LET© Sl. Vjaročnina-za-jvgosla- VilO-ČETRTLgTNO-DlN-15* CEL0LETN0-DIN'60/ZA’ INOZEMSTVO 7EŠ&OB&TI POŠTNINO/OOLAfl PO CENiKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO BIN 8 5©^ LJUBLJANA, 22. NiARCA 1924. ©BIONA’ STEV. 13. VRE DNI ItVO • IN • VPP AVA* * •VŽITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPsSf se Ne vra- "CA70/AN0NIMNI-D0-'PI$l-SE'NE’PRIOBČV-leiO/PO^TNlNA* PLAČANA V-GOTOVINI Sokolstvo in nacijonalizem. Povodom V. skupščine JSS. »Vsak delaj s požrtvovalnostjo na rodni grudi svojega naroda; pota so lahko različna, ali voljo imejmo vsi enako!« (Iz Tyrševega govora 2. maja l. 1869.) Nad šestdeset let delujoče ločeno v treh jugoslovanskih zvezah, strnilo se je naše sokolstvo pred petimi leti v enotni jugoslovenski sokolski savez. Zgodovinski sabor v Novem Sadu je vidno završil notranje stremljenje, bratje ene krvi so vstopili v tesen krog. Ne državna potreba in niti trenutna oportuniteta nista vodila do osnutka te danes v državi največje organizacije, temveč golo oduševljenje in nesebična ljubav do jugoslovanske države in jugoslovanskega naroda sta rodila naš sokolski savez. Pet let je minilo. Spremenili so se ljudje in spremenile so sc razmere. Sokolstvo, ki je zrlo pred petimi leti pred seboj plodno neobdelano zemljo, sklepa svoj prvi večji obračun. V letošnje leto pada drugi sokolski sabor in predigra mu je redna letna savezna skupščina, ki se vrši v nedeljo v Ljubljani. Dasi slučaj, je pomembno, da padeta oba dogodka v dobo, ki je nedvomno velike važnosti tako za državo samo, kakor tudi za ves jugoslovenski narod. Vsi, ki so delali skozi pet let, vsi ki so želi uspehe in ki so doživljali razočaranja, se bodo sestali, da se porazgovore o preteklosti in da stvorijo načrte za bodočnost. Ob tem trenutku pristopa tudi glasilo jugoslovanskih nacijonalistov, da v polni oceni gornjega Tyrševega citata spregovori, kot z bratom brat. Značilno je za zgodovino slovanskih narodov, da so vsi pomembnejši dogodki naše povestnice vezani z gotovo tragiko. Tako je tudi tragično končal ustanovitelj velike sokolske organizacije, dr. Miroslav Tyrš. In kot da bi s svojo tragično smrtjo posvetil svoje delo in svojo besede, rastla in širila se je po njemu zasnovana organizacija ne samo v češkem narodu, temveč po vsem slovanskem svetu. Za Češko z največjim uspehom med Jugoslovani, kjer so se zlasti Slovenci najtesnejše oklenili njegovega evangelija: s telesno izobrazbo krepiti fizične in duševne sile posameznika, da tako večamo odporne sile naroda v njegovem boju za obstanek in v obrambo proti napadom drugih. Dasi po nazivu telovadna organizacija, je Sokolstvo od svojega početka in po vsem svojem programu nacionalistična organizacija. Tyrš sam pravi: »Če sledi iz tega, tla so naša društva šola telesne vzgoje, s tem daleč še ni izčrpan njihov pomen. V njih sc hočemo okrepiti v bratstvu, v disciplini, vztrajnosti in neustrašenosti. v čistoti značaja in ljubezni do domovine, ki ji z radostnim navdušenjem prinašamo v dar kri in blago.« Tudi če bi se ne mogli sklicevati na besede ustanovitelja Sokolstva, dokazuje nam prosta primera s telovadnimi organizacijami neslovanskih narodov, da imamo mi pred njimi prednost. In ker se v drugem delu krijemo, je jasno, da je ta prednost nacijonalnost Sokolstva, da je ta prednost cilj nacijonalne svobode in dobrobiti, katero dosegamo s sredstvom telovadbe. Šestdeset let so Cehi v svojih telovadnicah krepili svoje Sokole, da so lahko v svetovni vojni odločujoče posegli v boj za svobodo naroda in države. Šestdeset let se je tudi na jugu Avstrije snilo Sokolstvo in kolikor se je tu premalo vežbalo poleg vaj ljubezen do svobode, toliko manjše je bilo število bojevnikov, toliko manjši triurni od onega čeških bratov Naša sokolska vzgoja ni bila popolna, ker lyrsevi nasledniki sc ne'smejo po njegovih lastnih besedah »samo veseliti pri slavnostnih narodnih praznikih, ampak tudi umreti za cast, svobodo in slavo svojega naroda!« Naj ne izzvene te besede kot očitek postorjenega dela. Preteklost Prednamcem, sedanjost in bodočnost je pa naša in naših potomcev. In ?-ato, če hočemo s častjo in ljubeznijo ohraniti zmagovit lyršev rdeči Prapor, moramo predvsem z vso našo telovadbo in z vso našo vzgojo povzdigniti nacijonalno misel v narodu. In noben slovanski narod ni tega uveljavljanja sokolskega programa bolj potreben, kot jugoslovanski. Združeni v eno celoto iz treh plemen, smo bili dovzetne j«-" pod utisom raznih življenskih razmer in razne vzgoje za vse zunanje vplive. Tako tudi še danes ni enotna v krvi in ljubezni porojena država, edinost našega naroda še danes ni popolna. Jugoslovanska nacijonalna misel umira pod pritiskom nepoštenosti !n sebičnosti, neznačajnosti in podkupljivosti, po korupciji podpirane notranje neenotnosti. Tega se mora zavedati tudi jugoslover.sko Sokolstvo! V zavesti tega bo tudi pravilno spoznalo vse notranje krize in zastoj dela, v zavesti tega bo tudi našlo pot oživljenja zamirajočega interesa za sokolsko organizacijo. Govoriti in razpravljati se da o spremembi telovadnih sestavov in moderniziranju telesne vzgoje, pri vsem tem pa mora vsako besedo in vsako misel nadkriljevati — misel narodna, nacionalistična misel. Ker ona je srce organizacije, s katero živi in umrje! Lepi so javni nastopi in oko sc navdušuje ob pogledu na vrste telovadcev, ali pri vsem tem pada med našim narodom nacijonalna zavest in ljubezen do domovine. Zato nam ne sme zadoščati, da vzgajamo samo one naprej, ki so že naši, dolžnost Sokolstva je, da z odločilno in z vso razpoložljivo silo poseže v razvoj dogodkov in za vsako ceno uveljavi svojo nacijonalno voljo. Kakor so Čehi leta 1914. zamenjali telovadno orodje s puškami, tako mora tudi naše sokolstvo izven svojih telovadnic voditi boj za nacijonalno misel. Če bo to storilp, bo njegovo delo kronano z uspehi. Zginilo bo nesoglasje in če tudi bodo odpadli nekateri, ki iščejo danes v organizaciji opore za svoje osebne ambicije, bo ostala organizacija čista in čvrsta, vredna Tyrševega spomina. ^ Kako bo Sokolstvo delovalo za obrambo čiste nacijonalne misli v našem narodu, to je njegova stvar. Ker pa je nevarnost velika in proti-nacijonalno gibanje silno, mora tudi to delovanje biti — silno, odločujoče in uspešno! V tej želji pozdravlja Orjuna peto skupščino Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. „ V teni boju bodemo stali ramo ob rami! Pota so lahko različna, ali voljo imejmo vsi eno! ■/f • - / - '6 , 20.111.1923. RAPALLO. Sneg pokriva spominsko ploščo, ki budi v nas spomin sramotnega podpisa Ra-pallske pogodbe. Neznatna spominska plošča pred ljubljansko univerzo je edino, kar je storila svobodna domovina za prodane brate. Še celo v času, ko vihrajo po prodani Reki italijanske trikolore, pozablja Jugoslavija svojo sramoto, pozablja brate v trpi enju. Mrzli kamen molči, ljudje hodijo mimo in ga ne vidijo. .. . Mi pa nismo pozabili gorja, prizadetega našemu narodu, nismo pozabili sramote, povzročene po lastnih bratih. In najsi se množe pogodbe hinavskega zavezništva in prijateljstva, mi ne pozabljamo gorja. Gojili bodemo sovraštvo, osvežali bodemo rane, da se naša srca iz krvi napijejo meči in poguma za dan — osvete in osvobojenja našega Primorja. Bratje v robstvu, ne klonite glavi Če vas izdaja svobodna domovina, pomnite, da žive tu Še ljudje, ki jim je pri srcu Vaše trpljenje. ŽflvBJenie le ZfvUenfel iMsis® kn b® ¥&Ia svoboda! Orjuna Vam kliče ob tretji obletnici aneksije ponovno: Sed© ste er mi ne gassafeSii, kje stel Prehiteli s® nas. Rusija je prestala izkušnjo, Ki ji jo je naložila v buržuaznih predsodkih okorela zapadna Evropa. Sijajno je dokazala tezo, da ona lahko izhaja brez Evrope, kakor jc izhajala brez nje do najnovejšega veka, dokazala pa je tiKii, da Evropa brez Rusije ne pride ni do gospodarskega ni do političnega ravnovesja. Z žrtvami, ogromnimi žrtvami se je Rusiji posrečil ta dokaz. Zdaj pa jc doprinešen in Rusija čaka, kdaj ji bodo zapadnjaki prinesli lepo na krožniku priznanje, ki so ji ga odrekali vsa leta sovjetske vlade. Zc hodijo priznavalnc note v Moskvo, da de jure potrdijo to, kar obstoja in živi od leta 1917. dalje. Kakor je prej tekmovalo vse v prc-klinjcvanju sovjetov, tako se zdaj vsakdo pripravlja, kako bi na najlepši in najučinkovitejši način naznanil Rusiji, da jo priznava de jure. Angleži so prvi otvorili to splošno priznavanje, Italija je prihitela za njimi in na vrat, na nos poslala v Moskvo svojega grofa Manzortija, da bi prišel v Moskvo pred Angležem. Celo mala Avstrija je smatrala potrebnim, da prizna Rusijo de jure. Rusija bi bila morda pred par leti vesela tega priznanja in bi ga uvaževala kot praecedent, danes pa, ko močnejši in najmočnejši tekmujejo s priznanjem, pa ji naravno ni mar takih drobnih ribic. Čičerin jc odgovoril na avstrijsko noto, da je to priznanje odveč, ker da je Avstrija priznala sovjetsko državo že v Brestu - Litovskem, ko je ž ti jo sklepala pogodbo.., Javnosti je znano, kako smešno-resen obrat je dobila cela zadeva, ker se Avstrija ni dala odpraviti in jc Rusijo kar nasilno priznala. Dosedanja priznanja Rusije so dokaz, da sc jc zgodijo samo to, kar se jc moralo zgoditi prej ali slej. Povsod drugod je dozorevalo mišljenje, da jc treba Rusijo le priznati, pri nas so sc tej uvidevnosti ustavljale vse sile. Vedno in vedno smo se odtegovali Rusiji in sc ji zapirali, dasi smo dobivali razločne migljaje iz Moskve, da naj mi otvorimo po-lonezo diplomatov-romarjev v sto-stolpo Moskvo. Prišlo je po zaslugi gg. Pasica, Ninčiča in Spalajkoviča tako daleč, da se bomo morda morali Rusiji še ponujati in usiljevati, kakor je to storila Avstrija. Pricapljali bomo za Anglijo, Italijo, Avstrijo in morda šc za drugimi in prihod našega poslanika bo Moskva registrirala samo ironično-hladno: zopet eden! Naša s slepoto udarjena diplomacija si je pridobila žalostno slavo s tem, da bo med zadnjimi tam. kjer bi imela biti prva. Potrdila je v polnem obsegu rek: lgnoramus et ignorabi-mu s. Dali smo lahkomiselno iz rok karto, oziroma srno dovolili, da jo drugi izigrajo mesto nas v svojo korist, tisto karto, ki bi bila za nas najboljši atout. Zloglasni vpliv kratkovidnega diplomata g. Spalajkoviča, tega zapriseženega prijatelja propalc caristične klike in kamarile, jc prevladoval vse do najnovejših dni. Njegovo diplomatsko nesposobnost smo imeli priliko obsojati že tedaj, ko jc izrekel barbarske, Slovana nevredne besede: Bolje je, da pogine 30 milijonov Rusov, kakor da sc s pomočjo gladujočim okrepi sovjetska oblast! Ta klasični izrek so Rusi plakatirali po vsej ■ širni svoji domovini, da sc ruski narod uveri. kako se izraža ob njegovi narodni nesreči zastopnik krvosorodnega naroda jugoslovanskega. Ta izrek nam je pri Rusih več škodoval, kot vse intrige Franka, Sachsa, Gagliardija in Radiča v inozemstvu. Te smo obsodili, gosp. Spalajkovič pa je še vedno naš diplomat na odgovornosti polnem mestu! V oznako našim poslancem, ki mešetarijo za kvorum, za blok, za opozicijo in za vladne stol-cc, bedi povedano, da se v skupščini ni spomnil niti eden, da bi in-terpeliral vlado zaradi tega barbarskega izreka našega zastopnika. Res ne vemo, za kaj smo jih volili, ali pa so naše verno ogledalo! V novejših dneh šele je bila koncepcija g. Spalajkoviča nekoliko omajana in naš atenski poslanik Ba-lugdžič je bil poslan v Berlin, da tam sondira teren in najde pot in način, kako bi sc Jugoslavija približala Rusiji, da bi nc bile žaljene ve-levlasti. Mi smo tedaj šele iskali potov in načinov, drugi pa so bili oboje že našli in takoj izvedli. Po nesposobnosti naši smo zapravili vlogo, ki nam je šla v prvi vrsti in ki bi nam predvsem izbrisala sramoto Spalajkovičevega izreka. Komu smo neki bili dolžni kakih nežnih ozirov? Francija ima vzrok, da veže priznanje Rusije na priznanje anuliranih milijard, mi pa bomo morali Rusiji samo še kaj plačati, ako pride do rigoroznega pregledovanja računov. Italiji na ljubo smo imeli ozir, da spravimo pod streho Baroš, da nas jc potem prehitela in sama poslala svojega poslanca v Moskvo. Kake ozire bi morali imeti do Anglije, \udi nc vemo. Kar se tiče naših sosedov, smo se morda bali zameriti Rmnuniji, ki ima težke račune z Ru- sijo radi Besarabije. Čemu neki toliko obzirnosti, ko je Rumunija dosti pokazala (Banat, Temešvar!), da ji je samo na tem, da nam odvzame makar samo ped zemlje. S to sosedo imamo pri razmejitvah vsled njene intransigentnosti največ težav. Morda smo čakali na inicijativo Čeho-slovaške in nismo podvzeli samostojnega koraka v času, ko je bilo javno mnenje že pripravljeno na dogodke, ki so morali priti in ki se sedaj že vrše. Če naši diplomatje niso mogli spoznati, da jc sedaj pravi čas za energični korak Rusiji naproti, potem ne vemo, čemu jih imamo in jim plače odrejamo v dolarjih! Morda še ni prepozno in upamo, da bo g. Balugdžič našel kmalu pot in način, da se približa Rusiji. Ko bo dovršeno romanje evropskih diplomatov v Moskvo, bo Rusija morda zahtevala revizijo ali modifikacijo te ali one mednarodne mirovne pogodbe in večna škoda bi biia, če bi sc pri tem med nas in med njo vrinili informatorji, ki bi ji dajali pojasnila o nas po svoje. Rusija stopa zmagovita v mednarodno politično življenje, zato jo naš vitalni interes, da jo prvi vzprej-memo, da bomo potem ž njenimi predstavniki v neposrednih stikih. Mislimo, da nam bo zaščita Rusije vedno dragocenejša, kot naklonjenost Francije, ki nam skuša s posojili kupiti naše bajonete, ali na novo sklenjeno prijateljstvo Italije, ki nas ponižuje, ali prijazna razpo-loženost Anglije, ki nas izkorišča kot svojo kolonijo, kamorkoli se ugnezdi (Mežica, Lin ob Ohridskem jezeru!), ali dobrososedski odnošaji z Rumu-nijo, ki naj kar sama gleda, kako bo rešila besarabsko afero, ki si jo je nakopala s svojo šovinistično pohlepnostjo! Vse to mirne duše zamenjamo za prijateljstvo Rusije, ki je samo začasno nehala biti velesila in ki je z njenim začasnim propadom Slovanstvo občutilo ves pritisk germanskega in romanskega sveta. Taka jc naša misel in vemo. da se s tem strinja ves jugoslovanski narod, ki kljub hujskanju zoper Rih si jo ni izgubil simpatij do tega naj* jačjega slovanskega naroda. Globoko koreninijo pri nas simpatije da Rusije, zato bo naša diplomacija našla doma enodušen odziv in odobravanje za vsak korak, ki ga stori v prilog zbližanja. Čas hiti, razmere dozorevajo vse bolj in bolj, treba sc nam bo podvizati, da nc pridemo zadnji tja, kamor bi bili morali priti prvi! g bji bu3s^m fvmrnann 3IA01VNU38 'O VHiitostu msroiiiiiHoii „Nacijonalizacija“ naših podjetij. Prezanimiva so izvajanja v zadnjem članku »Orjunc« v tej zadevi, ki jo hočemo osvetliti še iz druzega vidika. Naša javnost zaslepljena po strastnih strankarskih bojih, ne vidi. kako opravičene so vse take bojazni in da je skrajni in zadnji čas. da nastopimo z vsemi silami in z vso brezobzirnostjo proti preteči nevarnosti, kajti drugače postanemo brezmočni sužnji različne tujske druhali in svojati. Nenavaden je bil razmah, ki ga je vzela Jugoslavija po svojem uje-dinjenju, vse sile so se razVnele, njena neizmerna bogastva so bolj in bolj stopila na dan, tako da — ako za katero deželo — tedaj velja za našo Jugoslavijo beseda, da jc dežela bodočnosti z neizmernimi bogastvi. A kdo bode užival ta bogastva? Kakor vse kaže vsi preje, nego Jugoslovani sami. Oni bodo samo nizki sužnji, oni bodo samo s krvavimi žulji do popolne obnemo-glosli v najnižjem položaju proizvajali bogastva, a- sadove bodo uživala izžemajoča tujska drulial — nemška in madžarska židovska svojat. Grozen je primer nesrečne Hrvatske, ki je danes že popolnoma v židovskih rokah, a po popolni zmagi v soseščini se ta svojat pripravlja na naskok na naše kraje. Dan za dnevom vidimo to infiltracijo, proti kateri, kakor da se ne moremo ubraniti. — Enaki smo muhi. ki jo je krvoločni pajk ulovil v svoje skrbno nastavljene mreže, jo vedno bolj in bolj oprede in zveže, dokler ji končno zarno-re brezskrbno mirno izsesati zadnjo kapljico krvi. A kje so vzroki vsemu temu? Glavni vzrok je naša zločinska brezbrižnost, naša nemarnost in splošna korupcija, ki je povsod zatrla vsak pravi smisel za občo narodno korist in na njeno mesto postavila samo osebno pohlepnost in grabežljivost. Na teh podlagah gradi tujska svojat svoje načrte in temelje. Kakšna upanja smo si delali po prevratu z nacijonalizacijo in z po-državljenjcm podjetij?! Videli smo, kako so tujci, ti prejšnji izmozgava-telji in zasramovatelji našega naroda, zgubili nakrat vsako moč, prosi nam je širilo upanje, da bode končno vendar enkrat Slovenec na svoji zemlji svoj gospod. In kaj vidimo danes po preteku tako malo let?! Vidimo, kako tujska svojat na vseh koncih in krajih dviga glavo, kako se — tu še prikrito kot volk v ovčji koži, tam pa že nesramno predrzno brez vsake bojazni — roga našemu narodu in se pripravlja za poslednji naskok, da ga popolnoma podjarmi. In zopet vprašujemo, kako se je moglo to zgoditi?! Glavne vzroke smo že navedli zgoraj in preostaja le, da pokažemo njih vpliv in dej-stvovanje pri prcžalostnem poglavju takozvanih »nacionaliziranih«, bodisi zasebnih, bodisi državnih podjetij. Priznavajmo, da ni bila lahka naloga naših novih upravnikov pri teh podjetjih, kjer so se znašli pred novimi nalogami. Ampak da bi jih bila navdajala iskrena dobra volja in prava zavest neizmerne njihove odgovornosti pred lastnim narodom, tedaj bi bili zamegli tudi to nelahko nalogo vsaj do neke mere zadovoljivo rešiti. Da bi bili imeli vedno pred očmi pravi značaj in pravo naravo dosedanjih voditeljev teh podjetij, (ki so sc v prejšnjih temnih časih pač več kot dovolj razkrinkali), tedaj sc ne bi bili pač zanašali samo na te ljudi, ampak začeli bi bili — naj bi to šlo v začetku tudi nekaj težko, proučavati poverjeno jim podjetje in takoj ali v najkrajšem času bi se bili lotili reorganizacije istega. Tujcem niso smeli ni najmanje zaupati — imeli so sc ozirati in iskati domače zanesljive ljudi. Kakor so na Hrvatskem po prevratu Madžari na vseh koncih in krajih sabotirali že- leznice in so iste komaj tedaj prišle v red, ko so spodili vse Madžare, ravno tako so imela naša podjetja v domačih rokah le tedaj izgled za prospevanje, ako se jc posrečilo odstraniti tujce. Izgovor, da nimamo lastnih strokovnjakov, je jalov — bil jc to le izgovor nemarnosti in duševne lenobe onih, ki so gledali samo na to, da se čim hitreje in čim bolj osebno okoristijo, in to brez vsakega truda, niti tega truda ne, da bi bili poiskali domačih sil, ki jih imamo neizmerno več nego mislimo. I11 tako so sc podajali volkovi v ovčji koži, ki so našim naivnežem hlinili ponižno vdanost na eno stran, na drugo stran jim znali vcepiti prepričanje njihove neizmerne zmožnosti in popolne nenadomestljivosti. In tako so izročili sebe in poverjena njim podjetja dosedanjim voditeljem, našim strupenim sovražnikom, in jim dajali popolnoma svobodne roke. Slabotnim očitkom javnosti, ki jc protestirala proti temu, da so ostali na krmilih dosedanji krvniki in zasramovatelji našega naroda, so odgovarjali, da jc treba gledati na »prosperiteto« podjetja in v morju vseobče današnje korupcije so ribiči kalne vode zmagovali. Da tujci, voditelji podjetij, ki so prej imeli večinoma skrbno sestavljeno strokovnjaško upravo, so nakrat spoznali, da so storili ugodno spremembo. Trebalo je le nadjati si nekaj ovčje kože in v resnici so zavladali, kakor še nikdar. In tedaj so storili korak naprej. Trebalo je svoje pridobljene pozicije ojačiti, trebalo jc preprečiti, da ne pridejo v podjetje morda zavedni domači elementi, ljudje, ki bi spregledali njihovo delovanje in ki bi morda s časom vendarle zamogli odpreti upravi oči. In začela sc jc — in to po ujedinjenju Jugoslavije!! — prikrita, ampak toli bolj učinkovita gonja in boj proti vsakemu zavednemu domačinu. Ti so bili vsi popolnoma nezanesljivi, popolnoma nesposobni in nemarni, povsod je trebalo tako posebnih in tako izvežba-nih strokovnjakov, da jih dema seveda ni bilo mogoče dobiti, tako da se jih je moralo importirati iz tujine. In začel se je import tujcev na debelo in videli smo ono židovsko in nežidovsko, nemško in madžarsko druhal, ki je zapustila svoio fa-lirano domovino in sc kakor roj kobilic vsula na naše nesrečne kraje in zagospodovala našim narodom. In doživeli smo, da jc bila slepota naših upravnikov tako veiika in premetenost od prej ugnezdenih in-na novo uveljavljajočih sc tujcev tako aaleko ciljajoča, da se niso zasedle s tujsko drulialjo samo event. izpraznjena mesta, ampak natrpalo se je — ali je bila resnična potreba ali ne — vsepovsod vse s tujci, z namenom, da bi isti za dolgo časa zaprli pot v podjetje vsakemu poštenemu domačinu. Le izdajalske kreature, katerih so lahko bili sigurni. so pustili v državi, da so jim služili za štafažo, ako so tako sploh smatrali za potrebo. To je žalostna današnja slika naših »nacionaliziranih« podjetij in kmalu bomo doživljali, da bode pošten domačin, ako jc še tako zmožen in sposoben, moral v tujino, s trebuhom za kruhom — v podjetjih bodo smeli domačini zavzemati k večjem najnižje suženjsko mesto — dobiček pa bodo spravili objestni tujci, ki se nam bodo rogali in nas izmozgali. Na kratko se moramo še dotakniti vprašanja, kako stališče zavzemajo sploh v tem metežu odgovorni nadzirajoči vladni organi. Odgovor je zelo lahek. Ob korupciji, ki vlada v vseh slojih in v imovitejših (ki dajejo slavne naše upravnike) še posebej, bi bilo otročje pričakovati in zahtevati od materijalno toli šibkejših državnih uradniških slojev udej- stvovanje nesebičnega spontanega idealizma, ki bi bil — zraven največje eneržije — potreben, da stopi tem razmeram v okom. Pri vseh teh razmerah preostaja samo eno sredstvo in ena pomoč, to je brezobzirno bujenje, dramljcnje in udejstvovanje narodne zavesti iii brezobzirno uveljavljenje skrajnega narodnega čuta ter brezobziren boj na vsej črti proti vsaki narodni nemarnosti in popustljivosti, bodisi proti privatnikom, bodisi proti državnim osebam, upravnikom naših podjetij, ki jih prepuščajo tujski svojati, ki jim je osebna korist višja od narodnega interesa — enak brezobziren boj vsem državnim nadzornim organom, ki bi ne vršili svoje dolžnosti. Brezobzirno in toliko časa jih bodemo neusmiljeno razkrinkovali in postavljali na sramoten oder, dokler ne bodo vršili najvišje svoje narodne dolžnosti, dokler ne bodemo prosti te tujske druhali in svojati, dokler ne bo naš človek na svoji zemlji svoj gospod. Pri nas je v prvi vrsti-potreben skrajno šovinističen nacionalizem. Ob današnjem pomanjkanju vsakega čuta odgovornosti, ob današnji obči mlačnosti in korupciji ne bode nobeno sredstvo dovoij ostro. Le ako bomo vedno in povsod in brez vsakega kompromisa in pardona uveljavljali zahteve skrajnega nacionalizma, se morda otresemo in obvarujemo tujskega jarma ter se izmotamo iz mrež nenasitnega krvoločnega tujskega pajka. f Br. Anion Močilnik. Povsem nepripravljene nas je doletela vest, da jc v svojem rodnem kraju v Libučah pri Pliberku umrl br. Anton Močilnik, živino-zdravnik, predsednik mestne Orjunc v Mokronogu. Rojen v Slovenskem Korotanu, ostal je pokojnik tudi po nesrečnem plebiscitu zvest svoji domovini in svojemu narodu. Ko sc je vsled svoje narodni zavednosti moral umakniti iz Avstrije, služboval je najprej v Prevaljah, v zadnjem času pa v Mokronogu. Na obeli službenih mestih se je uspešno uveljavljal v narodnih, društvih, v Mokronogu pa še posebno v Orjuni, od katere edino je upravičeno pričakoval osvobojenja svoje nesrečne, zapeljane in izdane domovine. Priljubljen pri svojih somišljenikih imel je pa tudi mnogo nasprotnikov vsled svojega odločnega in brezobzirnega nastopa. V boju za resnico in pravico jc v teku svojega delovanja doživel toliko razočaranj, da je pod tem silno trpelo njegovo itak že rahlo zdravje in pred par meseci je nastopil bolniški dopust, da si v zeleni Koroški popravi oslabelo živčevje. Pisma, ki jih je pisal od doma svojim prijateljem, so bila polna vere v bodočnost in svobodo njegovih so-rojakov, žal pa niso kazala znakov boljšanja bolezni. Vendar skrajnega ni pričakoval nihče, niti ko smo zvedeli, da se je podal v bolnico. 1 embolj nas je pretreslo nenadno glasilo smrti in ob svežem grobu nam je nedoumljiva pot usode, ki zbira svoje žrtve med najidealnejšimi delavci. Mi bilo Tvojih bratov, Orjuna-šev, da bi Ti izkazali poslednjo čast, ker ločila jih je od Tebe državna meja. Ali bodi uverjen, da ne bo dolgo počivalo Tvoje truplo v nesvobodni zemlji! Seme, ki si ga sejal Ti, bo vzka-lilo in delo, ki si ga začel, bodo dokončali drugi. Prisego zvestobe Ti polaga v grob Tvoja Orjuna. Slava Tvojemu spominu, brat predsednik! Orjuna Mokronog. •ffO II zobna pasta je mo-8 derno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Anekcija Reke, Velika doba sodi male ljudi... Poleg Laze Markoviča razburja našo javnost italijanski konflikt in sedanji bojevnik Srnao Marko Ga-gliardi, razburja jo Radič s svojimi tigri, skratka razburja jo vse, samo to pozablja, da je bila 16. t. m. for-mclno zapečatena usoda Reke. Celo največji in najbolj informirani dnevniki, ki vedo čitateljem celo povedati, kako jc bilo ime stari materi odstavljenega turškega kalifa, so prinesli šele dva dni po dogodku skromna poročila. Celo netočna v toliko, ker niso povedali, da je k aneksijski proslavi drla na Reko skoraj polovica jugoslovanskega Sušaka in se dala lam od hvaležnih kinooperaterjev posneti kot »navdušeno prebivalstvo Reke«. Advokati, katerih poklic jc poleg zastopanja Nemccv prirejati protestne in manifestačne shode, so ostali doma in z njimi vred vsi oni, ki protestirajo samo takrat, kadar se jim to ukaže od zgoraj. Ugovarja sc. da bi protesti sedaj ne pomagali. Res je. ker izdajalske in sramotne podpise lahko zabriše samo kri. Res pa je tudi, da je v veliki večini naše javnosti pa- del interes za Reko z onim trenutkom, koc je prodajo sankcioniral parlament, ki ni parlament, večina, ki ni večina. Vse njih zanimanje so objeli malenkostni domači dogodki, vse drugo jim ni nič mar. In ker smo taki, zgubili smo Koroško, zgubili Primorje in zapravili sedaj Reko. In izgubljali in zapravljali bodemo vse dotlej, da se dvigne med nami silen junak, ki bo z bičem v levici in bombo v desnici nagnal vse te mlačneže in strahopetce tja, kjer umirajo danes naši bratje po krvi žalosti in sramu ob pogledu na monarha kobariških herojev. Da bo ta dan prišel, to bodi skrb in naloga revolucionarne sile jugoslovanskih nacionalistov. Mi ne žalujemo po Reki, ker jo nismo zgubili. Ker mi jo bomo zgubili šele takrat, ko bo truplo zadnjega akcijonaša padlo v motno Re-čino. Vse dotlej pa živi naša Reka navzlic vsem teatralnim prijateljskim pogodbam in še bolj pompoznim aneksijam. In z njenim imenom vred živi v naših srcih jeklena volja, odstraniti izven in v naši državi sami vse, kar ovira Jugoslovana, da ne more z nekaljenim veseljem uživati svobode, ki so jo z lastno krvjo priborili naši bratje — dobro-voljci!. Spomin! na dijaško stavko. 18. marca t. 1. je minulo 10 let odkar smo dijaki praznovali SOOletnico zadnjega umeščenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Ker nam šolske oblasti niso dovolile dneva praznovati, smo si napravili praznik sami. Dobro se še spominjam, kako sem šel takrat v šolo na c. kr. učiteljišče. Obiskoval sem drugi letnik. Medpotoma sc snidem s tovariši in žc smo vedeli vsi, kaj je sklenilo zavedno dijaštvo vseh srednjih šol v Ljubljani. Hitro smo odšli pred šolo ter zastražili ceste in lovili tovariše, ki so hoteli določeno stavko prelomiti. No — nekaj omahljivcev nam je'ušlo, drugi so se vrnili domov, večina pa smo se domenili, da poidemo popoldne k sestanku na Rožnik. Kdo je določil sestanek in organizira! stavko, nismo vedeli, vedeli pa smo vsi za ves spored tega dneva. Dopoldne sc udeležiti korporativno maše pri frančiškanih, popoldne pa na sestanek na francoske okope. Dijaki, ki smo ob nedeljah radi »špricali« zapovedano mašo, smo šli s posebnim veseljem k frančiškanom in nabralo se nas jc pol cerkve. Z nepopisnim navdušenjem in z vzbujajočim se ponosom smo sc zbrali v cerkvi, saj smo hoteli pokazati, da smo tudi mi dijaki zavedni in da hočemo praznovati naše slovanske praznike. Po maši smo v skupinah odšli na igrišče pod Tivolijem. Čudil sem sc, koliko se nas je zbralo. Premlevali smo obletnico in kakšne posledice bo imela ta stavka. Naj bo kar hoče, mi smo Slovani! Popoldne smo odšli v sprevodu z igrišča na francoske okope, ki smo jih zasedli krog in krog. Sredi okopov pa so stali govorniki, ki so nas vzpodbujali k vztrajnosti in pogumu. Razlagali so nam kaj in kako naj ukrenemo v slučaju, da postane iz stavke »afera«, kako se moramo medsebojno podpirati, kako se naj organiziramo itd. Marsikaj nam jc ostalo v srcih in obrodilo pozneje dober sad. Z nepopisnim navdušenjem smo pozdravili dijakinje, ki so tudi korporativno prišle na okope. Sledila jc govorom marsikakšna mastna na račun Avstrije in Nemcev, ko pa so se začele potikati po ‘gozdu sumljive osebe, smo sc nurno razšli. Drugi dan pa zopet v šolo. To je bilo šepetanja in mežikanja, ko so nas vse poklicali v šolsko telovadnico. Šolski ravnatelj Črnivec nam jc napravil dolgo zelo patrijotično pridigo, nam našteval naše, grehe ter nam obujal vest. Iz telovadnice smo šli posamezni v razred, kjer je bilo več profesorjev, ki so nas izpraševali. Kdo je organiziral stavko? Ne vem. Nekdo jc odgovore zapisoval. Zakaj ste stavkali? Hoteli smo praznovati obletnico. Zakaj niste prišli v šolo, kakor so prišli drugi? Nisem smel. Kdo vam je branil? Dijaki, katerih ne poznam. Profesorjeve oči so se zapičile vame. Podpisal sem odgovore. Po kratki pridigi in žaganjem s posledicami sem smel domov, za menoj je sledil tovariš. Tako je bilo izpraševanje. Ccz nekaj dni pa nam pride ukor, v spričevalih pa smo imeli slab red iz vedenja. Za nas se je izteklo srečno, kako je bilo drugje, ne vem, zdi se mi pa, da jc bilo nekaj dijakov izključenih in marsikakšna »srbofilska afera« je imela svoj začetek v tej naši stavki. Škoda, da bi sc podatki o tej stavki izgubili in zato prosim vsakogar, ki sc jc udeleži! takrat naše-1 ga praznovanja, da pošlje svoje pripombe in spomine na uredništvo Orjune, ki bo tako prijazno in mi jih bo poslalo, da jih zberem. Udeležence. Opomba uredništva. Priobčujemo gornje vrste, ki nam jih je poslal marljiv sodelavec z dežele, dasi ne vsebujejo točnega opisa zgodovinske stavke. Žal pa je med udeleženci takratne stavke, v kolikor niso mrtvi, interes za revolucionarno gibanje tako padci, daje šel jubilej skoro neopaženo mimo nas. Eno samo predavanje se vrši danes v Ljubljani v spomin tega trcnotka, zato smo pa imeli v predpustu več akademskih šimijev in bluesov. Vee otroških vozičkov, kolesa z gonio se poceni prodajo že oil Din 200 . Ljubljana, Zvonareka ulica štev. 1. Pisalni stroj z vidno pisavo se ceno proda. Ogleda se v upravi lista. Kopirni stroji Wi3helma THE REX C0., Ljubljana. | Zadnje novosti spomladanskih |J GRIČAR k MEJAČ, LJUBLJANA oblek za gospode in m dame. „ Konfuuenfne cene. Ravnokar došle. Nkjvečja izbira. samo Šelemburgova ul. 3 Pozor! Vsem naročnikom, ki niso poravnali naročnino za preteklo leto, smo nadaljno pošiljanje lista obusta-vili, ker nam je radi velikih tiskovnih stroškov nemogoče pošiljati list brezplačno. Radi tega prosimo tudi ostale cenj. naročnike, ki nam dolgujejo še za mesece januar, februar in rnarc, da nam izvolijo naročnino obratno poravnati, ker bomo sicer tudi njim primorani list s 1. aprilom obustaviti. Uprava. Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsoiidneje pri JAKOB LAII, Maribor. Glavni trg štev. 2, ■— » a——— ———— — Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten vridatek za kavo. Hal p&kref. Or-ju-na v Šiški je imela v nedeljo, dne 16. t. m. v prostorih g. Štepica predavanje, na katerem je Predaval g. prof. dr. Čadež. Kot tema si je g. predavatelj izbral: Skrivnost elektrike. V jasnih besedah je razlagal o skrivnosti in vplivu elektrike ter vzbudil med navzočimi veliko zanimanje. G. predavatelju se prav iskreno zahvaljujemo za njegov trud. Udeležba je bila povoljna. Želeli pa bi, da se prihodnjih predavanj udeleži še večje število članov in drugega občinstva. Or-ju-na v Šiški bo imela še več . zanimivih predavanj in upamo, da sc bode občinstvo tudi odzvalo. O dnevu in o temi predavanja bomo pravočasno javili v časopisju. Mestna Orjuna Rajhenburg - Senovo poživlja članstvo in vabi prijatelje organizacije na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 23. marca 1924 ob 3.30 uri (15.30.) popoldne v gostilniških prostorih gospe Senica na Senovem s sledečim dnevnim rc-dom- 1. Pozdrav predsednika. 2. Predavanje brata inž. Železnika & brata Hlebca. 3. Prisega akcijskih članov. 4. Slučajnosti. Lesce. Iz zasebnih razlogov je predsednik tukajšnje mestne organizacije odložil svoje dosedanje mesto, vsled česar sc je vršil v nedeljo, 24. februarja izredni občni zbor. na katerem so bili izvoljeni predsednikom br. Janežič Joško, podpredsednikom br. Ažman Ivo, tajnikom br. Plešnar Franjo, blagajnikom brat Drašlar Franjo, odbornikom pa bb. Dobrika Edvard, Valant Jože, Go. gala Alojzij in Gogala Jože. Orjuna v Brežicah priredi v nedeljo, dne 23. marca 1924 na vrtu »-Narodnega doma« v Brežicah ljudski shod. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 3. Sedanji politični položaj in gospodarski položaj z izvenstrankarskega vidika. 2. Vzroki slabih razmer. Govorniki: Predsednik O. O. inž. Kranjec, dr. Drnovšek iz Krškega in drugi. Za člane brežiške Orjune ter bližnjih posavskih Orjun je ta shod obvezen. Občinstvo brez razlike strank vabimo k obilni udeležbi. Kdor hoče slišati resnico, naj pride. Redna letna skupščina oblastnega odbora Zagreb sc vrši 6. aprila t. I. dopoldne v novih društvenih prostorih Kačičeva ulica 24. Dnevni red je isti, kot jc bil razglašen zadnjič. Oblastni odbor za Slovenijo se udeleži skupščine po deputaciji. Manifestacija proti aneksiji Reke. 16. t. m. sc je vršila v vestibulu zagrebške univerze akademska protestna skupščina proti aneksiji Reke. Govorila sta v imenu akademske Jugošlov. Matice njen predsednik g. Herceg in pa v imenu akademske Orjimc br. Badovinac. Skupščini so Prisostvovali tudi radičevci in za-jedničarji. Sprejeta je bila resolucije, ki energično obsoja popustljivo postopanje vladnih krogov ob priliki roških pogajanj, kakor tudi zločinsko politiko voditeljev, ki so s svojo Pasivnostjo in indolenco omogočili Italiji aneksijo Reke. Po skupščini je krenila vsa omla-dila v povorki proti italijanskemu konzulatu. Prvič so korakali ramo ob rami Orjunaši in Hanaoci, ter s tem jasno dokumentirali, da so vse razlike med nami samo umetno ustvarjene. Vsled nastopa policije je krenila povorka pred ameriški in francoski konzulat, kjer je govoril v imenu Orjune br. B. Andjelino-vič. Spominjal sc jc pokojnega Wil-soiia in njegovega dela za pravilno rešitev jadranskega vprašanja. Pri pevanju narodne himne je zopet nastopila policija, ki je hotela po višjem nalogu z golimi sabljami in gumijastimi korobači zadušiti manifestacijo proti aneksiji Reke baš ob času, ko je italijanski kralj proglašal aneksijo Reke, ki je bila in bo še jugoslovenska. Skupščina Mestne Orjune Beograd. V nedeljo, 2. t. m. sc je vršila v dvorani hotela »Imperiai« redna skupščina mestne organizacije Orjune v Beogradu. Odlično obiskano skupščino je otvoril brat predsednik Miloš Radojlovič, ki jc pozdravil v svojem govoru prisotne in jih pozval, da izvolijo v mestni odbor kar najbolj sposobne ljudi. Za njim je govoril br. podpredsednik dr. Ivo Mogorovič, ki je bičal korupcijo in njen pogubonosen vpliv na razvoj naše države. Očrtal je zadržanje Or-junc napram sedanjim obupnim razmeram v našem političnem življenju. Po sprejetem absolutoriju je predstavil predsednik br. Radojlovič skupščini, junaka četnika, vojvodo Ilija Trifunoviča - Birčanina, novo izbranega velikega čelnika vseh akcijskih čet v državi. Stasit, energičnega lica, brez leve roke, ki jo je izgubil v vojni in ki nosi z neštetimi tisoči drugih izgubljenih rok in trupel drugih junakov temelj, na katerem jc zgrajena naša država. Po pozdravu mrtvim dru-gom, ki so padli za osvobojenje in ujcdinjenjc jtigoslovenskega naroda, je prešel na sedanjost in z bolestjo in trpkostjo ožigosal vse one, ki so zakrivili današnje žalostno stanje v naši zemlji. H koncu je pozval vse, naj bodo pripravljeni, kadar jih bo pozval: »Orjunaši! Jaz vas poziv,-ljem, kao vaš vojvoda, k vedni pripravljenosti z menoj braniti ono, za-kar je padlo na milijone mojih dru-gov, naših bratov in očetov. V to ime. vas pozdravljam bratje. Zdravo!« Utis govora velikega čelnika je bil silen, ker ni govoril samo Ilija Trifunovič, nego z njim milijoni enih, ki so padli za Jugoslavijo. Potem so bile izvršene volitve mestnega odbora. Predsednikom je bii izvoljen brat Jovanovič, ki je takoj razložil članom svoj delovni program. Verujemo, da se bo po tej skupščini ta prevažua organizacija našo prestolice razvijala kar najbolje. ZA SVOJO DRUŽINO VZAMEM IZKLJUČNO LE VAŠE TESTENINE, jc priznal eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, vc kaj jc dobro. Narcfajte „Pofcedo“! Kronika. dobavlja Družba ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. Plačilo tedi na cbroke. ieIoIod 220- Simon Klimanek Šelenburgova uiica štev. 6. Modna krojačnica za civilne obleke in uniforme. Zaloga prvovrstnega češkega in angleškega blaga. Cene solidne in dobro delo! Gosp. Branka Vukmanovlča na njegovo poslano v »Narodnem dnevniku« vprašamo, zakaj pa on ne gre na megdan junačiti v Staro Srbijo? Kakor smo informirani, sc do sedaj ni izkazal z orožjem v roki za Veliko Srbijo, dasi je imel v svetovni vojni dovolj prilike, da nastopi kot dobrovoljec. Orjuna je poslala v Makedonijo dovolj svojih članov, ki so se rasno ob rami borili s Četniki proti bugar-skim in turškim odmetnikoai. Toda ravno te je radikalna partija-, kateri gosp. Branko s ponosom pripada, prodala bugarašem in džemitom. Da je to čista resnica, o tem se lahko mladi gospod radikal prepriča pri vojvodu Kost. Pečancu, vojvodu lli-ji Trifunoviču in drugim uglednim voditeljem »Četničkog udruženja«. Za nas je isto Vardar ali Soča in mi smo to tudi dokazali. V ostalem nas veseli, da imamo v Ljubljani enega Srnaoca manj. ker stojimo na stališču, da so nam Veli-kosrbi ravno tako opasni, kakor Ve-Hkohrvati ali pa Velikoslovenci. Na braniku Velesrbstva. Srnao, to jc organizacija srbske nacijonal-nc omladine, ki stremi po izjavah njenih lastnih voditeljev po hegemoniji srbskega plemena, jc nedavno priredila v Beogradu protestno zborovanje proti snujočemu se opozici-jonahtemu bloku. Nas to ne zanima toliko, kot pa dejstvo, da jc na tem shodu lomil kopje za hegemonijo srbstva Manko Gagliardi. Človek, ki jc po celi državi znan kot zaupnik državi sovražnih struj in tujih držav. Ne le, da jc njegovo izdajalsko delovanja javna tajnost, pod zaščito Pašičeve brade, tudi on sam priznava v listih, da je nosil iz Italije denar, s katerim je Radič vzdrževal svojo izdajalsko agitacijo. Seveda izkorišča on to sedaj kot ost proti Radičevcem, a mi smo mnenja, da bi povsod na svetu veljal za nič manjšega lopova Gagliardi kot Radič. Edina izjema je v tem oziru blažena Jugoslavija s svojo moralo, ki omogoča uveljavljenje celo elementom a la Gagliardi. Dvomimo pa, če bo vclesrbsivu in njegovi hegemoniji v posebno korist podpora takih značajev. IZZIVANJE ITALIJE. Niso še dobro ovenele rože, ki so jih Pašičeve in Ninčiceve dame prinesle od sklepanja prijateljske pogodbe z Italijo, ko poročajo naši iisti o novem nasilju naše nove prijateljice. Ob belem dnevu je vdrl pri Hotedršici oddelek laške vojske na naše ozemlje in hotel od tu v Postojno odpeljati našega državljana. Odločnost naših podrejenih uradnih organov in pa zavednost naših ljudi je to sicer preprečila in zvesti svojim Kobariškim tradicijam so jo makaronarji popihali preko meje, pustili so pa v rokah naših orožnikov svojega oficirja in še nekaj tovarišev, ki radi prevelike debelosti menda niso mogli dovolj hitro bežati. Te junake so potem odpeljali v Logatec, kjer so se seveda zagovarjali popolnoma na rimski lažnji- vi in hinavski način. Toliko, da niso trdili, da so hoteli omenjenemu gostilničarju izročiti nagrade, ker je na svojo hišo napravil napis Jugoslavija. Okrajno glavarstvo jih je seveda izpustilo in kaj naj bi tudi naredilo pod utisom »prijateljske pogodbe«. Vprašamo pa odločujoče gospode pri vladi, kdo bo prevzel odgovornost, če bo ljudstvo ob meji sito večnih izzivanj in sikati poseglo po samoobrambi in poiskalo zajce v njih brlogu. Obnašanje Italijanov ob naši notranjski meji je tako, da je mogoče pričakovati tudi skrainosti. Ljudje še niso pozabili umora našega finančnega paznika, ki so ga zakrivili laški vojaki pred meseci v Hotederšici in o katerem naše oblasti nikdar niso podale nobenega pojasnila. Sedaj so se pa pogumni polentarji spravili celo nad neoborožene državljane in jih po vzoru srednjeveškili razbojnikov hočejo odpeljati na svoje ozemlje. Tega postopanja naša kraševska natura The Rex I Co,9 Ljubljana ^ Gradišče štev. 10 LTelefcn 268. Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin. i i 1 i i m mm m -wr-m-wr®rfflr®rm~~wr gradbeno podjetje] 'b P n ® n ■MaMiAJBUt. ing. DUKIČ & DRUG si bo zadoščenja, da sc bo Čislo v Rimu in v Beogradu. Kaj nam pomagajo ekspozeji in govori o sporazumu in prijateljstvu, če si pred temi bandit- nismo svcsii ne svojega življenja, ne svojega imetja. Besede, govorjene v parlamentu, so prazno mlatenje slame, kateremu se lahko posmehuje zadnji laški financar, ker on je neomejen gospodar na meji in če zagreši še tak zločin, jc lahko siguren, da se mu ne bo nič zgodilo. Kvečjemu bo prestavljen na boljše službeno mesto. Čudimo se tudi vojaški oblasti, da ne podvzame odločilnih korakov v varstvo ugleda našega orožja na meji. Ali je parlamentarna gniloba zalezla tudi v to našo najboljšo inštitucijo? — Izzivanja na meji mora biti konec, če ga ne bo naplavil drug, stopil bo na plan narod sam. A pogodbe, ki jih bo pisal on, bodo pisane s krvjo En zahteve, ki jih bo stavil, bodo uveljavljene z bombami: Vzroki brezposelnosti v naši državi. Kako pravilno je stališče, ki so ga zavzeli naši govorniki na zadnjem shodu v Ljubljani, ko so pov-darjali, da tiči glavni vzrok brezposelnosti v naši državi v velikanskem številu tujcev, ki so nameščeni v naših podjetjih, nam kaže časopisna statistika, ki poroča, da je bilo samo prva dva meseca letošnjega leta vloženih pri vladi nič manj kot 1190 prošenj za prebivanje in nameščenje tujih državljanov pri nas. Časopisje z zadovoljstvom povdarja, da jc vlada razen 156 odklonila vse ostale prošnje. Ta korak vlade pozdravljamo tudi mi, vendar smatramo potrebno dodati par pri-» pomb. Če hoče naša vlada, da bo njeno postopanje rodilo uspeh, mora najti sredstva, da sploh onemogoči import nepotrebnih tujih delavnih moči. Tako je pa jasno, da sc nahaja danes vseh teh 1190 tujcev že v službah in da bodo v njih najbrže tudi ostali. Če ne pomaga prva prošnja, naredila se bo druga in če ta ne pomaga, posredovale bodo pare. In če bi se zgodila izjema in bi vse to nič ne pomagalo, se s tem postopanjem stvar zavleče do nedoglednosti, med tem pa tuji zidek lepo mirno sedi na svojem mestu in zabavlja po možnosti črez to prokleto Jugoslavijo. Da je temu tako, lahko potrdi vsak, ki zasleduje razne slučaje neobhodno potrebnih delavcev. Zadnjič smo na primer poročali o slučaju iz Maribora, kjer jc bil neki Švaba neobhodno potreben za tvrdko Franz. Pozneje se je preselil k nekemu usnjarju in sedaj se zopet poteguje za neobhod-nost pri vrhniški tovarni konzerv. In če mu tu ne bo uspelo, bo mož že našel v sebi kake nove zmožnosti, da sc bo kje- izkazal neobhod-nega. Tako dalje ne moremo in ne smemo. Državna uprava, ki zaideva od svojih državljanov upravičeno izpolnjevanje vseh dolžnosti, mora tudi skrbeti, da bo s svojimi naredbami zaščitila iste pred škodljivo konkurenco tujca na način, ki bo uspešen. Če vlada odbija prošnje tujccv za stalno prebivanje v naši državi, mora tudi nadzirati, da isti v najkrajšem času zapuste državo, ne pa, da črez 14 dni vlože zopet novo prošnjo in tako ostanejo tu do neskončnosti. Pri tem njenem delu jo pa mora seveda podpirati vsa res nacijonalno čuteča javnost, ker zvitost tujcev, predvsem Židov je že dovolj poznana. Njih kontrola je tem težja, ker sc zanje ogreva tudi nekaj socijalistov, katerim jc med Nemci lažje ribariti, kot med narodno zavednim delavstvom. Zato je predvsem naloga naših ljudi, da posvetijo tujcem, kakor tudi njih domačim zaščitnikom največjo pažnjo. S tem ne vrše samo koristne ^ socijalne misije, temveč tudi važno narodno in državno; Ni treba biti diplomat, da si izračunamo, kaj bi v slučaju vojne pomenilo, da so vsa važnejša mesta v naši industriji zasedena po tujcih. Po toči je pa prepozno zvoniti! Maribor. Pri splošni stavbeni družbi na Teznu pri Mariboru so nastavljeni sledeči tujci: Inž. Menzi, šefinžener, švicarski državljan; inž. Teinpel — Nemec iz Avstrije; Vilfinger, stavbeni tehnik — Nemec iz Avstrije: Juchart, delovodja — Nemec iz Avstrije; Rutter, delovodja — Nemec iz Avstrije. V stavbeni stroki imamo preobilico lastnih inžinerjev in strokovnih moči. njih mesta pa zasedajo tujci! Ljubljana. Ne le ročne delavce, tudi našo inteligenco pritiska pomanjkanje zaposlenosti. In pri tem doznavamo, da je čutil Slovenec zobozdravnik Oblak na Miklošičevi cesti potrebo importirati rajliovca ur. Trebarja. Ker mu oblast ni dovolila izvrševanja zdravniške prakse, izjavil je njegov zaščitnik, da je zaposlen kot navaden zobotehniu. Ker vemo, da jo pri nas dobrih zo-botehnikov na preostanek, odklanjamo odločno, da bi švabski doktorji odjedali njim kruh in poleg tega pod firmo zobotehnika vršili zdravniško prakso in tako varali oblast in občinstvo. Upamo, da bo zadostovalo! Pokrajinski slet n Zagrebu. Našoj je javnosti poznato da se ove godine sprema ti Zagrebu veliki pokrajinski slet jugoslovenskog Sokolstva na koji če slet pohrliti sokolovi iz čita-ve naše države. Iz dosadanjih prijava i informacija jasno se razabirc da če učestvovanjc na ovom sletu biti toliko da če ovaj slet biti više nego pokrajinski slet. Zagrcbačka sokolska župa prilivatila se živo posla i obavila več mal ne sve predpriprave za ovaj slet. Kako je ovili dana Or-ganizovan poseban sletski odbor koji če tt organizacionom i administra-tivnom pogledu voditi čitavu brigu oko sicta. U ovom sletskom odboru kao vrhovnoj instanci čitavog sicta obrazovani so posebni stručni odbori u icoje su ušli po izboru sti učujaci d i več njihova saradnja velikim jc jamstvom za uspjeh sicta. Da bi se pa -ko posao što bržc odvijao to je počela funkcionirati posebna slctska lcancelarija na koju se neka upravlja sve što se tiče sleta. Društva, poje-dinci i svatko tko imade bilo kakva interesovanja za slet od sada neka se obrača na adresu: sletska kar.ee-larija Sokolskog sleta u Zagrebu — Zagreb — Gunduličeva ul. 29. ff f II D EU L Najboljši in najmodernejši pisalni stroj sedenjesii. LiiiitStl m m ■JU- .. m 11 ^ L/ur\iw ©t m J W «11 « i LJUBLJANA, EOHORIČEVA ULICA 24 ^ ® 8H teb jg, gg 'fig “p ' m ffi JS @ S 1 B B! ■ B RIHIIBRII Olj « ®*®,r ®J8«® a i b a s B' laBBiBiBaiiaiasiiianitfiiiiiMitidiiifuH S!ylfe@r&@ ©biave Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani. čimprej temu pozivu, ker se bodo zamudniki morali zadovoljiti z neugodnejšimi dnevi. IZKLJUČITEV. Na predlog mestne Orjune Kra-kovo-Trnovo jc oblastni odbor izključil Vinka Lavrenčiča, bivšega blagajnika gornje organizacije, ker je poneveril organizacijski, njemu zaupani denar. Opozarjamo člane in somišljenike, da mu v bodoče ne nasedejo! — Dalje, na predlog iste organizacije, oblastni odbor izključuje Josipa Zenkela, ker je hotel teroristično izrabljati organizacijo v svoje osebne koristi. Izključitev. Oblastni odbor je potrdil v svoji seji z dne 13. t. m. sklep mestne Orjune Lesce, da sc brišejo iz vrst članstva: 2vab Matevž, Stroj Viktor in Langus Ivan. Vsi trije vsled neizvrševanja članskih dolžnosti. Plenarna seja oblastnega upravnega odbora se vrši na praznik, dne 25. t. m. ob JO. uri dopolndne v Ljubljani v pisarni oblastnega odbora v Učiteljski tiskarni. Z ozirom na važnost dnevnega reda -jc potrebno, da sc seje udeleže vsi člani, ki so prejeli te dni vabilo. LETOŠNJE PRIREDITVE. Po dosedanjih poročilili namerava tekom letošnjega poletja večje število naših organizacij razviti svoje prapore. Že doslej došla poročila izkazujejo kolidiranje v času. Ker pa je v interesu stvari, da sc ta razvitja izvedejo na čim impozant-nejši način in posamezne organizacije gotovo reflektirajo tudi na sodelovanje drugih, poživlja tem potom oblastni odbor vse mestne organizacije, ki nameravajo tekom letošnjega poletja, razviti svoj prapor, ali pa prirediti kako drugo večjo prireditev, da to nemudoma sporo-če oblastnemu odboru, ki si pridrži pravico, najavljeni termin po potrebi spremeniti. Poživljamo odbore, da se v lastnem interesu odzovejo Plenarni sestanek Orjune Studenci dne 15. marca ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru je bil tokrat — ker se je vse članstvo pozvalo z dopisnicami — jako dobro obiskan. O nadaljnjem delovanju organizacije so govorili bratje dr. Cazafura in dr. Štefančič, tajniško poročilo je podal br. Strašnik, blagaj. br. Zorko, poročilo akcijone br. Reja. Br. dr. Reisman je poročal o narodnem škandalu pri volitvi v zadrugo gostilničarjev in kavarnarjev. Navzoči so posameznim izvajanjem pazno sledili, posebno o zadnjem vprašanju se je živahno debatiralo. Navzoči so enoglasno obsodili nezavednost nekaterih slovenskih gostilničarjev, ki so s svojim cincanjem omogočili nemško, oziroma nernčursko zmago. Članom se je naložil najstrožji b o j-k o t vseh lokalov onih gostilničarjev in kavarnarjev, ki so volili nemško listo. K posameznim referatom se še povrnemo. L. S. prvovrstni rudninski superfosfat, supes fosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila dobavlja po najoižjili konkurenčnih cenah Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! POZORI Ka drobno in debelo ! POZOR! Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijala Iz uredništva. Vsled pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni odložiti priobČitev več člankov in dopisov za prihodnjo številko, kar naj nam naši dopisniki blagovolijo oprostiti. Uredništvo. motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije. Elektrotehnično podjetje LEOP. TRATNIK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25. mm ZAKOTNIK Prva slov. zidarska zadruga | v Ljubljani. | Jteglstrorana zadruga z omejeno zavezo. Kj Pisarna v Ljabljani, Tržaška cesta šl. 2. j| Tehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženjeriu. Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko g stroko spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne. JUGOEKSIM mssinl tesarski raojistar Ll&kSfasia, Diistalsika e. 45. Tel. 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljon', verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parr.a žsga. Tavsrrta furnirja. Ekspert Trgovska družba. Impcrt Vekoslav Pelc & dr. LJUBLJANA, Vegova ulica št. S. Glavno zastopstvo za Slovenilo iti zaloga mlina ,;UI1iOri“ Osijek. TRGOVINA n fcpeccrijfkim kolonialnim, materijalnim blagom, de/fclnimi, poljskimi pridelki, lesem in lesnimi izdelki na debelo in drobno. jbagTO, Riasftaga, 1 ake» BdMdei, setialS®, pile m zatajnteno Modna kr veo vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki ameriltan-skega tipa ,sSy^fžSsl. Velika zaloga pnemna-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaiii-ranjc in ponildanje, „TRIBUS>£&“ F. B L. tovarno dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška 4. je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tlskarnižka dela od najpriprostejtega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstveno knjige. —Ilustrirane knjige v eno-ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi nnjveejih nakladali. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. nsIbeBise vrste nudi i@vsrf!s Šolski zvezki za 6snovne Eole in erednje šo,’e, Risanke, dnevniki in beležnice. BraMBPBBBglBaBBBBHMBgBMBBMBMHBBMEaBHBg 8B Cepiloo smolo prvovrstne kakovosti in Maribor Ljubljana Novi sad podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: LJUBlJANA-hSEDVGSE KsczsKascsazsas > Sirotki pri vporabi bsntina ! sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev priporoča Cliemofeclina, Ljubljana Mestni trg 10. da ni domaeejra blaga v te.i stroki, je prazen. Zahtevajte za t?arvar.je velikonočnih pisank ie Adaptiraj svof avto, traktor ali stabilni motor s patent H A G - generatorjem! Vozi z ogljem Izreden užitek boš imel če si privoščiš rimsko čašo (letnik 1921) Msnuf; meda, i==i Evgen Lovšin 1= »RUDE IN KOVINI" Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15, Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24, Telefon štev. 580. OSM SlroSJtl pri vporalil ogliai En gros: tisk. svinct, železo, aluminij, kositer, baker, Einkova in pocinkana plotevlna Itd Generalna zastopstva: Za balkanske države! The Central Europeau Mineš Ltd., Mežica, Za kraljevino SHS; Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. Za tu- in Inozemstvo: Ciukarna d. d., Ceije. Kupujemo po najviSjih cenah: stari baker, Btari svincc, remeltcd-cink, kovinaste ostanke itd. Brzojavi: RUDE. TELEFON 727. l! TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA mn&Bm CESTA ŠTEV. 4 Ekspoziture Konjice Meža-Dravograd Podružnice: Maribor Novo mesto Ilakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica W (V LASTNI STAVBI) Hapgfai \n reierve P8n. 1.7,500,000' Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantueje Telefoni: 13», 140, 458. Brzojavi: TRGOVSKA, Odgovorni urednik VJ, J. Gahdnja (Tis^a Učiteljska tiskalna x Ljubljani,