30 igra na igriSču Primorja 'bv-ropa«, v trgovini »Rokavičar«, Prešernova ulica in v trgovini s krznom »Bizjak«, Kongre«nn_ trg. — Kljub zelo visoki režiji je običajna vMopnma- Od 18.45 dalje bodo poslovale na igrišču shn blatne. Blagajna zunaj igrišča ie določena za kolesarje in avtomobili«te. Kolesar)i, *UreSin«tvo m podporno članstvo imajo vhod za tribuno- (O priliki nedavne katastrofe v Bernskih Alpah.) te januarja meseca smo v našem listu (članek »Gore s temne strani«I) omenili smrtno nesrečo, ki je zadela dva iz največ obetajoče mlade alpinistične generacije, Sedlmayerja ‘in Mehringerja. 3. septembra lansko leto sta vstopila v severno steno Eigerja, vrha v Jungfrauškem masivu (Švica). Dvakrat sta bivakirala; drugi dan jima je silen snežni metež skoro povsem onemogočil napredovanje. V metežu in ob strahotni godbi grmečih plazov sta vsa premrla preživela neskončno dolgo noč drugega bivaka. Tudi tretji dam je metež še divjal; s skrajnimi napori sta poskusila sestopiti. Bila pa sta že tako onemogla in izčrpana, da sta morala predati borbo. Zlezla sta v spalni vreči, zabila kline v.,led, se zavarovala pred padcem in legla ter zaspala' za vedno. Metež je onemogočil reševalnim ekspedicijam delo. Šele čez več dni je znameniti letalski akrobat, polkovnik Udet, na 20 m razdalje z letalom raziskal vso steno ter ugotovil mestQ, kjer sta ležali dve črni piki, trupli obeh ponesrečencev. Pozni letni čas ni dovolil, da bi plezalci spravili žrtvi/proslule stene v dolino. Šele, ko se je začela nova sezona, sezona 1- 1936, je več vrvnih partij poskusilo priti do trupel. Naj-znamei)itejši ledni izvedenci. in najboljši švicarski vodniki so bili med naskakovalci trdovratne stene. Do srede julija pa so vsi poskusi izpodleteli, namera, da bi spravili trupli obeh žrtev iz stene, se je vselej izjalovil^. Gora je trmaisto držala plen svoje krutosti v ledenem naročju. Že jeseni, septembra 1935, je bil na reševalno ekspedicijo, ki je hotela na pomoč Seilmayerju in Kako postaneš zmagovalec Kdor hoče zmagati na olimpijskih igrah, ta mora premagati skoraj nečloveške napore- Ne zadostuje mu samo vsa telesna podlaga, to se pravi, čisto zdravo in spretno telo, ampak mora leta in leta trdo delati in trenirati, če hoče postati zmagovalec. Zmaga je namreč predvsem izraz močne volje. To pa more doseči samo z trdo samovzgojo. Grški filozof uči olimpijce Grški filozof Epiktet daje v svoji knjigi o morali tekmovalcem sledeča navodila: 1. Pri vsem, kar misliš storiti, pazi na to, kaj bo v bodočnosti in kaj je bilo v preteklosti, in se pripravi na to. Z veseljem se boš zagnal in z vso silo na delo, če ne boš pomislil na ničesar in sramotno boš pobegnil z igrišča, če nisi bil pripravljen na vse težave, ki te čakajo. 2. Ti hočeš v Olimpiji zmagati? Tudi jaz, pri vse bogovih, saj to je vendar velikanska čast. Toda pomisli prej malo naprej in ozri se tudi nazaj. Ali veš, da moraš redno živeti, po predpisih sesti in da se moraš vaditi in uriti po točnem načrtu v mrazu in v vročini; da ne smeš piti preveč mrzlih pijač in da se moraš odpovedati vinu. Skratka, svojemu učitelju se moraš prepustiti tako kot zdravniku. Možno je tudi, da si raniš roko, da se ti razbolijo sklepi na nogah in da moraš požirati mnogo prahu; lahko se ti dogodi, da te bodo pretepli, in da kljub vsemu ne boš zmagal. 3- Vse to premisli dobro, in če imaš po vsem tem še veselje, pojdi in bori se. Ce tega ne boš naredil, boš enak otroku, ki igra sedaj vlogo borilca, drugič vlogo sabljača, sedaj igra na trom-pete in nastopa v igri na odru. Tak boš tudi ti! Sedaj si sabljač, sedaj si atlet, sedaj govornik in zopet filozof, toda nič nisi iz celega srca, ampak samo na pol. Na vsak korak sličiš opici, ki se vedno ozira nazaj in ji sedaj ugaja to, sedaj pa nekaj drugega. Niki se poprijel stvari premišljeno in s prepričanjem, da hočeš nekaj doseči, ampak samo iz površnega zanimanja in dolgočasja. 4. Človek, premisli vendar prej, kako je ta slvar ustvarjena. Potem poizkusi svojo naravo in Eremeri, ali ni to breme pretežko za tebe. Ali se očeš boriti v peteroboju ali hočeš biti borilec, Tragedija v ki Potem poglej svoje roke in svoje sklepe, poizkusi moč svojih nog, kajti eden po naravi vezi k tej stvari, drugi zopet k drugi. 5. Ali misliš, da smeš poljubno jesti, poljubno piti in se poljubno udajati življenju, ce hočeš biti zmagovalec. Bdeti moraš nad seboj in se trudit^ živeti vstran od svojih prijateljev, pustiti, da te zasmehuje tvoj suženj in da se norčujejo iz tebe vsi, ki gredo mimo. Ob vsaki priliki se moraš vzdržati. 6- To premisli prej in potem boš videl, ali boš zamenjal za to, da zmagaš v Olimpiji za brezskrbno sproščenost, svobodo in lahkotnost življenja. Ce temu nisi kos, pusti vse skupaj pri miru. Človek, biti moraš iz jekla, ali dober ali slab. Izklesati moraš v sebi tvoj lastni gospodovalni nagon, ki je v tebi na vzven, ali se pa obrni na-vznotraj in uporabi v tej smeri svojo moč. Postavi se na stališče modrega moža ali pa bodi na, vaden Človek. 7. Kdaj boš vendar prišel do tega. da boš znal ceniti svoje dobre lastnosti in kdaj boš prenehal s svojim življenjem nasprotovati svojemu razumu. Slišal si nauk, po katerem se moraš ravnati. Ali se ravnaš po njem? Na katerega učenika še čakaš, da bo izpolnil tvojo vzgojo. Saj nisi več deček, ampak mlad mož, ki je že zrel. Ce boš ostal še sedaj zanikern in lahkomiseln in boš vedno znova prestavljal dneve, kdaj boš postal pameten, boš živel jx> razumu in vodil račun o sebi, boš zaostal, ne da bi opazil. Ostal boš zadaj vse do konca in boš lajik v življenju in v smrti. 8. Smatraj se vendar že enkrat za vrednega, da živiš kot jx>poln človek in kot mladec modrosti. Vse kar si spoznal za najboljše, naj ti bo nepre-lomljiv zakon- In če te sreča sedaj na poti kaj težkega, kaj neprijetnega, če si slaven ali zaničevan, spomni se tedaj, da je 6edaj čas borbe in da so olimpijske igre že tu. Ne daj, da bi saiiio za en dan odstopil od tega, kar si se naučil. Vedi, da v enem dnevu lahko vse izgubiš, kar si pridobil. 9. V prvem letu XI. modernih olimpijskih iger, poslušaj glas modrega moža iz sive davnine. Ni- 1 kdar ga nisi videl in poznaš ga, ampak to, kar te uči on, je veljalo že takrat, ko je ta modri mož bil rojen, velja danes in bo veljalo za vse dni, dokler bo en sam človek na tej zemlji. Eigerja čez več dni je Udet, na vso steno ter ugo-črni piki, trupli čas ni dovolil, ca) se in Pred nekaj dnevi se je v Budimpešti podrla tale stavba. Pod ruševinami je našlo »mri 40 ljudi. Finski kanoni-fekači na olimpijadi v Berlinu. Mehringerju, z letalom priletel tudi znameniti miin-chenski plezalec Rudolf Peters, ki je bil v družbi s svojim prijateljem Meierjem v dneh 2. in 3. julija 1935 preplezal dotlej še nepremagano severno steno Grandes Jarosses v Montblanškem masivu. O tem podvigu je marsikdo od spoštovanih čita-teljev gotovo že slišal, saj je Petersov tovariš Meier o turi celo v Ljubljani predaval. Petersu se je bil prejšnje leto, avgusta 1934, v steni Grandes Jorasses ubil njegov dolgoletni stalni plezalni partner Rudolf Harringer, toda zagrizeni plezalec kljub temu ni opustil boja z nasilno in okrutno steno. Dasi se je bil ob tisti priliki po nečloveških naporih (zmanjkalo mu je klinov, tako da je moral rezati kosce od svoje vrvi, delati iz njih zanke ter jih obešati okrog skalnih pomolov ter se s preostalo vrvjo, ki je postajala vedno krajša, spuščati preko stene), dasi se je po dveh bivakih, ki jih je prestal brez nočne opremo in v snežnem metežu, komaj rešil, je prihodnje leto, takoj, ko je spet le malo začelo kazati, da bo že čas za naskok, naskočil steno z novim partnerjem ter v 30 urah zmagal. Vse vrline, ki jih je Peters ob tisti priliki, ko se je rešil iz višine tisočih metrov od tal sam, s svojo lastno močjo, pokazal, njegovo dejanje dvigajo v prav prednjo vrsto alpinističnih podvigov in tudi človeških dejanj sploh, kar jih je le kdaj mogla zaznamovati zgodovina. Rešiti se iz položaja, ki je bil skoro stoprocentno popolnoma brezupen, to je čin, ki je zanj vsaka pohvala premajhna. Ta Peters je takoj potem, ko je bil Miimchen obveščen o nesreči Sedlmayerja in Mehringerja, priletel v Švico ter naskočil steno dvakrat zaporedoma. Toda obakrat se je moral radi skrajno neugodnih snežnih in vremenskih razmer obrniti. Viharji so besneli nad grobom obeh plezalcev, plazovi niso pustili pogrebcem blizu. Tudi letos so že junija poskušale srečo številne odlične ekspedicije, toda z enakim uspehom kot jeseni Peters. Tudi Peters sam je začetkom junija ponovno poskusil priti do S«dlmay«rj» in Mehringtrja. Švicarsko časopisje se je ob vsakem takem poskusu široko razpisalo in ga po svoje komentiralo. Nazadnje so začeli prevladovati glasovi, da bi bilo boljSe, če bi reševalci pustili trupli tam, kjer sta, saj ob vsakem ponovnem poskusu nosijo le svoje glave na prodaj. In res se je marsikatera od teh ekspedicij komaj rešila iz stene na varna, ravna tla. Nekateri glasovi so celo zahtevali, da bi vlada prepovedala naskoke na to usodno goro, če že ne za vedno, pa vsaj za to sezono, leto 1936., ki kaže presenetljivo visoko število smrtnih nesreč v vseh Alpah. Po statistiki gre res večina letošnjih nesreč na rovaž slabega vremena. Spomnimo sc n. pr. samo tragične katastrofe letos o binkoštih v Gesanse! Ti glasi utegnejo imeti do neke mere prav, brez dvoma pa imajo v konkretnem slučaju Eigerjeve severne stene v Švici prav. Ne gre, da bi gorski vodniki, družinski očetje in redniki izpostavljali svoja življenja tam, kjer je smrt skoro več kakor neizbežna. In prav ti gorski vodniki, so vendar v prvi vrsti poklicani, da sestavljajo reševalne ekspedicije; drugi alpinisti se teh ekspedicij udeležujejo le kot amaterji, prostovoljno. Do srede julija je bilo letos mir, edino po časopisih je od časa do časa izšla notica o Eigerju. Toda na žalost so švicarski vodniki le prekmalu spet morali nastopiti trnjevo pot svoje samaritanske dolžnosti, le prekmalu je moral spet prileteti z avionom Peters in ostala elitna miinchenska plezalna garda. 1900 metrov visoka severna stena Eigerja, grozeča in kljubovalna, v led vkovana in s strmimi, mestoma zasneženimi skalnimi rebri po-prskana, je zahtevala štiri nove žrtve, vse alpiniste modernega kova in odličnega glasu. Dva od teh, znamenita zmagovalca 1500 m visoke severne stene Aletschhorna, katero sta preplezala lani kot prva avstrijska plezalca Edy Rainer in Willy Augerer — sta jo naskočila že takoj v začetku letošnjega julija. Toda prišla sta le do drugega bivaka. Sprememba vremena ju je tretji dan pritisnila, da sta se vrnila na Kleine Scheideg. Takoj za njima je poskusil naskok Monakovčan Zimmermann. Toda tudi ta se je moral brez uspeha vrniti. Med neprestanim bobnenjem snežnih, lednih in kamenitih plazov so partije riskirale skoro sleherno minuto svoje življenje. Proti prirodnim silam tudi najboljši tehnični pripomočki moderne tehnike niso mogli ničesar opraviti. Vse partije so se po dveh bivakih do skrajnosti izčrpane morale umakniti iz orjaške stene poražene, vesele, da so si ohranile življnje. Štirinajst dni sta dala Rainer in Augerer gori mir. Toda svojega trdnega sklepa, da bosta še letos prišla gori do živega, niti za trenutek nista opustila. Čakala sta samo ugodnejšega vremena za ponovni naskok silovite, 3.975 m visoke gore. In tega sta po usodi tudi končno zares pričakala. Augerja in Rainerja je svetovno časopisje proglasilo za rajhovska Nemca, kar pa v resnici nista bila. Res je le, da sta morala bežati iz Avstrije ter sta v poslednjem času bivala stalno v Hessenu. v Bernske Alpe, nad Eiger, sta se odpravila preko MUnchna. Sešla sta se v Avstrijcema Hinterstois-serjem in mladim, šele sedemnajstletnim Kurzem, ki pa je imel na svoji listi za prejšnjo sezono dolgo vrsto prvorazrednih vzponov, kljub svoji mladosti. Starost obeh vrvitev (Rainer—Augerer in Hinter-stoisser—Kurz) se je gibala med 28 in 17 leti. Deset vrčkov piva ste mi tukaj naračunali, jaz pa vem, da jih prenesem vedno samo devet.« »Štirna, gospod Goba. Zato pa vam je deveti vrček v glavo udaril.« oa nc$- ★ Profesor bere v časopisih, da se je njegov učenec v planinah smrlno ponesrečil ter pravi: »Pa bi vendar moral vedeti, da disciplinska pravila veljajo ludi v počitnicah!« Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogat« zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 18 Zeleni pekel »Zaboj z jagvarjem,« je nadaljeval Avstralec, »uporablja samo sulico. Kakor zatrjuje, se človek v tem podnebju na smodnik ne more zanesti.« Spet se je prikazalo brezdušno režanje in izginilo kakor kogri, katere zariše veter na močvirju. »Njegovo jeklo je podrlo že 78 tigrov. Kaj ne Vaca, moj fant? Lovi jih čisto sam. V tem ga dosega samo neki baltiški inžener, ki se je tega rokodelstva naučil od njega. Jose Vaca, kar bi se lepo po naše reklo Jože Krava, se je obrnil proti zahodu. »Če hočejo senores priti v mojih močvirjih do strela, se morajo podvizati,« je rekel, ne da bi obraz kaj spremenil. »Imam že dovolj slik o racah,« je izjavil Bee-Mason. »Jaz bom ostal tu in bom za po-skušnjo razvil kos filma, da bom videl, če je prav osvetljen.« Urrio in jaz pa tudi Jose Vaca smo pograbili puške ter stopili k strojniku v barko. Dve milji po reki navzgor smo pristali na Indijančev nasvet na vzhodnem bregu reke, da bi ptiči prihajali proti nam iz svetlobe zapadajočega sonca. Brž, ko je zletela čez nas kaka temna senca, smo ustrelili. To je bil potreben ukrep, katerega je narekovala previdnost zaradi piranh, ki so tam prežale samo na to, da bi raztrgale na kosce vse, kar ne pade na suho zemljo. Vsi ustreljeni kosi so takoj zginili v zmedi perja in vrvrajoče vode. Slučajno sem se čez nekaj časa ozrl po reki proti severu. Kakih 300 m daleč je gnalo proti nam velik temen predmet, ki je spominjal na neokreten stol, ki plava po lesketajoči se vodi. Spomnil sem se vodne svinje in se dotaknil Vacove roke. Učinek tega dotika je bil naravnost presenetljiv. Tisti brezbrižni izraz je padel z njega kakor kamen. Oči so se mu zalesketale, glas mu je grmel čez ravan. »Tiger«, je zakričal. Vznemirjenje nas je popadlo. Urrio je pograbil svojo puško in jo stisnil trdneje. Jose Vaca je prijel drugo Urrijevo puško, strojnik pa je potegnil od nekod staro zarjavelo pištolo. Meni pa je ostala naloga, naj zaženem stroj. Zdelo se je, da se skrivnostni stroj udeležuje lova. Zakaj, takoj ko sem prvič zavrtel ročico, se je zagnal in čofotal po vodi kakor pes. Od vsega začetka je bilo razločno videti, da bo lov za to zverino zelo naporen. Po 200 m se je zdelo, kakor da bo tekmo dobil jaguar. Velika okrogla glava se ni niti enkrat obrnila iz svoje smeri. Zganila se ni niti tedaj, ko smo se mu s hruščem bližali in je grozilo, da mu bomo prekrižali pot. Morda nas je imel za kako novo vrstcj aligatorjev. Ker je bil navajen, da je z fenim udarcem svojih jeklenih krempljev odkril jacareju možgane, ni videl nobenega povoda zato, da bi hitel. Ko smo bili oddaljeni še 15 korakov od njega, se strojnik ni mogel več zadržati. Z ra- dostnim krikom je planil na kljun barke in sprožil 6 strelov iz svojega bobničastega revolverja. Še tisto sekundo so na šestih mestih planili iz reke stebriči vode tako daleč od cilja, da se je zdelo, da nimajo z jaguarjem nobene zveze. Jaguar se tudi za to ni brigal. Zdaj smo bili skoraj ni isti višini kakor žival in smo skušali jaguarja odrezati od obale. Skrivaj sem opazoval Urrija. Nikdar ga še nisem videl na lovu in sem vedel, da zavisi uspeh tega našega izleta od njegovega vedenja. Kakor vse Južne Amerikance, je bilo tudi njega zelo lahko razdražiti. Bil sem radoveden, ali bo zaupal svoji napolnjeni strelilnici in bo streljal kar na slepo. Skoraj še isto sekundo pa sem spoznal, da mu je njegova diplomatična šola prišla tudi tuka na pomoč. Njegov obraz, ki sem ga gledal postrani, je bil hladen in miren in ni kazal nobenega sledu o kakem razburjenju. Z zanesljivo roko je držal ročaj puške. Vse njegovo vedenje ni vzbujalo nobenega dvoma o tem, kako se bo vedel ^v usodnih trenutkih. Ko smo se približali jaguarju na 10 metrov daleč, je Urrio dvignil puško k licu. Skrbno je pomeril in sprožil. Ko je udarila krogla zverino v vrat, je planila pokoncu. Kri, ki je sikala iz rane, je vodo takoj rdeče pobarvala. Vedel sem, da gre samo za sekunde, pa bodo pridrle piranhe nanj. Urrio je pobesil puško, zakaj kakor jaz je bil tudi on prepričan, da bo jaguarja hitro konec. Kljun barke je zverino skoraj zadel. Že smo se sklanjali čez njeno steno. Komaj nekaj korakov od brega je krasen božji stvor tožil nad svojo usodo, njegove velike okrogle oči so plamenele od besa in njegova pegasta glava je trepetala. »Daj mu vendar milostni strel,« sem opominjal jaz. »Če ne bo skočil še na čoln.« »Škoda, da bi človek uničil kožo,« je menil Urrio in znova napel puško. »Obljubil sem jo predsedniku republike.« Kljub temu pa je dvignil puško in pomeril na umirajočega kralja. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega in razumel sem, kaj se pravi hitrost. Jaguar se je boril v vodi s smrtjo. Nenadno pa so njegove noge našle na potopljenem deblu oporišče. Z drznim skokom se je pognal v gozd. Urrio je čisto nagonsko sprožil še en strel. Toda krogla je zgrešila svoj cilj za več metrov. Jose Vaca je vzdihnil. »Ta je za nas izgubljen,« je rekel. Urrio je jezen planil na suho in kazal na krvave luže, ki so kazale pot v goščavo. Nad grmovjem je visel zoprn vonj, prazen, ostuden duh je plaval po zraku. Upali smo, da bomo lahko šli za sledom zgolj s pomočjo svojega voha. »Jaz grem za njim,« je povedal Urrio. Jose Vaca je s poudarkom ugovarjal. »Senor, nikar ne bodite tak bedak. Kaj nimamo psov seboj. Goščava je močvirna. Tam morete plezati samo po rokah in nogah. Pridite jutri zopet. Kakor vidite, sonce že zahaja.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/UL Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.