Izhaja vsak četrtek in velja ■s poštnino vred ali v Maribora s pošiljanjem na do« za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja» v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
Številka stane 1*50 din.
Poštnina plačana v «gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
31. številka.
Maribor, dne 5. avgusta 1926.
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Seae inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren pepust. Nezaprte reklamacije s« poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-mrban 113.
60. letnik.
Radič žali slovensko ljudstvo.
Stjepan Radič je mož velike besedičnosti. To je njegova najjačja, pa tudi najslabša. stran. Najjačja stran, ker je z besedami ustvaril svojo stranko med hrvatskim ljudstvom. Ako bi od dejanj bil odvisen postanek in obstanek Radičeve stranke med Hrvati, do te stranke ne bi bilo prišlo in je tudi ne bi bilo več. Radič ni bil nikdar mož dela, smotrenega in vztrajnega dela za ljudstvo na prosvetnem in gospodarskem polju. Svojo stranko je med Hrvati sezidal na besede, in na besedah še sedaj ta stranka počiva.
Radičeva besedičnost pa je obenem njegova najslabša stran, ker presega brbljavost najbolj Uesedične ženske. Zaradi svojega jezika, ne pa radi hrvatskega naroda, kakor to Radič tako rado zatrjuje, je Radič večkrat in dalje časa sedel v zaporu in ječi. Radičev jezik je zrušil v poletju 1924 Davidovičevo vlado, v kateri so bili Slovenci in bosansko-hercegovski muslimani in katero je v parlamentu podpirala Radičeva stranka. In ko je lansko leto Radič pokleknil pred Pašiča ter s svojo stranko bil sprejet v Pasičevo vlado, je Radič tako dolgo s svojim jezikom opletal po raznih radikalskih ministrih, dokler ni sam po Veliki noči letošnjega leta zletel iz vlade.
Za svojo neukrotljivo jezičnost je Radič osebno kaznovan s tem, da ni več minister. Toda ta kazen ga ni spametovala ter mu skrajšala jezika. Jezikuje naprej ter se zaletava zdaj sem zdaj tja, zdaj v tega, potem v drugega. Pred dvanajstimi dnevi se je zaletel v Slovence.
Ob Slovence Stjepan Radič kaj rad drgne svoj jezik. Zaletava se v voditelje Slovenske Ljudske Stranfke, dr. Korošca, dr. Hohnjeca in druge. Naši voditelji se za Radičeve besede, in naj so še tako pogrdne, niti ne zmenijo, marveč mirno gredo naprej po poti politične doslednosti in značajnosti, katero naše ljudstvo odobrava in zahteva. Ko je lansko leto 23. avgusta imel Radič govor v Krškem, je grdo opsoval slovensko duhovščino. Slovenski duhovniki pa so s prezirom šli preko te Radičeve predrznosti.
Drugačna pa je stvar,, ako Radič grdi in sramoti vse slovensko ljudstvo. In to se je -oredrznil storiti v nedeljo, 25. julija, v svojem govoru na Grobničkem polju v Hrvatskem Primorju. Med drugim je, kakor poročajo časniki, govoril o takih, ki hodijo zgrbljenih hrbtov; taikih ljudi Srbi ne ljubijo, marveč jih pogazijo. Ako bi Srbin hotel biti zgrbljen, bi ostal pod Turki. Nato je nadaljeval: »Kriviti hrbte znajo Slovenci, zat* pa je tudi «dšl« ool Milijona Slovencev pod Italijo.«
Te Radičeve besede vsebujejo brezprimerno sramo-fenje slovenskega ljudstva. Po Radičevih besedah so Slovenci ljudje prosjaških manir, zgrbljenih hrbtov, suženjskega duha. In ta suženjski duh Slovencev je kriv, da je odšlo pol milijona Slovencev pod Italijo. To je taka pogr-da slovenskega naroda, da nočemo zapisati onih ostrih besed, ki bi bile potrebne, da bi to pogrdo dovolj označili in zavrnili.
Radiču mora biti znano, da so 1. 1915 Anglija, Fran-eija in Rusija v londonski pogodbi te kraje obljubile Italiji, da bi jo pridobile za vstop v svetovno vojno, ter da so 1. 1920 v rapalski pogodbi te kraje Italiji priznali državniki tiste stranke, s katero je Radič lani napravil tako-zvani narodni sporazum za razdelitev ministrskih stolčkov. Radiču mora tudi biti dobro znano, kako junaško so se Slovenci v zvezi s hrabrimi sinovi hrvatskega naroda ob Soči in Piavi borili za slovensko zemljo, da bi jo rešili pred italijanskim suženjstvom. In kljub temu se Radič
j drzne slovenskemu ljudstvu zalučati v obraz žalitev, da j® ! njegov suženjski duh kriv, ako je pol milijona Slovencev odšlo pod Italijo.
Da, da, gospod Radič! Mi Slovenci znamo samo prosjačiti, kriviti hrbte ter biti sužnji, pa vendar se je naš majhen narod s tako silo duha in volje, da ji je v zgodo-! vini težko najti para, ustavljal ogromni materielni in du-; hovni sili nemštva, ki ga je hotelo ponemčiti. Mi Slovenci : krivimo hrbte kot sužnji, pa vendar nismo hoteli skrivlje-nih hrbtov poklekniti pred velesrhskim centralizmom ter izdati svoj slovenski narodni program. In kaj ste storili Vi, gospod Radič, ko so Vas iz luknje v zidu Vašega lepega doma v Zagrebu vtaknili v zapor, odkoder ste Vi, prejšnji republikanec, mirotvorec in zagovornik samostojne Hrvatske, prišli kot minister centralistično urejene kraljevine SHS.
Proti Vam, gospod Radič, ne bomo branili časti slovenskega naroda. Obračunali pa bomo s tistim slovenskim priveskom Vaše stranke, ki so se nekdaj imenovali samostojni kmetijci, zdaj se imenujejo slovenski kmetijci, v resnici pa so Vaši politični hlapci. S temi Vašimi agitatorji in priganjači, W sedaj hodijo po raznih krajih Slovenije, bomo obračunali, ko pridejo med nas. Pokazali jim bomo, da nismo ljudje skrivljenih hrbtov, da nočemo biti sužnji nobene hrvatske stranke, pa magari da se imenuje seljačka stranka. Slovenci »mo„ ponosni na svojo čast in svoj pomen!
■■^■■■■■HimnHHMMBaaHMHnnaHnBB:»
Preganjanje kristjanov v Mehiki-
Mehika je najbolj južna država Severne Amerike ter že tudi sega v Srednjo Ameriko. Ima za kak milijon več prebivalcev kot naša država. Izmed prebivalcev je preko 99% katoličanov. Med temi katoličani pa je žalibog velik broj takih ljudij, ki so sicer krščeni in vsled tega zunanje pripadajo katoliški cerkvi, po svojem mišljenju pa so ali versko mlačni in brezbrižni,, ali pa izraziti in srditi sovražniki katoliške cerkve.
Sovraštvo proti katoliški cerkvi podpihuje in razpihuje framasonstvo (prostozidarstvo), ki je v Mehiki jako številno zastopano ter ima kakor v Franciji v svoji oblasti cele politične stranke. Te protiverske stranke vodijo borbo zoper katoliško cerkev in katoliško duhovščino z večjimi ali manjšimi presledki že 100 let, odkar se je namreč Mehika, ki je prej bila kolonija Španije, leta 1821 ločila od Španije ter se .proglasila za samostojno republiko.
V Mehiki so od početka njene državne samostojnosti notranji nemiri in neredi in revolucije na dnevnem redu. Vsled teh nemirov največ trpi cerkev in njeno delovanje. Koncem leta 1874 je bil od parlamenta »prejet zakon, po katerem se 'je država ločila od cerkve, upeljal civilni (brez cerkveni) zakon, odpravili samostani, zatrle zasebne verske šole, upeljala državna hrezverska šola ter se duhovnikom za branil o nošenje duhovniške obleke itd. Dokler je dolga leta zavzemal mesto predsednika države enegični Porfirij Diaz, se je trudil napraviti v državi red in mir ter s katoliško cerkvijo kljub imenovanemu slabemu zakonu stvoriti mirne in znosne odnošaje, ki so omogočili katoliški cerkvi prospeh in procvit. Njegovi nasledniki pa se niso držali te zmerne politične linije, nekateri so proti cerkvi izvajali nasilje in celo krvavo preganjanje. Tem se je pridružil sedanji predsednik mehikanske države Cailes.
Obnovile so se prejšnje proticerkvene zakonske določbe ter se dopolnile z novimi. Cerkveni samostani so se začeli preganjati, redovniki in redovnice izganjati iz države, verske šole zapirati. Državne oblasti so proglasile cerkve kot državno lastnino ter izdale predpise o vršenju službe božje, zabranjujoč javno bogoslužje in odstranjujoč svete kipe in podobe z javnih trgov, prostorov in ulic. Kako velika je hudobija imejiteljev državne oblasti, se vidi iz tega, da so v zavodih zasebnih šol prepovedane tudi kapele, molilnice in verske slike. Tako strupeno je sovraštvo svobodomislecev in framasonov proti katolicizmu. Z dnem 1. avgusta bi naj vsi ti proticertkveni predpisi stopili v veljavo.
Proti tem proticerkvenim in brezbožnim naredbam in nakanam svobodomiselnih mehiikanskih krogov, ki jih vodijo framasoni, so se zavedni mehikanski katoličani pod vodstvom svojih škofov postavili v bran. Mehikanski škofje (Mehika ima 8 nadškofov in 22 škofov) so izdali pastirsko pismo, s katerim sp na podlagi pooblastila cerkvenega prava izrekli nad predsednikom Callesom izobčenje iz katoliške cerkve ter v celi državi s 1. avgustom interdikt, to je prepoved javne božje službe in javnega deljenja svetili zakramentov.
Katoliškega ljudstva se je lotilo veliko razburjenje. Cerkve so bile pred nastopom interdikta prenapolnjene vernikov, ki so oblegali spovednice ter se udeleževali daritve sv. maše. V glavnem mestu je bilo v nadškofovi pre-stolni cerkvi meseca julija birmovanih okoli 100.000 bir-manoev. Sam nadškof jih je en dan birmal 5000, na kar se je nezavesten zgrudil. Otroci, ki še niso krščeni, so se nagloma ponesli v cerkve, da prejmejo zakrament sv. krsta. Po župnih cerkvah so duhovniki poročili na stotine parov, ki se boje, da bi kasneje ne mogli biti cerkveno poročeni. Organizirana so bila velika romanja k romarskim cerkvam, posvečenim MB. Na stotisoče vernikov, meti njimi so bili tisoči moških, se je udeležilo teh romanj. Mehikanski katoličani so dali svetu najlepši zgled verske zvestobe in stanovitnosti.
Na ukrepe mehikanskih škofov je predsednik države z vlado odgovoril s tem, da je izdal zaporno povelje zoper nadškofe in škofe. Vsled tega je med katoliškim ljudstvom nastala največja nevolja in skrajna razburjenost. Boj proti cerkvi je že zahteval krvave žrtve. Tako so v nekem mestu razjarjeni katoličani linčali župana, ker je dal aretirati duhovnika, češ, da se je pregrešil zoper državne zakone o cerkvi. Vsa država je v stanju velikega razburjenja, kakor da bi stala pred začetkom državljanske vojne.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Volilna komisija razglaša:
V zmislu člena 10 uredbe ministrskega sveta z dne 23. februarja 1926, št. 2330 III, se objavlja, da so volilni imeniki za volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razgrnjeni od 26. julija do vštevši 10. avg. t. 1. v uradu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub ljani in v pisarni vsakega davčnega urada zborničnega področja, kjer so vsakomu med uradnimi urami na razpolago.
Kdor je vpisan v volilni imenik, sme vlagati »govore zoper volilne imenike. Ugovori se morajo vložiti pismeno
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
P« J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
8
Ta hip je dvignil Huronec glavo iz čolna, kjer je ležal na dnu, ter zmagoslavno zakričal in počasi drčal s čolnom doli po reki. Vpitje in smeh se mu je odzval iz gozda.
»Kaj naj zdaj počnemo?« je vprašal Heyward. »Kaj bo z nami?«
Namesto odgovora si je Sokol s prstom krog napravil okrog glave in sicer tako pomembno, da ga nihče ni mogel napačno razumeti.
»Tako obupen pa naš položaj vendar še ni!« je ugovarjal Heyward. »Huroncev še ni tu. Saj jim lahko zabra-nimo izkrcanje in utrdimo naše votline.«
»A s čim?« je mirno vprašal lovec. »Morda z Unkaso-vimi puščicami in ženskimi solzami? Drugega nas ne čaka, kakor da umremo kot hrabri možje.« Na te besede je Čingagok odložil nož in tomahavk, si vzel orlovo pero z glave ter si zamišljen pogladil skalpov čop, kakor bi ga hotel pripraviti za zadnji, grozni namen.
»A čemu bi umrli?« se je zdaj oglasila Kora. »Še en Izhod imate. Plavajte čez reko in bežite v gozd. Preveč ste le storili za nas, hrabri možje. Ni treba, da bi še dalje delili z nami žalostno usodo.«
»Plemenit je vaš nasvet«, je ponovno odgovoril lovec, ►vendar je boljše za človeka, da umre v miru, kakor da bi živel s slabo vestjo. Kaj naj rečemo Munru, ako nas ¡vpraša, kje smo pustili njegova otroka?«
»Pojdite in recite, da ste prišli po pomoč«, je rekla Kora. »Recite mu, da so naju divjaki odpeljali proti severu v gozde, da pa naju še lahko rešijo, ako se požurijo. Ako pa bo božja volja, da kljub temu prepozno pride njegova pomoč«, je pristavila in odločni glas ji je postal mehek, »potem mu sporočite ljubezen in zadnje vzdihe njegovih otrok.«
Ginjenost se je izražala v lovčevem trdem obrazu, ko je odgovoril po kratkem premišljevanju:
»Pametne so vaše besede.«
Nato se je obrnil k Indijancema ter se resno razgo-varjal z njima. Starejši je nekoliko pomislil, potem pa je prikimal in rekel odločno: »Dobro!«
Nato si je nož in tomahavk vtaknil za pas ter stopil na robu otoka na kraj, ki je bil malo viden sovražnikom. Z roko je pokazal proti gozdom, skočil v vodo in izginil očem skrbečih prijateljev.
Zdaj je Sokol stopil h Kori, ji prijazno stisnil roko ter rekel:
»Ako vaju odpeljejo v gozdove, gredoč lomita mladike na grmičju kot znamenja in delajte z nogami kolikor mogoče vidne sledi.«
Ginjen se je poslovil od Kore, žalostno za hip ogledoval puško, jo skril na varen kraj ter stopil tja, kjer je bil izginil Čingagok.
»Ko bi nam ne bilo zmanjkalo smodnika«, je mrmral sam pri sebi, »bi nas ne bila zadela ta sramota.«
Trenotek nato je skočil v vodo in izginil.
Vsi so se sedaj ozrli v Unkasa, ki je mirno slonel ob skali.
Kora je nekoliko pomislila, potom pa je pokazala v vodo in rekla:	, | $
»Vse kaže, da Huronei niso opazili vaših prijateljev. Gotovo sta že na varnem. Zakaj ne greste za njimi?«
»Unkas ostane«, je mirno odgovoril Mohikanec.
»Da s tem povečate grozoto našega ujetništva im napravite našo rešitev še manj verjetno? Pojdi, blagi mladenič, pojdi in ponesi mojemu očetu, kar ti naročam. Reci mu, naj ti da sredstev, da odkupiš njegovi hčeri. Pojdi! Hočem tako — prosim te!«
Mirni obraz mladega poglavarja se je pomračil, a ni se več obotavljal. Stopil je na rob skale in se pogroznil v valovih.
S trepetajočimi ustnicami se je Kora obrnila k Hey-wardu:
»Dunkan, že večkrat sem vas slišala hvaliti, da znate dobro plavati. Slušajte me in posnemajte zgled teh pri-prostih, a zvestih mož.«
»Ali Munro tako zvestobo zahteva od vajinega varuha?« je bridko vzkliknil Heyward. »Ne, tega ne morete zahtevati od mene.«
»Sedaj ni čas za pomisleke in napačne nazore«, je odgovorila ona. »Tukaj nam ne morete več koristiti, a svoje dragoceno življenje ohranite za druge prijatelje, ki so vam bližji.«
jfieyward ni odgovoril, a ozrl se je na lepo postavo Elize, ki se ga je oklepala kot otrok.
»Pomislite«, je nadaljevala Kora, kakor da premaguje hudo bolest, ki jo je vzbudil njen strah, »pomislite, da najhujše, kar nam preti, ni drugega kot smrt, ki slehernega izmed nas zadene prej ali slej.«
»A vendar je še hujše zlo od smrti, in to mora varuh odvrniti s svojo prisotnostjo.«
Kora ni rekla nič več. Zakrila si je obraz hi p*ljala skoro nezavestno sestro v notranjo votlino.
Kaj pravite nato?
za in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva pre-	preprečuje izpadanje las in prerano osivetost, krhke lase izkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega naj-	napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Z*, boljše! I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz	'poizkus dva lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh in kožo čuva mladost in lepoto, ter je najmočnejšega delo- .	vrst Elsa pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 88 vanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave j din. ali samo proti naprej poslanem denarju, ker je po poroke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. '	vzetju poštnina za 10 dinarjev višja. Naročila nasloviti na: II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, '	lakarnarja Eugen V. Fellerja v Stubiei Donji, Elsatrg 341..
ako se pogledate v ogledalu in Vam začne Vaš obraz in Jasje delati sikrbi: Za pravo nego Vaše polti,, Vašega obra- ,
na volilno komisijo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in sicer za vsako reklamacijo posebej. Oprem Jjeni morajo biti z uradnimi listinami, ki služijo v dokaz, da so navedbe reklamanta točne. Rok za vlaganje ugovorov zoper volilne imenike poteče z dnem 24. avgusta t. i. Ugovori po tem roku se ne upoštevajo.
Kdor ima volilno pravico na podlagi raznih pravnih naslovov v več odsekih ali več kategorijah, jo more izvršiti samo v enem odseku in v eni kategoriji. Volilec, ki ni zadovoljen z uradno uvrstitvijo v volilni odsek ali kategorijo, mora v reklamacijskem roku izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti.
Niti aktivne niti pasivne volilne pravice nimajo oni, ki so po občinskih volilnih imenikih izključeni od aktivne in pasivne volilne pravice v občinske zastope.
Vse vloge voliloev na volilno komisijo so poštnine proste, če imajo na naslovu pripombo: »V volitveni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.«
Popravljene volilne imenike sme od 2. septembra t.l. idalje vsak volilec prepisati v zborničnem uradu med urad nimi urami.
Naše krajevne organizacije SLS na sedežih davčnih uradov opozarjamo, da takoj pregledajo imenike in vložijo ¡potrebne reklamacije, oziroma opozorijo naše pristaše v okraju. Podrobnejša navodila v okrožnicah.
REKLAMACIJSKO POSTOPANJE ZA VOLITVE V ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO.
V zmislu razglasa volilne komisije opozarjamo trgovce, ,obrtnike in industrijce, da v lastnem interesu pravočasno poskrbijo za svojo volilno pravico.
Pri vsakem davčnem uradu je razpoložen imenik za idotični okoliš od 26. julija do 10. avgusta 1.1. Vsakdo imenik lahko med uradnimi urami pregleda. Pojdite torej k davkariji vsi,, ki plačujete obrtni davek (pridobnino) in poglejte, če ste vpisani, ali če se v imeniku ne nahajajo tudi taki, ki obrti že ne izvršujejo več, ali so vpisani v napačno vrsto (n. pr. vpisan v industrijo, pa je le obrtnik).
Doba od 26. julija do 24. avgusta je določena za vlaganje reklamacij. Kdor hoče reklamirati, mora v reklamaciji točno navesti, zakaj reklamira, in priložiti uradne listine,, iz katerih je razvidno, da so njegove navedbe resnične. Ako bi take listine ne bile priložene, se reklamacija sploh ne bo vpoštevala.
Ako n. pr. kakega upravičenega volilea ni v volilnem Imeniku, naj se navede njegovo ime, bivališče in naslov, ter priloži potrdilo okrajnega glavarja ali občine, da do-tični izvršuje obrt in katero obrt in potrdilo davčnega ura-ida, da plačuje davek (občno pridobnino) in koliko plačuje. 'Ako pa je kak volilec neupravičeno uvrščen v volilni imenik, ,je treba navesti številko imenika, pod katero je uvr-Sčen, njegovo ime, poklic in bivališče, kakor je označeno v volilnem imeniku. Dalje treba navesti, zakaj dotičnik nima volilne pravice, n. pr. ker je že umni (potrdilo župnega urada ali županstva), ali ker je odjavil obrt (potrdilo občine). Reklamirati more drugega samo ona oseba, ki je sam volilec. Sebe samega lahko reklamira vsakdo. Ena reklamacija se sme nanašati le na eno samo osebo, odnos-lio podjetje. Ako bi se ena reklamacija tikala več oseb (volilcev), bi se ne upoštevale.
Reklamacije so poštnine proste, ako se na naslovu na vede: »V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Nasloviti jo je treba na: »Volilna ko misija Zbornice za ¡trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Nekateri obrtniki izvršujejo istočasno več obrtov. N. pr.: Nekdo je gostilničar in mesar. Kot gostilničar plača 80 din., kot mesar pa 12 din. občne pridobnine, tako da spada kot gostilničar v I. kategorijo, kot mesar pa v IV. kategorijo obrtnega odseka. Volilna komisija je uvrstila vsakega v oni odsek in v ono kategorijo, kjer je najvišje obdavčen, torej v tem primeru v I. kategorijo. Ako tak volilec hoče, da se ga uvrsti v IV. kategorijo (kot mesarja) mora to sporočiti volilni komisiji v teku reklamacijske do-
VI. V ujetništvu.
Tihota, ki je naenkrat nastala okrog Heywarda, je vplivala na njegovo razvneto domišljijo kot razburjajoče sanje. Skoro sam sebi ni verjel, da se je vse to res zgodilo. Ko se je pomiril in ni bilo ničesar več slišati o sovražnikih, ga je navdalo novo upanje.
»Huroncev ni več videti«, je rekel Davidu, ki se še ni bil popolnoma zavedel; »skrijmo se v jami, vse drugo pa prepustimo božji previdnosti.«
»Spominjam se, da sem svoj glas z glasovi prijaznih deklic dvigal k Bogu«, je zmešano govoril pevec. »Potem pa me je doletela kazen za moje grehe — objelo me je čudno spanje in grozno vpitje mi je zvenelo v ušesa.«
»Siromak! Vstanite, da vas peljem v zavetje, kjer ne •bo slišati takih grdih glasov. Tam lahko pojete svoje psal-me. Nihče vas ne bo motil.«
David se je trudno posmejal ter se dal, od Heywarda podpiran, peljati v ozko votlino.
Heyward je nametal pred vhod kup sasafrasa ter sku-Sal v skali zakriti vsako sled odprtine. Potem je še od znotraj zagrnil vhod z volnenimi preprogami, ki jih je bil tu pustil lovec. To je napravilo jamo popolnoma temno, njen sprednji del pa je dobival slabo razsvetljavo od špi-ije, skozi katero je tekel tok reke ter se nekaj sežnjev miže zopet družil z drugim curkom.
Ko je bil vhod dobro zadelal, je Heyward bodril in tolažil deklici ter celo dovolil pevcu, da je zapel hvalno pesem. Eliza si je obrisala solze in vsi so si oddahnili.
Naenkrat pa se je zunaj oglasilo divje tuljenje.
»Izgubljeni smo!« je zakričala Eliza in padla sestri v naročje.
be, to je najkasneje do 24. avgusta. Podobno velja, če je kdo trgovec in obrtnik. Umestno je, da tudi v tem primeru priloži uradna dokazila, dasi to ni predpisano.
Volilci so razdeljeni v tri odseke: trgovski, obrtni in industrijski. Vsak odsek je zopet razdeljen v štiri kategorije po višini predpisane pridobnine.
Vzorci za reklamacijo.
I.
Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
v Ljubljani.
Podpisani ugovarjam proti uvrstitvi N. N., mizarskega
mojstra iz---- pod št.--volilnega imenika za
obrtni odsek — kategorije. N. N. je umrl leta--. Dokaz
potrdilo županstva občine--.
N. N., ikolar v-, uvrščen pod št.--volilnega imenika
— kategorije.
II.
Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
v Ljubljani.
Podpisani ugovarjam proti volilnemu imeniku, ker se
me ni uvrstilo med volilce. Izvršujem--obrt od-
leta-ter imam predpisane občne pridobnine--din.
tako, da imam volilno pravico v - kategoriji obrtnega
odseka. Dokaz priloženi obrtni list, ki naj se mi vrne, in potrdilo davčnega urada.
#
N. N., kovaški mojster v--, štev.--, občina---.
Vzor vseli vr&i mila
je
Schichtovo milo znamke „Jelen",
že desetletja se trudijo vsi rnilarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schichi-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: .Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa VI uporabljate, to ni samo: „tako dobro, kakor", temvei Vi uporabljate
najboljše,
namreč Schichtovo milo, ki je edino
z znamko „Jelen*.
»Ne še!« je rekel Heyward preplašen, a neustrašen. »Niso nas še izsledili. Našli so padle tovariše, zato tako kriče.«
A grozni glasovi so prihajali čedalje bliže; ves otok jih je bil že poln. Ko se je naenkrat prav pred vhodom v jamo oglasil krik, je Heyward že mislil, da so jih izsledili. Skrb pa ga je minila, ko je izprevidel iz glasov, da so se sovražniki zbrali na kraju, kjer je bil Sokol pustil svojo puško.
Naenkrat so pričeli divje kričati: »Dolga puška! Dolga puška!« Heyward se je spomnil, da so dali to ime sovražniki glasovitemu lovcu in gozdnemu tekaču angleškega tabora, ki je bil, kakor je sedaj izprevidel, do tega trenotka njegov tovariš.
»Dolga puška! Dolga puška!« je šlo od ust do ust, dokler ni bila vsa tolpa zbrana okrog trofeje, ki je zapuščena tu ležeča oznanjala Indijancem lastnikovo smrt.
»Odločilni trenotek je tu!« je Heyward pošepetal sestrama. »Ako ne izslede našega zavetišča, potem smo rešeni. Vsaj toliko zdaj vemo, da so naši prijatelji srečno ušli. Upajmo, da nam v pičlih dveh urah Webb pošlje pomoč.«
Potekala je minuto za minuto v grozni tišini. Medtem so divjaki pazno in skrbno nadaljevali svoja raziskavanja. Nekajkrat je slišal Heyward, kako so drseli njih koraki tik mimo sasafrasove pregraje. Slednjič so se veje nekoliko upognile, ogel preproge je padel na tla in v jamo je prodrla slabotna svetloba.
' Trepetaje je Kora objela Elizo, Heyward pa je planil pokoncu. Takoj nato se je s sredine otoka oglasil krik, ki je oznanjal, da so bili že prodrli v sosednjo jamo. Minuto pozneje je kazala množica in moč glasov, da je vsa tolpa ■hrana okrog njih.	_ „ j
Državna politika.
v NAŠI DRŽAVI.
Grozna nasilja pri občinskih volitvah v Srbiji. Med radikali in Davidovičevimi demokrati vlada pri občinskih volitvah velika napetost. Po nekaterih krajih je pa to politično nasprotstvo prešlo tudi že v pravo sovraštvo. V Po-žegi sta dva neznanca napadla poslanca Simo Djukiča tik pred njegovo domačo hišo in ga smrtnonevarno ranila v prsa. Po mestu in celi pokrajini je velikansko razburjenje. Poslanec Djukič je na smrtni postelji poslal telegram kralju in ga pozval, naj zahteva od tistih, ki so dolžni čuvati državljane, da jih ne bodo sami morili. — Enaka poročila prihajajo iz drugih krajev. V Podnočanih pri Bitolju so u-glednega moža, ki je kandidiral za župana, po dveh neznancih dali nasprotniki ubiti. Vlada je razglasila, da so ga roparji ubili. Vendar je v teh krajih taka navada, da se političnega nasprotnika najložje odstrani, če se ga ubije. L. 1913 je bil namreč v isti občini ubit mož Nikola Str-govič, ki je kandidiral za župana. Enak slučaj se je dogodil v Smederevu, kjer je radikalni župan ustrelil svojega protikandidata. To so pač res žalostne razmere. 0 kak« svobodi seveda v takih krajih ni govora. Zato pa zmaguje-nasilje, a konečno bo narodu tega dovolj. Vse poštene politične stranke, med njimi SLS, so vložile na ministrstva ostre proteste zoper tako »svobodo« pri občinskih volitvah po Srbiji.
Komitaški boji na naši državni meji. Na državni meji med SHS in med Bolgarijo so vedno kake nerednosti. Zad nji čas pa so nastali pravi boji, v katerih so uporabljali že tudi strojnice in topove. Taki spopadi so se vršili posebno na Črnem vrhu pri Krivi Palanki. Orožniki in domačini so zajeli komitaše in je bila bitka vso noč. Na pomoč je prihitelo vojaštvo. A ikomitašem se je posrečilo prebiti ta o-klep in uiti. Na mestu pa niso pustili nobenega mrtveca in ne ranjenca, ampak so jih vzeli s seboj. — Komitaši so člani posebne bolgarske organizacije, iki pa, tako pravijo, ni v zvezi z bolgarsko vlado. Vendar bo zunanji minister dr. Ninčič v zvezi z Rumunijo in Grčijo posredoval pri bolgarski vladi za red. Ako ne dobi zagotovila, da se bo kaj aboljšalo, more priti do ostrejšega nastopa.
Vlada dela — samo kaj! Ministri hodijo h kralju, kakor da vlada ni sigurna. Verjetno je, da se bo vlada držala do konca občinskih volitev v Srbiji. Je pa naša vlada kot skakalec na vrvici, ki jo držita na eni strani Pašič, na drugi pa Radič. Zdaj eden malo pocukne in eopet drugi, tedaj se vlada strese. Radič pa se boji, da bo on »kratkega« potegnil. Najbolj ga jezi, da radikali držijo v vladi njegovega odpadnika dr. Nikiča, ki med hrvaškim ljudstvom napravlja vedno večji odpor proti Radiču. To so mu radikali ravno zato napravili, da zmanjšajo Radičev vpliv. Radič upa,, da bodo zdaj Slovenci njegovi — rešitelji. Kaj še, da bi še Slovence talko za nos vodil, kakor je svoje Hrvate!
Proti komunistom! Pri občinskih volitvah po Srbiji, posebno po mestih, nastopajo tudi komunisti, seveda pod drugimi imeni kot delavska stranka itd. Vlada je začela prav strogo proti njim nastopati in je že več voditeljev zaprla.	1
Najsijajnejši davčni urad je beograjski. FinanCni minister sam je rekel, da se v tem davčnem uradu davki niti redno ne predpisujejo, niti ne izterjujejo. Pravi, da bo napravil red. Morda bo dr. Šavnika, finančnega delegata za Slovenijo, poklical na pomoč, kajti ta je špecijalist za izterjavanje davkov. Ničesar srbskega si ne želimo, a to pa, da bi imeli takšne davčne urade, ki davkov ne predpisujejo in ne izterjujejo. O presrečni Beograd!
Radič pripravlja udarce proti Sloveniji. Ker Radič v Sloveniji kljub temu, da je dal Puclju eno ministrstvo, ne pridobiva na pristaših, je tako jezen, da v Rogaško Slati-
Ker sta bili jami tako blizu druga drugi, se je Hey-ward ustopil pred deklici in Davida, da bi jih s svojim telesom čuval pred napadom. Drzno je stopil tik do tenke pregraje, ki jih je ločila od sovražnikov, in pogledal skozi, odprtino.
Prav pred njim je stal orjaški Indijanec ter tovarišem nekaj ukazoval. Sosednja jama je bila polna divjakov, ki so preobračali in preiskovali priprosto lovcevo opravo, kakor bi hoteli najti mrtvo truplo tistega, ki so ga imenovali »Dolgo puško«. Nazadnje je eden izmeci divjakov vrgel naročaj vejevja na kup, ki ga je bil Hey-ward napravil pred vhodom, ter mu tako zaprl razgled, obenem pa odprtino še bolj zadelal.
Heyward si je oddahnil ter se olajšanega srca vrnil v sredo votline, odkoder je imel skozi razpoko razgled po reki.
Indijanci so izpremenili svojo nakano ter drli iz jame nazaj na kraj, odkoder so bili prišli. Kmalu je naznanjalo tožno kričanje, da so se tam zbrali okrog mrtvih trupel svojih tovarišev.
»Odšli so, Kora!« je pošepetal Heyward. »Rešeni smol Hvalimo Boga, da nas je milostno rešil!«
»Da, zahvalimo Boga!« je rekla Eliza in padla na kolena.
Toda ta hip ji je beseda zastala na jeziku. Obraz ji je prebledel, oči so ji od groze obstale na neki točki. Hey-ward se je ozrl in ugledal v razpoki nad vhodom zlobno se režeči obraz Zvitega lisjaka. Zgrabil je aa samokres in ustrelil. Ko se je bil dim razkadil, ni bilo ve« vidoti izdajalskega vodnika.
(Daljo prihodnjič.)
no, kjer so ga te dni pričakovali, sploh ni hotel priti. Zato pa hoče Radič nekaj drugega doseči: spraviti Slovenijo pod hrvaško upravo. Da se varčuje, so namreč ukinili v notranjem ministrstvu oddelek za Slovenijo in ga pridelali hrvaškemu. Radičevci so tudi že sprožili vprašanje, da se priklopi Prekmurje Hrvaški. Toda Hrvatje ne računajo s Slovenci. Preje kot se zavedajo, bo zagrmelo po vsej Sloveniji: Slovenija Slovencem!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Kulturni boj v Mehiki je vedno bolj oster. Večina cerkev je zaprtih. Posebna komisija jih prevzema. Vojaštvo jih straži. Vojaštvo ima povelje, da pri najmanjšem odporu uporablja orožje. Zato je prišlo že na mnogih mestih do spopadov. Na ulicah glavnega mesta so se med nasprotniki vršili tako ostri boji, da je bilo mnogo ranjenih, senator Galvan pa je ustreljen. — Mehikanske cerkvene oblasti so ustavile vsako izvrševanje službe božje v petek opolnoči. Južnoameriške države, večinoma katoliške, hočejo posredovati za mir.
Avstrija se bo razorožila. Avstrija je pod posebnim nadzorstvom drugih držav. Dognalo se je, da še ni razdrla stroje za izdelovanje bojnega orožja in streliva in da ima tajne vojaške organizacije, česar bi pa ne smela imeti. Zdaj je dobila avstrijska vlada poziv in se je baje dosegel sporazum, da se bo Avstrija čisto razorožila.
Italija vedno huje nastopa proti Slovencem, ki jih je po krivici spravila pod svojo oblast. Posebno se trudi, da onemogoči duhovnikom vsako delo. Zato so ti, kolikor je še Slovencev, tamkaj največji trpini. Ako bo slovenski narod na Goriškem izgubil svoje duhovnike, bo izgubil največjo oporo. Enako so začeli preganjati tudi silovenske časopise. Naši izdajajo tam dva tednika: »Pucki prijatelj« in »Mali list«. Oba sta pretekli teden dobila opomin, ki znači, da jih vlada namerava ustaviti. Je pa naš zunanji minister le predober do teh nasilnih Italijanov!
Nova francoska vlada se še drži. Upati je, da se bode posrečilo urediti denarno vprašanje, potem bode mogoče mirneje vladati. Največ skrbi poleg vrednosti lastnega denarja prizadeva francoski vladi pogodba z Ameriko, kateri je velikanske svote dolžna.
Rudarska stavka na Angleškem je prešla v nov, poostren položaj. Zbrani škofje so namreč predlagali spravo. A niso jih hoteli poslušati ne delavci in ne podjetniki. Zdaj je njihov predlog vsled strašne stiske spet prišel do veljave. Delavci bodo o tem sklepali, vendar je še precej odpornosti. Posebno voditelj štrajka Cook se ne ukloni niti malo. Na nekaterih krajih so nastali že nemiri.
Rusiji se bliža nova doba. Ruski komunisti, ki še vladajo to največjo slovansko državo, so se razdelili na dva tabora. Stari voditelji: Trockij, Kamenov, Zinovjev in drugi stoje na prejšnjem stališču, da se naj vrši doma in v tujini čim najbolj silna komunistična agitacija. Tako tudi na Angleškem, kamor naj se rudarjem pošilja izdatne denarne podpore. Glavni tajnik Stalin pa je proti temu in je mnenja, naj se razmerje Rusije do drugih držav uredi, naj se pa domača oblast nasloni na kmeta, kateremu se naj zemlja kot njegova lastnina povrne in čuva. Že dalje časa je bila ta napetost med obema skupinama. Zdaj pa se je že javno pokazala. Stalin je toliko odločen, da se ne straši nobenih sredstev. Zadnja poročila pravijo, da svoje nasprotnike odstranjuje s tem, da jih daje zapirati, umoriti, zastrupiti ali pa da kam izginejo. Notranji boji, ki bodo sicer nekaj časa zlo, pa bodo morda rešili Rusijo sedanje more in jo pripeljali v bolj redne razmere.
Kaj je novega?
Vzajemnost, društvo duhovnikov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 16. avgusta 1926, ob pol 14. v Mariboru, Gledališka ulica 2. Dnevni red: 1. Rranje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzočih dosti članov, se vrši črez pol ure občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število članov. — V Mariboru, dne 31. julija 1926. Dr. Martin Matek, predsednik.
Društvo katehetov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 16. avgusta 1926, ob 15. uri v Mariboru, Gledališka ulica 2. Dnevni red: 1. Branje, zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. — V Mariboru, dne 31. julija 1926. Dr. Maks Vraber, predsednik.
škofijska zveza društva »Krščanska šola« v Mariboru. Redni občni zbor se vrši v petek, dne 13. avgusta 1926, ob 4. uri v Mariboru, Gledališka ulica 2. Dnevni red: Branje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo vodstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. — V Mariboru, dne 29. julija 1926. — Dr. A. Veble, voditelj.
Požar na Koroškem. Dne 19. julija, okoli 21. ure je nenadoma izbruhnil požar v vasi Podlog, občina Libeliče avstrijski del, ki je upepelil štiri posestva z vsemi poslopji vred. Ker so stala poslopja blizu skupaj, so komaj rešili govejo živino. Svinje in perutnina je večinoma zgorela. Tudi gospodarsko orodje in živež je uničen. Na pomoč so prihitele požarne brambe Labud, Potoče in Libeliče, ki so požar omejile, rešiti pa niso mogle veliko, ker je bilo že vse v plamenih. Požar je povzročil nek domačin, ki se je pred enim mesecem kot zdrav iz norišnice vrnil. Isti se je potem že drugi dan s prvim vlakom odpeljal v Celovec, šel v norišnico, ter se izrazil, da nima kje biti, ker je hišo za-žgal. Vsem pogorelcem izrekamo naše sožalje.
Trikrat ponesrečeni splav. O v zadnjem trenutku preprečeni nesreči na Fali je pisal »Gospodar«. Oba splava, ki sta padla preko zatvornike v globočino jeza, sta se razbila in posamezne dele so lovili celi teden po Dravi. Posrečilo se jim je še oteti precej lesa in iz nalovljenih hlodov so napravili na mariborskem pristanišču zopet en splav, ki je odpeljal proti Vukovaru. V torek pa je ta splav, ki je bil last tvrdke Ilerschler, za vedno izginil v Slavoniji v največjem vrtincu Drave. Omenjeni splav se je ob času zadnjih nalivov, koj ko so ga dogradili in ga skušali spraviti proti Fali, obtičal na skali in so ga porinili na globoko po trudapolnem delu. Drugič je padel preko falskega jeza in tretjič ga je vendarle pogoltnila Drava v Slavoniji.
Izpit za studenčnega mojstra je napravil na gradbeni direkciji v Ljubljani Franc Ornik, Studenci pri Mariboru, Kralja Petra cesta 11 in se kot novi mojster toplo priporoča za vsa v studen-čarsko stroko spadajoča dela.
Izžrebane številke efektne loterije pri Sv. Ani v Slov. gor. so bili v zadnji številki objavljene pomotoma pod za-glavjem Sv. Anton v Slov. gor., a se mora pravilno glasiti Sv. Ana v Slov. gor.
Smrtna kosa. Društveno delo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Dne 19. julija smo pokopali zadnjega moškega člana ugledne Gomilškove rodbine, Janeza Gomilšek, posestnika v Grlincih. Pred letom mu je umrla žena, edini sin pa je ostal v vojni. Rajni je bil zaveden katoliški mož, velik dobrotnik cerkve ter dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Pogreba se je udeležil tudi sorodnik vlč. g. Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. — Dne 28. julija pa je nenadoma zadet od kapi umrl Janez Lacko, posestnik v Mosteh. Bil je globokoveren mož, saj je Lackova hiša bila vedno vzorna krščanska hiša in redni gostje v njej so bili katoliški listi. Tu je bil doma č. g. Janez Reberc, pater kapucin v Osijeku. Mesto njega se je udeležil pogreba č. g. pater Ladislav Hazemali iz Ptuja. — Naši fantje Orli so se tako ojunačili, da mislijo na od-sekovno prireditev, ki se bo vršila dne 29. avgusta. Kakor je soditi po vestnem vežbanju in skrbnih pripravah, bode nudila mnogo lepega in zanimivega. — Katoliško izobraževalno društvo je po svojih članih in članicah trkalo po hišah in pobiralo članarino. Ne brez uspeha. Nekatere vasi so se posebno izkazale. Tako bo mogoče izpopolniti knjižnico in za dolge zimske večere bo nudila koristnega, lepega čtiva.
Roparji. Ponoči med 11. in 12. uro od 30. na 31. julija je napadlo devet roparjev hišo šivilje Urše Kuharic na Dobravi pri Ormožu. Roparji so bili oboroženi z vojaškimi puškami. Hišo so popolnoma izropali. Pobrali so vso obleko, posteljino, vse jestvine in maščobo, kratko: vse. Niti noža in vilice niso pri hiši pustili. Urša Kuharic ima posebno veliko škodo, ker so ji odnesli tudi vse njene prihranke, okoli 1300 dinarjev in vso blago strank, ki ga je imela pri sebi od strank za obleke. Dve ženski, ki ste bile pri hiši, ste si rešili življenje s tem, da ste zbežali na podstrešje in to za seboj zaprli. Vse kaže, da so bili roparji iz Hrvatske, katere je vodil in k ropu napeljal neki malopridni domačin, ki je moral za vse pri hiši znati. Ni ga skoraj tedna, da se ne bi slišalo, da je bilo tu ali tam v okolici ropano. In vendar je vse prizadevanje orožništva zastonj, da bi tem zlikavcem prišli na sled. Mogoče se mu bode zdaj posrečilo!
Skrajna sirovost in podivjanost. V okolici Vojnika se je dogodil neverjeten slučaj brezsrčraosti. Pri nekem očmu in teti je živela sirota rejenka., 4 leta stara. Oba reditelja sta z rejenko postopala ves čas skrajno hudobno, jo pretepavala in mučila na vse načine. Pred nekaj dnevi sta jo tako pretepala, da je revica na vrezninah in udarcih, ki jih je pri tem zadobila, izkrvavela in umrla. Oba suroveža je orožništvo odpeljalo v zapore.
Bivši vojaki v nedeljo, dne 8. avgusta, vsi na Brezje! Polovična vožnja dovoljena!
V Puščavi se letos obhajata največja romarska shoda na praznik Vnebovzetja D. M. 15. avgusta in semjska nedelja 22. avgusta. Na oba shoda bo že na predvečer pridiga in na dan dve
Navodila za kmetske dneve.
Izkaznice. Kdor še nima izkaznic za kmetske dneve v Mariboru, naj jo kupi pri naših zaupnikih. Stane le 5 D in nudi polovično vožnjo, skupno prenočišče in pristop k vsem prireditvam.
Zaupnike prosimo, da nam takoj javijo, ako jim je zmanjkalo izkaznic za razprodajo. Pripravljalni odbor jih ima še veliko na razpolago.
Izkaznice veljajo od 10. do 17- avgusta. Vozite se lahko z vsemi vlaki ljubljanskega in zagrebškega ravnateljstva.	, .
Izkaznice ne pozabite doma! Ta vam daje ugodnost polovične vožnje, pravico do brezplačnega prenočišča m do stojišča pri prireditvi v nedeljo popoldne.
Kako je ravnati z izkaznico! 1. Vsak udeleženec naj na njo napiše svoje ime in naj se podpiše. 2. Na domači postaji, kjer se odpelje, naj vsakdo da izkaznico žigosati, kupi celo karto in jo tudi da žigosati ter jo shrani za nazaj. 3. V Mariboru mora vsak dati izkaznico žigosati pripravljalnemu odboru v potrdilo, da se je res udeležil tam kmetskih dnevov. Te tri reči naj si vsak zapomni glede izkaznic.
Prenočišča. Pripravljalni odbor je pripravil .po poseb nem odboru prenočišča. Ko pridete v Maribor, se prijavite v naši pisarni, kjer boste podrobnejše izvedeli. Skupna prenočišča so brezplačna. Dobavimo pa proti odškodnini lx>ljša prenočišča vsem, ki se za to prijavijo. A priglasiti se je čimpreje. _
Hrana. Za udeležence dne 13. in dne 14. avgusta bomo oskrbeli hrano. Enako tudi za Orle in Orlice v nedeljo dne 15. avgusta. Ostali udeleženci naj si v nedeljo dobijo hrano v gostilnah, ki jih bomo danes teden priporočili, to so gostilne, ki imajo naročene naše časopise. Za hrano se bo priglasiti vsaki dan dne 13. in 14. avgusta sproti pred začetkom predavanj.
Društvom! Vsa društva naj z udeleženci iz svojega kraja zanesljivo pošljejo društveno zastavo, ako jo imajo. Določijo naj tudi reditelja, ki bo skrbel za svoje domačine, da bo vse v redu.
In če bo dež? Prireditev je pripravljena tako, da se bo vršila ob vsakem vremenu.
Pisarna se nahaja v veži palače Zadružno-gospodar-ske banke, Aleksandrova cesta 6, poleg frančiškanske cerkve.
Ameriško oranje s Fordovim traktorjem si bodo lahko ogledali udeleženci kmetskih dnevov v soboto od 13.—14. Kraj se objavi v pisarni pripravljalnega odbora in v raznih časopisih.
Naša društva.
Katoliško prosvetno društvo v Jarcnini priredi v nedeljo, dne 8. avgusta po večernicah na prostem pred cerkvijo igro tri-dejanko »Fernando, strah Asturije« in šaloigro: »Prepirljiva soseda». Uljudno vabimo domačine in sosede, posebne pa še Mari-
pridigi pri rani službi božji ob sedmih in pri pozni ob desetih; razven tega bode še pet, ozir. sedem sv. maš — po mogočnosti še več. Romarji povabljeni.
Komanje k Sv. Roku. Lepa romarska božja pot v Šmarje pri , Jelšah in k sv. Roku je gotovo tudi letos v mislih marsikateremu | ljubitelju naših božjih potov. Saj je >na jezerah« velika priproš-j njica naša, Devica Marija, na hribu nad njo pa priprošnjik za j našo srečo v gospodarstvu in bolezni — sv. Rok. Slovesnosti se bodo tudi letos vršile po navadnem sporedu. V soboto, dne 14. avg. cb 6. uri zvečer bo v župnijski cerkvi sprejem romarjev, pridiga in litanije. Drugi dan bodo slovesna sveta opravila v župnijski cerkvi, popoldne ob treh pa gre procesija k sv. Roku, kjer bodo isti dan, pa tudi drugi dan, v pondeljek, običajne cerkvene slovesnosti. Za spovednike je poskrbljeno tako, da bo lahko prišel vsak romar na vrsto. Pri sv. Roku se bo tudi pobiralo za dva nova rokovska zvonova. Precej denarja je že nabranega, vendar se manjka. Romarjem se prav toplo priporočamo za darove, da bodo jim prihodnje leto že novi zvonovi peli v pozdrav. V soboto zvečer po pozdravni pridigi bo v Katoliškem domu na čast romarjem igra »Miklova Zala«, ki jo naši člani Mohorjeve družbe že nekoliko poznajo. S to igro bomo namreč otvorili novi, krasno-slikan šmarski oder, ki bo te dni dogotavljen. Cene bodo nizke. Kličemo vam vsem: Ne pozabljajte naših lepih božjih poti, ne opuščajte starih navad! Zato pridite!
Minister pravde Marko Gjuričič umrl. Na letovišču v Karlovih Varih na Čehoslovaškem je umrl naš minister pravde Marko Gjuričič. Truplo pokojnega bodo prepeljali v Beograd.
Strašna nesreča vsled eksplozije parnega stroja se je
pripetila te dni v Slavoniji med vasmi Bekteš in Kutjevo. Posestnik parne lokomobile Abramovič se je hotel s strojem odpeljati v sosedno vas, kjer je hotel z lokomobilo mlatiti. Med potjo pa je zavozil v jarek. Vsi poskusi, da se lokomobilo spravi na cesto, so bili zastonj. Končno se je lastnik razjezil ter pričel stroj kuriti kot nor. Ker je manjkal na stroju manometer (priprava za merjenje tlaka), je dosegla para v kotlu silno napetost. Okrog prevrnjenega stroja se je med tem nabralo kakih 40 ljudi, ki so radovedno gledali početje lastnika. Nenadoma pa se je začula strašna eksplozija, deli parnega stroja so zleteli v zrak, posestnik Abramovič je obležal mrtev, vsi gledalci pa so bili nevarno ranjeni. Preveč napeta para je raznesila lokomobilo na drobne kose.
Mrtvega bodo obesili. Mladoturški voditelj Kara Kemal se je ustrelil v trenutku, ko so ga hoteli aretirati. 2e od začetka julija ga je policija iskala kot glavnega inspiratorja napada na Ghazija in v smirnskem procesu radi napada na Kemal pašo je bil kot glavni povzročitelj v odsotnosti obsojen na smrt. Policija ga je dolgo iskala, dasi so grozili s smrtno kaznijo vsem, ki so ga skrivali. Končno so razpisali na njegovo glavo veliko nagrado. Ustrelil se je pred očmi policistov. Njegovo truplo bodo obesili.
Dijaki pretepli profesorje. V Sassavi so na tamošnji gimnaziji ob koncu šolskega leta izmed 72 učencev in učenk samio trije dobili zadosten red. Učenke so vse padle. Zato so dijaki in dijakinje napadli na večerni promenadi profesorje, jih kamenjali, oplju-vali in pretepli. Šele policija je mogla rešiti profesorje in raz-gnati razjarjene učence.
Silna poplava na Japonskem. 8000 poplavljenih hiš. 400 utopljencev. Po vesteh iz Tokija je uničila strahovita poplava celo pokrajino Kano, ki se nahaja na najjužnejšem delu Japonske. Vodovje je razdrlo 750 zgradb in poplavilo nad 8000 hiš. Nesreča je zahtevala 400 človeških žrtev. Ne urje je odplavilo ogromne količine plodne zemlje. V Ka-shinoni blizu zapadne obali je voda odplavila kar celo stavbo ljudske šole, pri čemur je utonilo 60 učencev z učitelji vred. V Sangu je voda uničila 800 hiš.
V pažnjo in uvaževanje igralcem državne razredne loterije. Tvrdka L. Ž. Konjovič, Beograd, obvešča svoje cenjene odjemalce, da ima samo še jako omejeno število srečk III. razr. na razpolago ter radi nenavadno številnega povpraševanja po srečkah obstoja nevarnost, da ostanejo interesenti, ki ne naroče srečk, brez istih. V interesu naših cenjenih odjemlacev je, da nanoče srečke za III. razred čimprej.
Zgubila se je v Rušah 27 let stara Jožefa Repolusk. Ako je komu kaj znano o slaboumni, naj sporoči na naslov: Vincenc Repolusk, Ruše.
Pisma iz domačih hrajn.
Sv. Peter pri Mariboru. Al' ga pihnemo! V Ornikovem klancu je namreč nekdo psu na rep stopil, pes je zacvilil in sedaj nič več ne straši in je cesta brez blata, lepo pošodrana, čisto pripravna za kratkohlačnega biciklista, ki kakor paglavec za človekom s prstom kaže. No, alstn! In se je našel dijamant za šipe in še marsikaj in bi bilo dobro, če bi se tudi to oznanilo pri cerkvi, da bi več ne strašilo. — V Celestrini je umrl Alojz Bombek, star 74 let. Dosedaj jih je umrlo v naši župniji 25, rojenih je bilo
borčane, ki naj ta dan napravijo zlet v Jarenino! V slučaju slabega vremena se preloži na 22. avgusta.
Hajdina pri Ptuju. Tukajšnja Dekliška zveza in Marijina družba obhaja v nedeljo, 8. avgusta na slovesen način prvo obletnico svoje slovesne posvetitve Srcu Jezusovemu. V to svrho se vrši zjutraj v cerkvi cerkvena pobožnost, združena s skupnim sv. obhajilom članic obeh organizacij, sv. mašo in za to svečanost primernim cerkvenim govorom č. g. Alojzija Skuhala. — Popoldne po večernicah pa se vrši v dvorani Društvenega doma svečana dekliška akademija z zelo pestrim sporedom.
Sv. Anton v Slov. gor. Javno žrebanje velike efektne loterije se vrši nepreklicno dne 22. avgusta pred gostilno Rojs. Vrši se tudi prvi telovadni nastop domačega orlovskega odseka, kateri pri tej priliki slovesno obhaja dvoletnico svojega obstoja. Domačini, sosedje in vsi drugi, pridite.
Dekanijski tabor vseh Marijinih družb se vrši v Zavrču pri Devici Mariji dne 15. avgusta. Ob 10. uri bo slovesna služba božja. Pridiguje mil. g. kanonik Casl. Po sv. maši zborovanje zunaj cerkve z govori, petjem itd. Po zborovanju so večernice. Tabora sc udeležijo vse sosedne Marijine družbe, mladeniške in dekliške. Vabljena pa tudi druga mladina!
Dekliško zborovanje celjske in braslovške dekanijc se vrši dne 8. avgusta t. 1. na gori Oljki. Po slovesni službi božji je prosvetno zborovanje, katerega se poleg mladenk udeleže lahko vsi ostali. Pri zborovanju govori zastopnik Prosvetne zveze iz Maribora.
Galicija pri Celju. Pri nas v Galiciji se je vršila v nedeljo na Jakobovo veselica z dvema predstavama. Vršilo se je vse v najlepšem redu, čeravno se je nasprotovalo od tam, od koder bi se moglo tako stvar najbolj podpirati. V nedeljo, dne 8. avgusta se igra zopet ponovi na Pernovem ob 3. uri popoldne pri gospodu
Dr. NEUWIRTH
se je povrni] in zopet ordinira ob delavnikih od 9. do 11. ure dopoldne in do 2. do 3. ure popoldne. 1029
<0, poročenih pa samo 7 parov. — K Sv. Uršuli pojdemo 8. avgusta s popoldanskim vlakom, seveda ob lepem vremenu. — Za prireditev pri gospodu Sandeju se pridno pripravljamo. Tako je prav! Čemu bi si grenili življenje s svajo in muhami. Pokažimo, da smo složeni ter prijatelji! O potrebi Društvenega doma noben pameten človek ne dvomi, če pa se še kdo najde, mu ne moremo braniti, če ga luna trka. Naši vrti sosedje Marjetčani so prišli pretečeno nedeljo v veličastni procesiji s svojim blagim gospodom župnikom in duhovnim svetnikom jubilantom na Goro. Ljudstvo je pokazalo, kako ljubi svojega dušnega pastirja. Prihodnje leto bo pa tridesetletnica župnikovanja pri Sv. Marjeti.
Slov. Bistrica. Na primiciji g. novomašnika Gregorja Za-fošnik se je potom licitacije nabralo za Katoliški dom v Slov. Bistrici 239 D. — Dne 28. julija se je preselil iz Slov. Bistrice v svojo rojstno župnijo k Sv. Benediktu v Slov. goricah organist in cerkovnik g. Joško Krajnc. Imenovani je skozi 6 let izvrševal svojo službo nad vse vestno. Prav pridno pa je deloval tudi v vseh katoliških društvih. V znak hvaležnosti so mu združena katoliška društva priredila poslovilni večer, na katerem se je zopet nabralo za Katoliški dom v Slov. Bistrici 431 D. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala.
Sv. Anton v Slov. goricah. Kakor lani, tako bo tudi letos romarska procesija od nas na Sladko goro. Dne 11. avgusta bo ob 9. uri sv. maša in po sv. maši odhod v procesiji. Obišče se na tej božji poti mnogo cerkev, posebno tri romarske: Mati božja na Ptujski gori, Sladka gora in Šmarje.
Gornja Radgona. Ob posvetitvi Merčnikove družine presv. Srcu Jezusovemu dne 11. julija, se je v Rodmoškem vrhu nabralo 100 D za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Darovalcem povrni dobrotni Bog! — Cividinijevega brivskega pomočnika, ki je pri kopanju 18. julija vsled krča v Muri utonil, so našli blizu Beltinec. Utopljenec je bil rodom Hrvat. — V nedeljo, dne t. avgusta je priredilo godbeno društvo »Mura« v parku ob Muri tombolo v prid društvu za pokritje izdatkov za nove instrumente. — Železniška uprava namerava razširiti naš kolodvor. Sklep toplo pozdravljamo, ker je kolodvor tega silno potreben. V torek, dne 27. julija se je mudila na licu mesta v ta namen določena komisija. — Ker se to dosedaj še ni zgodilo, izrekamo danes na tem mestu vsem sotrudnikom in sotrudnicam ob priliki orlovske prireditve v Gornji Radgoni najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Gasilsko društvo v Moškanjcih je slavilo zadnjo nedeljo 20 letnico obstoja in plodonosnega delovanja. Ta proslava se je začela ob navzočnosti sosednjih društev, gosp. poelanca Vesenjaka, komisarja ptujskega okrajnega zastopa g. M. Brenčiča in več drugih odličnih gostov s službo božjo. Po cerkvenem opravilu je govoril gasilcem poslanec domačin gospod Vesenjak. Popoldne je bila dobro obiskana vrtna veselica z gledališko igro, deklamacijami in godbo. Ob priliki te proslave je pozval k Sv. Marjeti g. Vesenjak župane iz Ptujskega polja in se je dogovoril z njimi glede regulacijskih del na Dravi od Ptuja do Sv. Marka, kjer trga reka še sedaj ob suhem vremenu posestnikom zemljo in gozdove. Skoda, katero je povzročila zadnje mesece Drava s trganjem zemljišč, je ogromna in so že nekateri kmetski domovi ob Dravi v resni nevarnosti.
Središče ob Dravi. V nedeljo, dne 1. avgusta je imelo Dravsko sokolsko okrožje tukaj svoj IV. okrožni zlet. Po vsem dopoldanskem mrtvilu, je opoldne naenkrat prišla nevihta ter se vlit gosti dež. Na maloštevilne Sokole je to vplivalo tako porazno, da so v svoji zmedenosti napisali na v Društvenem domu se zbirajoče Orle za odhod k Sv. Bolfanku listič, sledeče otroške vsebine: »Prijateljem dežja! Prosimo Vas, pojdite domov ali pa k Sv. Bolfenku, da bode enkrat prenehaLo deževati. Dežja imamo že preko glave. Zdravo! — Mnenja smo, da bi bilo za dobre medsebojne odnošaje in ljubi mir, v katerem hočemo živeti tudi s Sokoli, bolje, če bi ta neumestna in za Sokole ne baš modra »šala« izostala. Če hočete veljati za napredne, kot to ob vsaki priliki tako radi povdarjate, potem bi Vam moralo biti izzivanje in razno »čukanje«, ki ga ta dan ni manjkalo, nekaj tujega in prostaškega. Sicer pa nas ne uklonite! Razlika med našo odsekovno in vašo okrožno prireditvijo nam je porok za to. — Bog živi!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Blagoslovitev križa na pokopališču. V nedeljo., 1. avgusta se je vršila popoldne po večernicah slovesnost, kakoršna se je ravno na isti način vršila pred 30 leti, ko se je blagoslavljal novi križ za pokopališče. Ker je zob časa precej uničil in pokvaril znamenje križa, je sedaj po agilnosti gospoda župnika in dobrotljivosti faranov, ki so darovali les za kriz in denar za prenovitev podobe Križanega vršil zelo ganljiv obred blagoslovitve. Najprej se je v cerkvi blagoslovila podoba Križanega, katero so potem štirje fantje člani mlad. Marijine družbe, 7. belimi traki na prsih, nesli v procesiji na pokopališče, kjer se je izvršilo potem še blagoslovitev križa.
Šmartno pri Slovenjgradeu. Tudi pri nas je neurje napravilo velikansko škodo. Mislinja je na mnogih krajih izstopila, odnašala zemljo in seno. Z obupom v bodočnost gleda naše ljudstvo, ko nima nikogar v državi, ki bi mu v žalostnem položaju prišel na pomč. Dne 16. julija je umrl Rusovški Jurij, ki je bil sicer slaboumen, a poštenjak, ki jih je malo takih med nami. — Tudi pri nas imamo siroveže. Svoje potvorjeno srce izlivajo v ostudnih napisih na postajališču. Občinski odborniki, zganite se, in odstranite ta sramoten pečat naše ponosne nadžupnije.
Šmartno v Rožni dolini. Naši dopisniki bolj neradi pišejo, zato se je pa več novic nabralo, veselih in žalostnih. Vesela je ta, da smo dne 30. maja z največjo slovesnostjo sprejeli tri nove zvonove, ki jih je blagoslovil gospod prelat dr. Tomažič obenem s krasno novo mladeniško zastavo. Smartin je bil v cvetju in mlajih, kakor še nikdar. Do 50 velikanskih smrek, ki so bile visoke kakor zvonik ter nekatere črez 3 kub. metre v obsegu, so postavili fantje, dekleta pa z venci prepletle vse daleč na okrog, da je izgledal Smartin res kakor raj. Pa kakor je nekdaj v raju kača naredila nered in nesrečo, tako je hotela s svojim strupenim jezikom, z nevioščljivostjo, z napuhom in z obrekovanjem tudi nam skaliti veselje nad novimi zvonovi —• pa smo jo pognali, to kačo. Druga žalostna vest pa je, da smo imeli dne 20. julija ponoči ob enajstih hudo točo. Nekatere vasi, hvala Bogu, da ne mnogo, je močno naklestila. Se tretji dan so pod cerkvenim žlebom ležale cele kepe toče. Ker je vse, hmelj, sadje in v vinogradih lepo kazalo, ter je še bito tudi žito vse na polju, je škoda zelo velika. »Slov. Gospodarja« imajo pri nas vse boljše hiše. Koliko pa so vredni tisti »tudi dobri kristjani«, ki se jim bolj dopade veliko dražja liberalna »Nova Doba«, kakor krščanski list, o tem pa mi ni treba pisati, zato pa pika.
Kalobje. Tukaj se bo obhajal sv. misijon od 5. do 12. septembra t. 1. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem. Vabljeni so tudi romarji iz drugih krajev, da v obilnem številu pohitijo počastiti Kalobsko Mater božjo. Kdor ljubi lep razgled, naj poroma na prijazni hrib, ne bo mu žal. Preskrbljeno bo za zadostno število spovednikov, da bo vsak lahko opravil svojo pobožnost.
Sv. Rupert nad l.aSkiin. Minuli dnevi nalivov so bili tudi za naš kraj usodepolni. plazovjo je napravilo povsod po župniji ve-lik.anj.ko škodo. Za več dui smo bili popolnoma odrezani od zu-
i nanjega svela na edini, kolikor toliko dobri cesti, ki nas. veže z Laškim. V Malibrezi na Ostanšekovem je plaz dne 12. julija navalil na cesto več tisoč kub. metrov prsti in proda; za silo so delavci po trudapolnem, večdnevnem naporu toliko prevrtali na-sipimo, da je mogoče voziti. Cele njive, travnike je plaz odtrgal na bregu in zavalil daleč doli v nižavo ali v potoke. Mnogo sena je segnilo ali pa ga je voda odplavila, krompir je v malo bolj ravnih ali nizkih legah popolnoma segnil, trta, kolikor jio je ob naših bregovih, je rujava kakor novembra, grozdje odpada posebno v amerikanskih nasadih skoro do zadnje jagode. Gospod minister Pucelj, sedaj pridite k nam in nam pokažite, pri čem naj letos »šparamo«, kakor vi kmetom svetujete! — Krvavo potrebna nam je cesta, ki bi nas vezala s Sv. Jurjem; spomladi se je reklo, da bo okrajni zastiop celjski vzel zadevo odločno v roke, a sedaj je vse tiho. Kalobčani, ki bi imeli glavno besedo, stanovitno molčijo in dremljejo, naši ljudje kolnejo, se pridušujejo, ko vlačijo živino iz blata in luž — voza sploh nobena sila več ne spravi naprej —, potem pa ostane vse pri starem. Samo žabe v obcestnih lužah nagajajo v tihih nočeh: rega, rega, kvak, kvak — zakaj ste neumni tak!
Svetina pri Celju. Lepa nedelja za Svetino se obhaja dne 8. avgusta. Romarji imajo priliko za sv. spoved že v soboto, dne 7. avgusta, od 4. ure popoldne naprej. V nedeljo je dvojno opravilo: ob 6. in 10. liri. Pri poznem opravilu ob lepem vremenu znana znamenita procesija z Najsvetejšim, pridiga in slovesna sv. maša. Pridite!
Sv. Jcdert nad Laškim. Dolgotrajno deževje je tudi tu napravilo mnogo škode. Drevje, ki ga je bil spomladi sam cvet, obeta le srednji donos. Pač pa so obrodile češplje, ki jih dve leti ni bilo nič. Trave je bilo obilo, a sušila se je počasi in zgubila s tem precej redilne vrednosti. Otava dobro poganja, ker ima moče. Pšenica in druga žita so povoljna, samo ponekod vležana in premalo dozorela, ker se mudi z žetvijo radi ajde. Ta bo prišla pozno v zemljo in bo dozorela le, če bo jesensko vreme ugodno. Vedni nalivi so pokvarili ceste in kolovoze, odnesli brvi, povzročili plaze. Posestniku krivcu na Breznem je plaz zrušil kozolec ter mu pokvaril zemljišče, da je še hiša v nevarnosti, zato se je kot rudar preselil v rudniško stanovanje.
Oglejte si, ko pridete v Maribor
lepo izgotovljene obleke za dijake in dečke od najcenejše do najboljše vrste, štofe za možke obleke, pliša, platno od 7 din. naprej, perje, odeje, koče in nepremočljive plahte, ter razno drugo manufakturno blago, vse v veliki izbiri, kupite najbolje in najceneje v stari, dobro znani trgovini
Anton Maeun, Maribor,GosposkalO
Podružniea v Ptuju.	1053

NAEjJl ozjtajvie, A
Priden, zdrav in močen učenec se sprejme takoj pri Lud. Krats-dorfer, trgovec, Loče pri Poljča-nah.	1028 2—1
V prosto stanovanje na deželi ob
okrajni cesti sprejmem proti majhni najemnini šiviljo. Ponudbe na uredništvo pod »Brez konkurence«.	1039
Iščem službo za viničarja ali pa za majerja. 3 delavne moči in bi že nastopil lahko do 1. novembra na upravništvio lista. 1041
2—1
Službo iščem k srednje, težkim konjem v Mariboru ali v bližini; znam tudi poljedelska dela. Naslov v upravi.	1040
Učenec za mizarstvo, močen in zdrav se sprejme, Krekova 18, Maribor._1046
Mesarski učenee iz poštene hiše se takoj sprejme pri J. Schrott v Mariboru, Koroška cesta št. 53.
1043 2—1
Pekovskega učenca v vso oskrbo sprejme: Josef Likeb, pek. mojster, St. Jur ob Taboru. 1055
Službo nočnega čuvarja išče bivši orožnik v mestu ali okolici Maribora. Naslov v upravništvu.
1057
Išče se priprosta vdova brez otrok, s pokojnino, vajena gospodarstva, kot opora bolehne gospe na malem posestvu. Dopisi na »Vdova 26«, Rogaška Slatina, poštnoležeče. 1054 2—1
V najem se da majerija, 30 oralov, 4 voli proti živežu. Ponudbe pod »blizu Maribora« na upravo lista._1058 2—1
Malo posestvo se proda pri Sv. Miklavžu št. 80 pri Mariboru pod ugodnimi pogoji.	1045
Prvovrstno vinogradsko posestvo v lepem kraju Slovenskih goric, ugodno na prodaj. Pojasnila daje Majhenič, Maribor, Grajski trg 2._1044 2—1
Posestva Maribor okolica. Večja in manjša ob Pesnici, Sv. Lenart, Dravsko polje, Slovenjigradec,, bližina Maribor, na prodaj, nakup, zamena. Naslovi: »Marstan« Maribor, Rotovški trg 4. 1049
Gostilna in trgovina se radi družinskih razmer takoj proda; je okoli 3 orale polja. Raimund Glaser, stavbenik, Tržaška cesta št. 39.	1034
Proda se 7% orala veliko posestvo z dobro zidano hišo in gospodarskim poslopjem v Sp. Radvanju 39, Maribor. Plačilni pogoji ugodni, ki se izvejo isto-tam.	1056
Posestvo v dobrem stanu, zidana poslopja, novi svinjaki, novo krita stiskalnica, velik sadonos-nik in vinograd, njive, travnik, nekaj gozda, skupno 6—7 oralov. Proda Anton Stuhec, Stavenski vrh 4 pri Gor. Radgoni. 1036
Trgovina na prodaj na prometnem kraju brez konkurence, hiša z gospodarskim poslopjem, velik vrt njiva, gozd, se takoj proda. Poizve se pri lastniku Antonu Knafliču, Lušečka vas, Poljčane.
1037
Pobičkanosna posest, okolica Sv. Jurij ob Pesnici, 40 oralov, glavni donos: vinograd, sadonosnik, gozd. Na prodaj s pridelkom, i Naslov »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4.	1048
l Mlin ob Pesnici na novo postav-| ljen, na prometnem kraju v ma-i lim posestvom nakup ali najem. Naslov: »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4.	1047
Pospstvo 20 oralov se proda. — I.ubej, Lajtersberg, Pesnica. 1030
Lepo vinogradno posestvo, skupaj 6 oralov, 10 minut od farne cerkve in drž. ceste, 1 uro od postaje Moškanjci, se radi bolezni proda. Knez Terezija, Po-lenšak, Moškanjci.	1042
Izjava. Podpisani Jožef Verčko izjavlja, da za svojega zeta Iv. Lampret v nobenem oziru ni plačnik za njegove račune. Jož. Verčko, Brezno.	1035
rJ[=J[!
0 [=]Q
Priporočam svoje lastne izdelke vseh vrst. Kotle za žganje in za vodo, za perilo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate ter izvršujem točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po dnevni ceni.
Z velespoštovanjem
Marko Čutič, ko tiar
Maribor, Slovenska ulica 18.	( ^
Celje, 24. julija 1926.
Gospod JAKOB K0K0T v Racah.
Naznanjam Vam, da so Vaše naravne zobne rože resnično dobre, tako da sem sedaj popolnoma zdrav na zobeh in tudi na želodcu. — Priporočam vsakemu,, ki trpi na zobobolu, da jih uporabi!
S spoštovanjem
102T	Jožef Perko, Celje, Prešernova ulica.
Posteljni vložki s križem
se po meri izdelujejo, 1 komad 175 din., afrikmatrace tridelne 420, 450 din., zašite odeje 180, 200, 240 din., flanel-koce 60, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 68 din., ženski predpasniki 26—80 din., ženske bluze 45—110 din., ženske obleke 100—240 din., ženske ali moške srajce 45—72 din., ceighlače 70—100 din., ključavničarske obleke 140 din., nahrbtnike 40—110 din., potne košare 40—80 din., vrvi za perilo 1 m 1 din., dolgost 10—50 m, vrvi za zvonove, kleti, studence, vsako dolgost in debelost 1 kg 40 D, štrange, ujzde in povezne vrvi.
Impregnirane dežne plahte za vozove vse velikosti 1 kvadraimeter 60 D. za konje nepremočljive plahte s ku-metšpieo 1 par 640 din.
Pošilja se tudi na vse kraje. ALOJZIJ GNIUŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG" ŠTEV. 6.
Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko pod jetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna.	1032 16—1
FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta 25.
društva, šole itd. znaten popust.
971
Naznanilo otvoritve.
Podpisani javljam cenj. občinstvu, da sem otvoril trgovino z mešanim' blagom in lesom v Janževem whu 52 (po domače: gostilna pri Sambolu) prej Semšek, ter se za obilen obisk najtoplejše priporočam!	1059
Joško Sunčič, trgovec, Janžev vrh, p*. Brezno-Ribnica, Poh.
ZaliTrala.
Prigodom smrti našega preblagegas očeta, mola, strica, starega očeta
po domače »Kolarja« iz Pernice, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vlč^ g. domačemu župniku Jerneju Fraugeš za vodstvo sprevoda ter za tolažbo rajnemu ob priliki njegove zadnje popotnice.
Nadalje naša prisrčna zahvala g. nadueit. Vauda za vodstvo petja na domu in ob odprtem grobu, kakor tudi vsem pevcem za popolno udeležbo.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom in drugim, ki so blagopokojnika tolažili v urah njegove težke in neozdravljive bolezni ter ga spremili na njegovem zadnjem potu.
Vsem in vsakemu posebej prisrčni: »Bog plati!«
Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 27. jul. 1926.
Žalujoči ostali.
aBBBBBBBBBBBBHBBBlBBBMiaBI
se naznanja, da dobijo vsi posetniki kmetskih dnevov v Mariboru od dne 13. do 15. avgusta t. 1. pri nakupu blaga posebno znižane cene v manufakturni trgovini
Grajski trg 1	MARIBOR blizu gost. Črni orel
in proti izkaznici obiska kmetskih dnevov še
10°/o
popusta, kateri znesek se vsakemu izplača takoj v denarju
pri blagajni.	1050
Priporoča se Vam, da izrabite to priliko.
5. avgusta 19€6.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Jiahor jo delala ie l/asa *$tam mati; 1	bilo /« pr'milno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
Fravun framk^kavnim pridaikom.
Ta je danes se vedno tako fin kakor izvrsten oridatek K zrnali in žiTni kavi I-er bo to l"udi zmeraj ostal. ^
Novo izdanje Cirilove knjižnice. V založbi Cirilove tis karne v Mariboru sta izšli pravkar kot 15. in 16. zvezek našim knjižnicam. — »Zgodbe napoleonskega vojaka«, francoski spisal Erckmann-Chatrian, poslovenil Al. B., so Cirilove knjižnice dve zanimivi knjigi, ki bosta zopet obo gatili našo prevodno literaturo ter oživeli naš književni trg, ki je zadnja leta tako mrtev. Knjigi sta prevoda iz italijanske in francoske literature ter bosta zlasti dobrodošli Izhajale kot podlistek v »Gospodarju« ter vzbujale splošno pozornost. Velezanimiva snov obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod v Rusijo, odločilno bitko pri Lip akem in končni poraz Francozov. Knjigo bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so preživeli vse strahote svetovne vojne. Gena broširani knjigi je 12 din. — »Mali svet naših očetov« je delo slavnega italijanskega pisatelja Antonia Fo-gazzaro. Ozadje romana tvorijo silno burni dogodki, ki »o leta 1848 pričeli ogrožati avstrijsko-nemški imperijali-iem v Gornji Italiji ter so dosegli 1. 1851 vrhunec vstaje, ki je bila krvavo zadušena. V tem okvirju slika strastno In ginljivo zgodbo ljubezni mladega markiza Franca Mai-roni in njegove žene Luize. Globoko ljubav do katoliške vere in domovine daje romanu privlačnost, kot jo ima le malokatera knjiga. Knjiga stane broširana 28 din. — Do edaj so izšle že sledeče knjige Cirilove knjižnice: 1. Naša država (razprodano). 2. Slovenski Piemont, 7 din. 3. Slovenska žena, 10 din. 4. Moj stric in moj župnik, 4 din. B. Gladiatorji, I. del, 8 din. 6. Gladiatorji, II. del, 10 din. 7. Nevidni človek, 7 din. 8. Dušica, I. in II. del, 16 din.
V libijski puščavi, 12 din. 10. Živ pokopan, § din. 11. Izpovedi socialista, 16 din. 12. Džungla, I. del, 18 din. 18. Šumi, šumi Drava, 5 din. 14. Slovenske gorice, 7 din. — Knjige priporočamo posebno knjižnicam naših prosvetnih društev!
Kmetski fant, kateri se razume Kupim posestvo, 6 do 8 oralov z pri konjih in poljskem delu, se dobrim poslopjem v Slovenskih sprejme pri Anki Pinter v Slov. goricah. Kristl Ivan Mlinska uL Bistrici.	994 2—1 št. 7, Maribor.	1015
Čevljarski pomočnik na deželi iz-učen, išče delo. Naslov ▼ «pravi.
999
aa in poljska dela, ki zna tudi nekaj mizarskega, tesarskega ali tolarskega dela, sprejmem. Ponudbe na upravo, pod št. 71. 976 stinje
Lepo posestvo na prodaj. Poslopje zidano, z o'
«ob, sadonosnik z mladim drev-
je zidano, z opeko krito, ima "5 f^T'íobrem stanju,
sou, sauouosniK. z iniauim urev- „„íh^k*. ____r	/-
JKawstaBSr Ž s^f":
posta
je oddaljeno samo 5 minut. 1002
Kupim mat* posestvo ali ga vza
mem ▼ najem pod ugodnimi pogoju Cimerman Jurij, Sv. Urban prt Ptuju.	998
Mlin v Pesniški dolini, novozgrajen, dva tečaja, zraven 0 oralov zemljišča, na željo tudi več. Na-Irop ali najem. Naslov >Mar6tan« Maribor, Rotovški trg 4. 1012
Malo posestvo, 4 orale zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem, % ure od kolodvora Hrastje— Mota, se proda z vsem. Ogleda se lahko v Rožičkem vrhu 3, pošta 6v. Jurij ob Sčavnici. Pojasnila daje lastnik Ivan Rosman, Laško it 44; priložiti je znamko za odgovor.	5—1 892
993 2—1
Gostilna in posestvo, obstoječe iz ene gostilniške in ene stanovanjske hiše ter vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, vrtom in 7 oralov arondiranega zemljišča; oddaljeno 15 minut iz Celja, se proda. Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja pod »posestvo«. 965
Beiak & Inkret, Oeije Prešernova -ulica 3 Električne inštalacije	Vodovodne Inštalacije
telefonske, zvončne in signalne	naprava modernih higijeničrtih
naprave. Radio-antene. Popra-	kopelnih sob, klosetov. Toplo-
vila transformatorjev, gene-	vodne naprave, centralne kur-
witorjev, motorjev, raznih apa-	iave. Popravila centralnih kur-
ratov itd	jav, kotlov, armatur, sesalk itd.
kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo ločno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proraonni, načrti vedno na razpolago.
¡Veš enovprežnih in dvovprežnih voz, Landauer in Breakvoa, novi
Sprejme se takoj ▼ podkovstvu izurjen kovaški pomočnik pri g. Stranjšaku, kovaškem mojstru v Oseku, p. Sy. Trojica v Slov. gor. 1031 2-1	to popravljen, proda po niaki ce- ! ni Herman Goli, Velenje. 990 j
	Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani Kegljišče. 540 19—1
Kravarja i» hlapea za razna hiš-	
Za celo stavbo kmečke hiše imam izgotovljene mizarske potrebščine na prodaj. Rok Jesenko, Me-32, p. Podplat. 1011 8—1
olkrita, eno in dvovprež-iz znano
»Bretalkoholna Produkcija« v Ljnbljani, Poljanski nasip št. 10, lešlje vsakemu naročniku Slov. Sospodana zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne ta vam ialt	863
mmmmmmmm
FOTOGRAF JAPELJ, lepe slike, nizke cene, pride tudi na dom.	970
Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Kmetje
najboljše zamenjate in prešate v tovarni bučnega olja
J. HOCHMtTLLER t MARIBORU
pri starem mostu iuž. breg Drave. Po nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo.	1026 12—1
Naznanilo.
Čast mi je, slavnemu občinstvu mesta Maribor in okolice, posebej gornjega Ptujskega polja, naznaniti, da sem odprl v Mariboru, Tržaška cesta 98, blizu mestnega vodo-vodatrgovino stavbinskega materijala.
Dobi se po najnižjih dnevnih cenah Portland-cement, Ivo in gašeno zagorsko apno. — Prevzamem vsa nova in popravilna zidarska dela, brezplačno napravljam načrte in proračune, ako se mi delo poveri, katero izvršim dobro in po nizki ceni. Priporoča se
VINKO LAŠIC, MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 9* obl. zapr. zidarski mojster.
leunliljivo »buvato
Priporoča se
Tiskarna s?. Cirila t Maribora.

polJak«
si mnogi ielije Kristusove podobe (korpus).
¡Oa ustreie ljudem, jih je oskrbela Tiskaraa sv. Sirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 66 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki bo 800 D, 80 cm veliki po 70« in 800 D, 00 cm veliki 3» 809 D, 100 cm veliki po 950 D in p» 1BS0 B, 120 cm veliki pa 1700 D.
»a
kpižl
>bc (korpusom) < i 77 D, B5 cm po ! >, 88 cm po 96 in
stanejo: Velik o« t 55 in 90 D, SO cm 115 D, 40 cm p«
s Tesen« podobo Ü8 cm po 42 in
»7 hi 100 D,
140 B.
križi
H Sovina s te podob» stanejo ▼ raznih »elllesttfl po 4, 12, 18 in 34 D.
Stoječi križi
a kovina ste podobo staaeje ▼ raznih Velikosti! in izpeljavah po 82, M, gR,
80 ii 86 D.
Ispeljava je zel» okusna in solidna ter «e topi« prip»roča, da	■
si vsak, kdor krile potrebuje, ist»
~ " v Ma ""
kspi t Tiskarni «t. Cirila v Maribora.

Oglasi v Slov. Gospodarju
imajo najboljši uspehi
je Sattnerjevo obuvale, vsak čevelj pristoja kot umerjen. Izdelano 1« i; dobrega usnja, upogljivo, elegantno, moderno it trajno. Velika izbira moških in ženikih čevlje* polučevljev in stndal. Y velikem iluatrovansm di-vot ceniku svetovne tvrS' ke H. Suttner v Ljub ljani it. 992 bost» naiii mnogo praktičnih potre* «čin, ki Vaa bodo zanimale. Dobite ga brezplačno. Naroiilt brea vsakega rizika, ker Vam ae nepovšečnb takoj zamenja.
Namizno sadje in sadje za mošt
kakor tudi druge deželne pridelke vsako množino kupuje in prodaja po dnevnih eenah »Panonija«, osrednja gospodarska zadruga, r. z. a o. z., v Mariboru, Meljska cesta 12, tel. 102, kot izvozna centrala za Štajersko.	1025
Sveže siadne glivice
! odda v vsaki množini pivovarna T Gotz, Maribor. 1016 li^LUISOSLi^UtlUUOUUUiAli^Uvili^JL«!^!^
O priliki kmetskih dni v Mariboru se vsem oenj. udeležen-oem priporoča	1007
manulakturna trgovina I. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17,
ki nudi po skrajno nizkih eenah moško, žensko in otroško manufakturno blago, kakor tudi srajce, spodnje hlače, rob ce (platnene in svilnate), nogavice itd. Platno meter od 7 dinarjev naprej.
Ustanovljene leta 1839.
Lambret Chiba
klobučarna
Celje, Kralja Petra eesta št. 14
trgovina klobukov i> klobašarskih iadelkov. Velika zalog« do-asauih snkneaik čevljev. — Popravila po najnižjih cenah.
X
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici y Celju
registrirani zadrugi 2 neomejeno zarezo
Cankarjeva ulica \
poleg davkarije (poprej pri >Be*em volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestai meri.
Navel
Novel
Naval
Vsi l ¿metan t Celle
GLAVNI TRG (pri farni cerkvi).
Amerikanec izdeluje sam, zate prodaja:
odeje (koutre) od ... štofaste moške obleke od . štofaste fantovske obleke od cajgaste moške obleke od cajgaste fantovske obleke od cajgaste hlače od ... . moške kape, štofaste, od .
belo platno od.....
druki od ......
din.	140.— naprej
din.	400.— naprej
din.	100.— naprej
din.	150.— naprej
din.	80.— naprej
din.	45.— naprej
din.	30.— naprej
din.	9.50 naprej
......din. 10.— naprej
— Ostanki po lastni ceni. —
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleko ter vsakovrstnih
nogavic.	952
Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k
Amerikaneu v Celje pri farni eerkvi
»sr
NIKDAR
več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za sukno v veletrgovini
^termeeki, Oelje
št. 24, kjer se letos prodaja močen melton m 45 dinarjev, modern ševijot m 52 dinarjev, fini kam-garn m 60 dinarjev, posebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100 do 300 dinarjev, — Vzorci manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami čez razne domače potrebščin« pa zastonj — ,Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje.
Trgovci engro cene i
6. avgusta 1928.
(uiptk dobo inpc ceni
VekL,
num^Muca^ga. specectpk tolo&nega
anwumtNA
fMel .	Glejte!
i MARTIN SDMER, KONJICE
l Kdor hoče lepo u dobro oblečen kiti, mora t Konjice hiteti; tam v trgovini Snmarjevi, se blago jako pečeni dobi. Za okUta obisk
3« nljudno priporočam! j ——----
Bodbana qlasbila in strun«
Priporočam srojo največjo zalogo pikal ter glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok se se jamči. Ysa popravila se izvršujejo ▼ lastni delavnici, strokovnjaško.
VACLAV SCHRAMM, CELJE
ipec. delavnica ?a izdelovanje gbdbenih glasbil
Nakup starih gosol, čeravno zlomi j snih.
je: is «t x «d jm
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, ' platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drug® različno blago najboljše kakovosti po znižanih ccnak samo v manufakturni trgovini
.	1	~ m
N-l
«8
vodno sveže ie Zagorja, naffMiJSi
Trboveljski in Splitski Portlandcement
zidno in strašno opeko kakor tudi drSg« stavbne potrehSiine in cementa« izdeHke priponoea po najnižjih oenab
C. Pickel, Koroščm ulica 39.
"»"""■ nTTmrrn mi q ji » r airrp t * •i » • ,
Najboljše i zelo trpežne clm
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavi no, cofir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupita najcenejše le v trgovini
J. N. Sošiarič Maritor
Aleksandrova eesta IS.
981
"i"iiiimr

Širite „Naš dom"I
t*
Za obilen obisk so priporoča:
K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
CKVLJARNA
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročno izdelave po konkurenčnih cenah,
Dominik Uršic
TB reer 1.. Oelje.
Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo tudi ceniki.
Na malo.	378	Na veliko.
* % e & m » m o m n m us o « « m s k s. m a a s m m m m &
Pozor!
Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, razlite® moško parilo, belo in rjavo platno, cefire in gotove različne
obleke itd. pri
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 15. ?4anufaktura in lastna izdelovalniea oblek.

isaaBisa^Siiiic&ii^tt^

Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
SjBJSBSBEHBSEI9!39BSEB9EII9CH9!
Kmetje šmarskega sreza
Botri in birmanoit
V sedanje» težkem easu potreba Vam j» poceni in dobro blago zato pridite samo v staro, domaio trgovino
Ed. Suppanz v Pristavi.
Novo blago!	Nizke eone«
Najlepše molitvenika in birmaka darila.
■bflbflbflbbbbbbbbbbbbflbfibbbbbbbbbbp
mi
1
'iwiiiiii i -—i—:tnrri— --r-i—fTiTTiitinnnfTnwn .................................im WMMMIHI'I
Bi* liiijbplj*«» ixs MijTmtjftf ~mm-
It-.«-.; .....
Spodnještajersfel ljudski posojilnici v Mariboru,
Stilu iliet iti I	m* 1,1,	itotei aüßt it. 6
m
Pm Jugoslovanska žičaa iadastrija d. z o. z. Celje
Tov. telefon it 117.
Tov. telefon št. 113.
Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne železna konstrukcije, ograje za gozdov«, vrte in parke ter tenis igraliife. Mreže za presipanje, posteljne vloge, železne postelja Ud. 388
Obrestuje hranilne vloge bree odpovedi po 6^,
na trimesečno odpoved po 8%.
Edino najboljši
Telefon 913
šivalni stroji in kolesa so k
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(hlizu Prešernovega spomenika ob vodi)
== zoamke GrUzner, Adler ta Pli6nix =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dublex. Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
Zadružna gospodarska banka d. d.
cd
cm
m»murnu i
S
Maribor«
1 lastni, BeTaifrafenl palači, Aleksandrova cesta «, »red frančiškanska
eer krije.
th SanSee posle najkulantnejel ~ Najvttj* ebrettovanje rlof U knjižice in v tekožem niui,
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
LaJ
ca m
DD
m
m m s
ca
IX üj Hi
in
CS
m
OD
m
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBli
Kupita si še danes
Zlatorog terpentinovo milo
in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti
Ako vam je sreča mila, boste naili pri vporabi tudi vi skriti zaklad,
pristni zlatnik
po 10 frankov!
hiimi Hi—mif "f"""...............
«Air- Tiskarne oirll» v Mariboru, predstavnik: I,«o Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, izdajatelj: KonzorsiJ »Slov?s«Vt*/ ^	Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariborn.