PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
lP
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 288 (12.613)
Trst, sobota, 6. decembra 1986
Nepregledna množica študentov preplavila mestno središče
Hudi spopadi med policijo in študenti v Parizu in drugih francoskih mestih
Med študenti so trije hudo ranjeni
Včeraj nove demonstracije po vsej Franciji
PARIZ Študentovske manifestacije, ki so bile v četrtek v Parizu, so se včeraj ponovile in se razširile še na druga velika francoska mesta. Sklicali so jih v znak protesta zaradi izjemne brutalnosti, s katero je policija skušala razgnati veličastno manifestacijo proti reformi francoske univerze, na kateri je po besedah organizatorjev sodelo-
val en milijon demonstrantov, po komunističnem viru 800.000, po policijskem pa 200.000.
Med študenti in policijo je bilo zaradi spopadov veliki ranjenih. V četrtek sta bila težko ranjena dva študenta, včeraj pa še en dijak. V bolnišnici se bori za življenje zaradi močnega
udarca v glavo. Tudi zdravstveno stanje ostalih dveh mladeničev je resno. Enega je v glavo zadela solzilna bomba in bo skoraj gotovo ob oko, drugemu pa je bomba eksplodirala v roki in mu jo odnesla. V priporu je 39 mladih.
Prvi dan manifestacij so odpeljali v bolnišnico 70 študentov, od teh jih je 12 še vedno' na zdravljenju. Na policijski strani je bilo 121 ranjenih, 20 pa se jih še zdravi v bolnišnici.
Na študentovski strani je bila vsa dobra volja, da bi demonstracija potekala mirno. Kaj je bilo tisto, ki je delovalo kot prožilec, ni povsem jasno. Namesto da bi zvečer, po končani demonstraciji, študentje prisostvovali rock-koncertu, je prišlo do spopada med demonstranti in policijo. Nekateri zatrjujejo, da so jih povzročili avtonomisti, drugi spet zatrjujejo, da so iskro prižgali čisto navadni huligani.
Iz Sedanjega napetega položaja sta možna le dva izhoda: ali se bodo nemiri, posebno zaradi bližajočih se praznikov, umirili, ali pa se jih bodo polastile politične in sindikalne stranke.
Gotovo je eno: tako množičnega pohoda Pariz že dolgo ni videl, prav gotovo ne od desničarskih demonstracij 1984. leta proti socialističnemu zakonu, ko je po cestah šlo okoli 2 milijona ljudi. Socialisti so takrat napravili izvrstno potezo, morda tudi zato, ker so bili močnejši: zakon so enostavno umaknili.
Tokrat vlada nima velikih možnosti za izbiranje. Če popusti zahtevam študentov, lahko sproži plaz demonstracij drugih kategorij, nezadovoljnih z reformami vprašanj priseljencev, državnega kodeksa, zasebnih jetnišnic, stanja v bolnišnicah in v socialnem zavarovanju, za katerimi stoji v glavnem levica.
Študentovski protesti proti policijskemu nasilju so bili včeraj v Parizu. Demonstranti so se zbrali pred Sorbo-no ob 14. uri, od koder so krenili po mestnih ulicah. Kakšnih 300.000 jih je protestiralo tudi po pariškem predmestju. Demonstranti so ustavili nekaj vlakov na železniških postajah in onemogočili, da bi vlaki zapeljali v predor Fourvier. V Reimsu so za nekaj ur zasedli županstvo, poskušali so priti celo do parlamenta, vendar so jim to preprečili policaji v popolni bojni opremi.
Na sliki (telefoto AP) dramatični trenutki soočanja med demonstranti in policijo.
Včeraj v Londonu začetek
evropskega vrha
NA 2. STRANI
SZ bo spoštovala sporazum Salt 2
MOSKVA — Sovjetska zveza bo spoštovala določila sporazuma o omejevanju strateške jedrske oborožitve Salt 2 kljub dejstvu, da ga je Reaganova administracija kršila z izročitvijo 131. strateškega bombnika B-52 oboroženega z manevrirnimi raketami. Sovjetska agencija TASS je ta sklep opravičila »v luči naporov SZ, da prepreči oboroževalno tekmo in upošteva zahteve vseh miroljubnih sil sveta«.
Agencija pa ni zamudila priložnosti, da ne bi napadla Reaganove administracije, »ki je pred svetom dokazala svojo militaristično politiko omalovaževanja upanja, ki ga je v svetu prižgal reykjaviški vrh«. S kršitvijo sporazuma Salt 2 pa si niso ZDA zagotovile večje varnosti, TASS pa vseeno upa v »premislek« washingtonske administracije.
Uresničujejo se torej napovedi številnih ameriških političnih sil, ki so nasprotovale Reaganovi kršitvi sporazuma Salt 2, ker bi ZDA potegnile krajši konec. Komisija oboroženih sil predstavniškega doma ameriškega kongresa je že uradno obsodila Reaganov sklep kot »nesmiseln in presenetljiv za Ameriko«. Poslanci so mnenja, da tega Reagan ne bi smel storiti, toliko bolj, ker je njegova zunanja politika zaradi afere »Iranian-Čontras-Connection« zašla v slepo ulico.
Celo Ameriki poslušni evropski zavezniki so obsodili Reaganov sklep. Že res, da so obsodbe pospremili z istočasno obsodbo sovjetskih kršitev. Take lepotilne izjave pa ne spremenijo dejstva, da ga je Reagan ponovno polomil v zunanji politiki.
PSI - PRI proti referendumu o sodstvu
RIM — Demokristjani so bili že pripravljeni na vladno krizo zaradi »afere Falcucci«. To sicer ne pride jasno do izraza iz intervjuja tajnika De Mite tedniku ITEspresso, dejstvo pa je, da niso odnosi med KD in njenimi zavezniki najboljši. De Mita polemično potrjuje lastno stališče o »štafeti«, podtajnik PSI Martelli pa s Craxijevimi besedami odvrača, da se dogovori lahko spoštujejo le, če je pot prehodna. »Ko smo se sporazumeli glede štafete,« trdi vodja KD, »smo hoteli predvsem utrditi načelo o zavračanju teze, da vlade ne sme več voditi naša stranka. Mi se odločno držimo sprejetih obvez in to zahtevamo tudi od drugih.« Martelli, ki se je včeraj sešel s Spadolinijem, da bi se z njim pomenil, kako preprečiti referendum o sodstvu, zatrjuje, da z njim ni govoril o »štafeti«.
Kaj pa Spadolini? »Republikanci ne dopuščajo nobenega dvoma glede tega, kako naj se tolmačijo dogovori, o katerih je bilo zadnje dni tudi v napačnem pogledu toliko govora,« je naglasil tajnik PRI, s tem pa nekako naredil korak nazaj v primerjavi s hudimi polemičnimi ostmi iz prejšnjih dni. Medtem se PSI in PRI menita, kako hkrepati za preprečitev referenduma.
(gr)
Včerajšnji razpravi v zbornici prisostvovala peščica poslancev
Vizzini o Južni Tirolski: Manjšine je treba ščititi z razumom, ne pa na podlagi številk
RIM - V polprazni dvorani poslanske zbornice je bila včeraj razprava o izvajanju »južnotirolskega paketa« in o razmerah v tem skrajnem severnem delu Italije. Značilno je, da so pripadniki nacionalističnega Heimatbunda, ki ga vodi Eva Klotz (hči žalostno znanega polagalca dinamitnih nabojev k visokonapetostnim vodom med 1950. in 1960. letom), istočasno razdeljevali na Trgu Montecitorio letake, na katerih je Južna Tirolska označena kot »italijanska kolonija v osrčju Evrope«. Prav tako značilno pa je, da je bila ravno tedaj na sedežu radikalne stranke tiskovna konferenca skupine italijanskih Južnotirol-cev, ki se združujejo v napredni organizaciji »drugega Južnega Tirola«.
Napetost na Južnem Tirolskem se je v zadnjih časih spet močno povečala in prišlo je tudi do številnih terorističnih dejanj, obmejnega spora med Italijo in Avstrijo pa še zmeraj ni mogoče dokončno rešiti. Rimska vlada je dala včeraj sicer vtis, da namerava pospešiti razrešitev vprašanja. Zagotovilo v tem pogledu je dal takoj po razpravi v zbornici sam minister za odnose z deželami Vizzini: »Parlament in vsedržavne politične sile ravno sedaj obravnavajo probleme območja naše države, ki ga označujejo izrecne posebnosti in navzočnost različnih etničnih sku-
pin.« Vizzini je pripomnil, da se mora sposobnost parlamenta pri ščitenju manjšinskih pravic istovetiti z ravnijo demokracije v Italiji, kajti »problemi, s katerimi imamo opraviti, so gotovo zapleteni, a je vendar treba o njih razpravljati mirnega srca in oslanja-je se na razum, ne pa na številke«. Minister je, skratka, pozval demokratične stranke, naj se tega problema lotijo z realizmom in brez sektaških ali nacionalističnih nagonov.
Razprave v poslanski zbornici so se skoraj polnoštevilno udeležili samo pripadniki MSI. Almirante si je seveda privoščil običajni nacionalistični »show«: ostro je napadel nemško govoreče prebivalstvo Južne Tirolske, o avstrijskem državnem poglavarju pa je dejal, da je »zagrizen in filosovjetski nacist«... Toda eshibicijo fašističnega kolovodje so poslanci drugih strank docela osamili. Kljub razumljivi različnosti političnih gledišč so se namreč zavzeli za čimprejšnji začetek izvajanja vseh tistih določil, ki naj zajamčijo nemško govorečim na Južnem Tirolskem popolno svobodo v rabi materinščine, dejansko dvojezičnost v odnosih z javnimi upravitelji in rabo nemščine na sodiščih - v tem primeru je treba seveda zagotoviti spoštovanje ustreznih ustavnih
pravic in pravice, ki jo ima sleherni državljan glede izbire branilca, kot je poudaril demoproletarec Franco Russo.
Komunistični poslanec Serrandi pa je očital rimski vladi, da se ni držala sprejetih obvez, tako da so se razmere na Južnem Tirolskem močno poslabšale in postale nevarne tudi v pogledu zaščite državljanskih pravic. »Logika o nasprotovanju med Italijani in Nemci v bocenski pokrajini lahko privede samo do nove zaostritve napetosti in nas pahne nazaj v dramatična leta terorizma,« je pribil Serrandi in zahteval spremembo »norm, ki so nepravične in nasprotujejo vsebini statuta in ustave«. Demokristjan Valentino Pasgualin je izrazil prepričanje, da bo mogoče že čez kakšen mesec natanko opredeliti tista določila, ki jih v »paketu« še ni, zatem pa se je zavzel za to, da bi se italijanski jezik razvijal vzporedno z jeziki drugih etničnih skupin.
Vodja »zelenih alternativcev« iz sklopa gibanja »drugi Južni Tirol« Alex Langer je medtem na tiskovni konferenci grenko ugotovil, da se v Rimu zdi vsak problem lahko rešljiv, in pozval parlament, naj se zavzame za ponovno ovrednotenje avtonomističnih idealov, predvsem pa za plurietnično sožitje.
G.R.
Predsedstvo Jugoslavije o gospodarski problematiki
BEOGRAD - Predsedstvo Jugosla-vjje je razpravljalo o temeljnih vprašajih politike družbenogospodarskega razvoja v letu 1987 in o spremembah v 9ospodarski ureditvi. Uvodno poročilo Je imel predsednik zveznega izvršne-9a sveta Branko Mikulič.
Predsedstvo je menilo, da je bilo le-tos kljub težavam, ki še naprej ovirajo 9ospodarski razvoj, doseženo nekaj Pozitivnih rezultatov. Rast družbenega Proizvoda je višja, kot je bilo načrto-vano, enako pa velja za industrijsko Proizvodnjo in zaposlenost, ’ kmetijsko Proizvodnjo in devizni priliv od turizma. Po nekaj letih je bila zabeležena mdi rast produktivnosti dela, hkrati Pa redno izpolnjujejo obveznosti do
tujine.
7 Predsedstvo je podprlo prizadevanja 'jiS za realno oblikovanje politike družbenogospodarskega razvoja v prihodnjem letu. Podprla je tudi prizade-vanja, da bi za leto 1987 določili aktiv-
nejšo politiko razvoja in mobilizirali razpoložljiva sredstva za tehnološki razvoj, posodobitev proizvodnje in povečanje proizvodnih programov, posebej za izvoz.
Glede na že prej zavzeta stališča v zvezi z nelikvidnostjo gospodarstva in bank v Makedoniji, Črni gori in pokrajini Kosovo in opredelitev o tem zapisana v družbenem načrtu se je predsedstvo zavzelo za sprejemanje odgovarjajočih rešitev za te probleme, pri čemer je izhajalo iz ocen in predlogov zvezne vlade. Podčrtalo je nujnost, da v obeh republikah in pokrajini v največji možni meri spodbudijo sile, da bi s skupnimi prizadevanji poiskali izhod iz nakopičenih težav.
Predsedstvo je ob upoštevanju zapletenosti in težavnih družbenogospodarskih razmer posebej podčrtalo nujnost večjega varčevanja in smotrnejšega izkoriščanja sredstev, (dd)
Verižno trčenje pri Vilešah
Na avtocesti Trst Benetke je prišlo včeraj zaradi megle do hudega verižnega trčenja, v katero je bilo vpletenih 50 vozil. Ranjenih je bilo 10 oseb
NA 8. STRANI
Moški smuk v Val d’Iseru
Zurbriggen prvi Mair soliden tretji
□
Ženski slalom v ZDA
Slavje Švicark
□ □ □
Odbojka: v ženski B ligi
Meblo v gosteh
□ □ □
Odbojka: moška C-l liga
Težko za valovce
NA 10. IN 11. STRANI
Viktor Čebrikov včeraj na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA — Delegacija komiteja za državno varnost pri ministrskem svetu Sovjetske zveze, ki jo vodi predsednik komiteja in član politbiroja CK KP SZ Viktor Mihajlovič Čebrikov, je predsinočnjim dopotovala v Slovenijo. Na brniškem letališču je goste sprejel republiški sekretar za notranje zadeve SRS Tomaž Ertl s sodelavci.
V včerajšnjih pogovorih v republiškem sekretariatu za notranje zadeve sta Čebrikov in Ertl posvetila posebno pozornost varnostno-političnemu stanju, organizaciji in delu varnostnih organov, premikim v kriminaliteti in v drugih notranjih zadevah ter sodelovanju v boju proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu.
Kot je rečeno v poročilu, je sovjetska delegacija obiskala elektronski center republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije, nakar je odpotovala na Fernetiče, kjer si je ogledala mednarodni mejni prehod. V Sežani so člani delegacije nadaljevali pogovore z domačini. V popoldanskih urah pa je predsednik predsedstva CK ZK Slovenije in član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan priredil visokim sovjetskim gostom sprejem v Portorožu.
Končuje se polletje britanskega predsednikovanja v Skupnosti
Neobetaven začetek londonskega vrha EGS Evropa še vedno ni našla skupnega jezika
Nove težave za Reagana v razpletu afere Irangate
WASHINGTON V aferi Irangate prihaja do novih povsem nepredvidenih zapletov. Komisija za zaščito človeških in ustavnih pravic predstavniškega doma Kongresa bo sprožila preiskavo proti neznancem, ki so v zadnjih dveh letih vdirali v sedeže Reaganovi srednjeameriški politiki nasprotujočih organizacij. Za čudo niso izmaknili nič vrednega, polastili so se le dokumentov in papirjev. Kljub demantijem je sum takoj padel na Reaganovo administracijo. Direktor FBI Webster je takoj navedel, da ni dokazov o vpletenosti administracije ali tujih tajnih služb. S tako verzijo pa se ne strinjajo demokrati, ki hočejo priti vsej zadevi do dna.
Medtem so se voditelji demokratske in republikanske stranke v Kongresu sporazumeli, da bosta oba doma Kongresa ustanovila vsak svojo komisijo, ki bosta razčiščevali, kdo je dal nalog za prenos dobička od prodaje orožja Iranu na tajni račun antisandinističnih sil v Švici in kateri člani Reaganove administracije so vedeli za to tajno operacijo.
Pred senatnim odborom za oborožene sile pa je medtem bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost McFarlen izjavil, »da je predsednik Reagan predhodno odobril tajne izraelske pošiljke orožja Iranu«. Ta izjava bistveno odstopa od trditve, ki jo je izrekel sekretar za pravosodje Meese, češ, da je bil predsednik o teh pošiljkah obveščen naknadno, oziroma šele po septembru 1985. leta.
LONDON — Evropa izostruje svojo strategijo za zagotovitev gospodarskega vzpona in novih delovnih mest. To pa so le pobožne želje na evropskem vrhu v Londonu. Dejstva so namreč precej drugačna, saj prevladuje občutek nemoči ob koncu britanskega semestra predsednikovanja v EGS. Evropa se je znašla v svetu, ki ga pretresajo politične, družbene in gospodarske krize. Ko mora odločati o svoji bodočnosti, pa ji ne uspe premostiti svoje strukturalne šibkosti, ki se najbolje odraža v brezposelnosti, tehnološki zaostalosti in monetarnem kaosu.
Za čudo pa se s to šibkostjo noče spoprijeti, raje se loti širokopoteznega boja proti raku in sodobni kugi AIDS, kar so z velikim poudarkom vnesli v dnevni red londonskega srečanja. To izpade seveda kot slepilo pred težavami v EGS, ki bi zahtevale večjo kohezijo in enotnost v vrstah »dvanajsterice«. Največji optimisti že priznavajo, da bo to pragmatični vrh brez revolucionarnih sklepov, za pesimiste pa je vse le mlatenje prazne slame, saj ni
Evropa sposobna postrojiti svojih vrst, da bi bila kos izzivom mednarodne gospoda rske''in politične negotovosti.
Evropska skupnost ni sposobna poiskati skupnega jezika ob vprašanju zadolženosti držav v razvoju in labilnosti dolarja, dveh preprek, ki vnašajo zmedo v svetovno gospodarstvo. Tudi ob včerajšnji razpravi, osredotočeni na vprašanje uresničitve enotnega evropskega trga do leta 1992, niso prešli meje akademskega razglabljanja, saj vsaka članica ostaja pri svojih stališčih, pri svojih državnih egoizmih.
Kot vedno se Italija, v Londonu sta Craxi in Andreotti, zavzema za večjo kohezijo in ne varčuje s kritikami. Njeni posegi pa izpadejo kot glas vpijočega v puščavi. Craxi je včeraj navedel cel niz ukrepov, ki naj bi odpravili tehnološko zaostalost in brezposelnost, obenem se je zavzel, da bi se EGS bolj odprla proti azijskim tržiščem. Prav tako ni skrival, da bi morala Evropa odločneje spregovoriti o kriznih žariščih, ki negativno vplivajo na svetovna gospodarska gibanja.
Rimski dijaki zahtevajo odstop Falcuccijeve
RIM — Več kot 3.000 srednješolskih dijakov je včeraj sodelovalo v manifestaciji pred palačo ministrstva za javno izobraževanje in zahtevalo odstop ministrice Falcuccijeve. Dijaki pa niso zahtevali samo njenega odstopa, ampak je bil njihov protest izrazito politične narave. Dijaki protestirajo zaradi nesposobnosti v vladanju in upravljanju šolstva.
Povod za protest ni samo verouk, ampak tudi slabosti celotnega šolskega sistema, pomanjkanje primernih šolskih zgradb itd.
Na sliki: manifestacija pred ministrstvom za šolstvo (Telefoto AP)
Donat-Cattin bo podprl raziskavo in obveščanje o virusni okužbi
Minister za zdravstvo v boju proti AIDS z daljnosežnim, a celovitim programom
RIM - Minister za zdravstvo Donat-Cattin se je včeraj dopoldan sestal s predstavniki italijanskega in tujega tiska, da bi predstavil vladni načrt kapilarnega boja proti virusni bolezni AIDS. Prva pomembna vest, ki jo je sporočil minister Donat-Cattin zadeva vsoto, s katero namerava ministrstvo za zdravstvo v sodelovanju z zaklandim ministrstvom, začeti svoj boj proti AIDS. V prihodnjih dveh letih bo ministrstvo namenilo reševanju tega perečega problema 50 milijard lir. Od teh jih bodo 10 ali 12 milijard namenili za takojšnje stroške in potrebe, s 15 milijardami bodo sprožili inlormacijsko kampanjo, v prvem šestmesečju prihodnjega leta pa bodo porabili preostalih 25 milijard za ustanovitev deželnih zdravstvenih centrov, ki bodo delovali kot ambulante in kot bolnišnice, ki bodo obenem zbirali podatke o tej bolezni.
Minister Donat-Cattin je nato podrobno razčlenil svoj načrt boja proti AIDS. Deželnim upravam je določil rok do 31. marca 1987. Do tega datuma bodo morale dežele sporočiti ministrtstvu za zdravstvo, kje in koliko ambulatorial-nih centrov nameravajo odpreti, sicer bo ministrstvo poseglo kar samo. Medtem bodo stekle tudi prve priprave izobraževalnih tečajev za uslužbence KZE, predvsem bolničarje, analiste in zdravnike, za katere bodo ustanovili tudi posebne študijske štipendije, ki pa bodo namenjene predvsem razvoju znanstvenih raziskav o AIDS.
Velik delež ministrskega programa zavzemajo točke o planiranju širjenja inlormacij o okužbi z uvedbo posebnih strokovnih brošur, ki bodo na razpolago v lekarnah, a jih bodo brezplačno razdeljevali tudi na šolah, v zaporih in v vojašnicah. Minister Donat-Cattin pa namerava predati televizijskemu mediju in reklami nalogo, da čim širšemu krogu ljudi posreduje temeljne informacije o primerni higi-
enski in spolni vzgoji, ki jih bo sicer mogoče dobiti tudi v obveščevalnih uradih družinskih posvetovalnic.
Kar zadeva osebke, ki so ali bodo oboleli za AIDS (bolezen ima namreč inkubacijo petih let), je Donat-Cattin posvetil največ pozornosti šoloobveznim otrokom. Otroci, ki so zdravi nosilci virusa, ne bodo smeli v otroške vrtce, morali pa bodo obiskovati obvezno šolo.
Na sliki: Donat-Cattin med včerajšnjo tiskovno konferenco. (Telefoto AP)
Stališče koroškega deželnega glavarja na srečanju z Dušanom Šinigojem
Wagner: Za ohranitev skupne šole bo treba poiskati »kompromis«
VINKO VVIESER
CELOVEC »Prišli smo od splošnih parol dobrega sosedstva h konkretnim vprašanjem. To je pomemben napredek. V tem je tudi dobra osnova za delo v tem važnem geopolitičnem prostoru. Skupaj moramo iskati najbolj uspešne rešitve v smislu napredka.« To je med drugim povedal na svojem dvodnevnem obisku na avstrijskem Koroškem predsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušan Šinigoj v Celovcu, ko se je skupaj s koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem pogovarjal z novinarji.
Zadnje srečanje obeh vladnih delegacij je bilo letos meseca marca v Ljubljani; Kot že spomladi so tudi v Celovcu bila v ospredju vprašanja gospodarstva, prometa, varstva okolja, življenja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in sodelovanje v okviru skupnosti Alpe-Jadran.
Delegacija SRS si je med drugim ogledala novo ranžirno železniško postajo v Brnci (Fuernitz) južno od Beljaka, kjer je tudi eden izmed največjih avstrijskih terminalov za blagovni promet. V razgovorih so se dogovorili, da bodo za obmejni promet med Koroško in Slovenijo čim prej odprli mejni prehod Luža - Koprivna, ki bo povezoval občino Železno Kaplo in Mežiško dolino. V zvezi s karavanškim predorom je Šinigoj poudaril, da bo do otvoritve predora cesta med Jesenicami in Zagrebom usposobljena v tolikšni meri, da bo kos novim prometnim zahtevam. »Sposobni smo, da izvedeno to v skupnem interesu,« je dejal Šinigoj. Za avstrijsko stran pa je deželni glavar VVagner poudaril, da bo do tedaj zgrajen tudi obvoz Beljaka, kjer je v minuli poletni sezoni prišlo do katastrofalnih zastojev.
Uspešno sodelovanje obeh dežel se razvija, ker med srečanji komisije delajo zelo dobro, je poudaril VVagner. Tako so se v Celovcu pogovarjali o skupnih investicijah celovške firme merilnih naprav Seba in slovenskih pod-
jetij IMF ter Elektrotehna v Sloveniji. V zvezi s potrebnimi investicijami glede varstva okolja pri tovarni celuloze Obir v Rebrci, sta obe strani poudarili potrebo, po ohranitvi delovnih mest, slovenska stran pa je pokazala načelno pripravljenost, da prispeva za investicije, za zaščito okolja.
Dotaknili so se tudi številnih ekoloških problemov. Omenili so stalni pretok informacij o delovanju jedrske elektrarne v Krškem, se razgovarjali o elektrarni pri Ko-rici (Koralm), prebivalce Dravograda in okolice pa je VVagner miril z ugotovitvijo, da v okolici Laboda trenutno ne načrtujejo centralnega odlagališča smeti, ne glede na to, da bi tak projekt strogo nadzorovali.
Dušan Šinigoj je sobesednike seznanil tudi z načrti za zaprtje rudnika in metalurške industrije v Mežiški dolini ter rudnik živega srebra v Idriji. V tej zvezi je Šinigoj prosil Koroško za tehnično pomoč.
Glede manjšine je Šinigoj poudaril, da je treba ohraniti skupno osnovno dvojezično šolo, ki naj se kvalitetno razvije in naj bi bila sestavni del celotnega šolstva od otroških vrtcev, do trgovske akademije, gimnazije tja do glasbene šole. VVagner pa mu je zagotovil, da »nič ne bo brez manjšine.« Dodal je, da hočejo stranke odpraviti »provizorično stanje« in da bo zato potreben »kompromis«, ki bo omogočil, da se skupna šola ohrani in da bo pouk izboljšan za obe narodnosti.
Na izrecno vprašanje novinarja, ali izključuje sprejemanje sklepov proti volji manjšine, VVagner ni hotel jasno odgovoriti. Zagotovil je le, da se bo zavzel, takoj ko bo na Dunaju sestavljena nova vlada, za razgovor koroških strank z zastopniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vztrajal je na »koroškem šolskem modelu«, ki ga koroški Slovenci odklanjajo, in poudaril, da tudi manjšinsko politiko zveznih central kujejo stranke.
Pred pogovori z VVagnerjem se je Šinijoj v četrtek zvečer srečal s predstavniki koroških Slovencev, ki sta jih vodila Feliks VVieser in Matevž Grilc.
Zdravniki in veterinarji bodo kmalu spet stavkali
RIM — V naslednjih dneh se nam obetajo številne stavke. Stanovske organizacije zdravnikov v sklopu CGIL, CISL in UIL so najavile celodnevni stavki vsega osebja javnih zdravstvenih ustanov v dneh 9. in 18. decembra, to pa zato, kot pravijo sindikalisti, ker ni vlada dovolj upoštevala nasvetov in predlogov enotne sindikalne zveze, ampak naj bi se udinjala avtonomnim sindikatoin zdravnikov in veterinarjev glede denarnih poviškov, s tem pa krivično ravnala do vseh 550.000 uslužbencev državnega zdravstvenega sistema. Avtonomni zdravniški sindikati so, kot znano, že spet razbili pogajanja z ministroma Gaspa; rijem in Donat-Cattinom, ker da jim nista postregla z dovoljšnjimi finančnimi obvezami. Hkrati so »avtonomni« zdravniki in veterinarji napovedali stavko v dneh od 9. do 12. decembra. Mimogrede: KPI je zahtevala ukinitev vseh »tike-tov«, to je doplačil pri nakupu zdravil itd.
Dne 15. decembra bodo stavkali avtoprevozniki, če minister Signorile ne b° njim povoljno spremenil odloka o vožnji tovornjakov, 27. decembra bodo prekrižali roke uslužbenci poštno-brzojavne službe iz sklopa avtonomnega sindikata SAILP, zelo verjetno pa bodo ostali križem rok v kratkem tudi vsi javni uslužbenci, ki se sklicujejo na CGIL, CISL in UIL in ki zahtevajo takojšnjo sklenitev nove delovne pogodbe, o kateri pravijo, da jo zavlačujejo huda nesoglasja v vladni večini.
ZA PRAZNIČNO DARILO
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
oblačila za šport in prosti čas
CD	HEAD
La Combustibile
TRST - Domjo 38 Telefon: 820331 - 810252
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5
•	PETROLEJ ZA OGREVANJE
•	MOTORNA OLJA
•	KOVINSKI REZERVOARJI
•	DIESEL GORIVA
•	LES ZA KURJAVO
•	RAZNE VRSTE PREMOGA
•	BRIKETI
Spominske svečanosti v Vidmu
Prva obletnica smrti Lorisa Fortune
kuL. mm JSlil
VIDEM — Včeraj je minilo leto dni, odkar je v Rimu umrl minister za civilno zaščito, voditelj furlanskih socialistov, oče bojev za civilne pravice Lo-ris Fortuna. Da bi se poklonili njegovemu spominu, je bila na sekciji PSI v Vidmu, ki je poimenovan prav po Fortuni, vršila krajša komemoracija.
Najvišji predstavniki PSI videmske pokrajine so nato skupaj s pokojnikovimi svojci in številnimi člani stranke položili rože in vence pred grobnico, na kateri je vklesan preprost napis: »Loris Fortuna, minister.« Na tem delu videmskega pokopališča so pokopani tudi najpomembnejši videmski občani.
Na kratko, a občuteno sta ob grobu spregovorila deželni odbornik za zdravstvo Renzulli in senator Franco Castiglione. Renzulli je v svojem posegu med drugim dejal, da je po letu dni pomen njegovih bojev za civilne pravice toliko bolj jasen. Vprašanje človekovega dostojanstva in njegove svobode postaja vedno bolj središče vseh naprednih političnih pobud. V tem smislu je bil Loris Fortuna pred-
hodnik izjemno pomembnega gibanja in nakazal pot za bodočnost.
Senator Castiglione je med drugim dejal: »Želim se ga spomniti zaradi njegove preprostosti, zaradi njegovega bratskega odnosa s tovariši, zaradi njegove moralne pokončnosti, zaradi njegove polemične žilice, ki je temeljila v spoznanju, da je, to, kar dela, pravilno in v preziru, ki ga je imel do drobnih politikantskih potez.« Castiglione je nato poudaril, da je bil Fortuna tudi pomemben kulturni delavec.
Spomnil se je na revijo »Politika in kultura«, ki jo je Fortuna ustanovil v Vidmu v petdesetih letih. Prav v omenjeni reviji je poudarjal, da mora biti kulturna osveščenost osnova vsakega političnega dejanja.
Ob prvi obletnici Fortunove smrti so v Vidmu napovedali ustanovitev centra za politične in kulturne raziskave, ki se bo naslanjal na Fortunovo miselno dediščino. V centru bodo delovali številni pomembni furlanski kulturni! in politiki. V Rimu pa je inštitut Loris Fortuna napovedal akcijo za zaščito pravice do referendumov.
Za zaščito Škocjanskih jam
Vpis Škocjanskih jam v Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, ki upravljavcem jam omogoča tudi uporabo Unescovega znaka svetovne dediščine, pomeni za TOP Portorož, sežansko občino in širšo skupnost poleg priznanja tudi veliko obveznost.
Takšno je bilo izhodišče razprave na novinarski konferenci, na kateri so nosilci prizadevanj za vpis Škocjanskih jam v seznam, novinarjem predstavili zamisli o razvoju in izkoriščanju tega območja. Tako bo treba nadaljevati z ukrepi za očiščenje reke Reke in izgradnjo infrastrukture oziroma turističnih objektov v okolici jam. Poleg občinskega bo verjetno treba sprejeti tudi republiški odlok o zaščitnem območju, ki ga nameravajo s sedanjih 200 razširiti na 350 hektarov.
Pomembno je tudi vprašanje, kakšen turizem naj bi razvijali v Mata-vunu in njegovi okolici. V TOP so se že zdavnaj odločili za mehki turizem s kvalitetno in kulturno ponudbo, ki bi izbranemu krogu gostov, ljubiteljev narave, gibanja in etnografskih posebnosti, omogočala nemoteno uživanje »izrednega naravnega pojava izjemne lepote, na območju katerega so v zadostnem številu ohranjene redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste«, kot je zapisano v dokumentaciji UNESCO.	J. O.
Mesarji štirih držav bodo tekmovali v Vidmu
VIDEM — Edinstvena prireditev bo v nedeljo 7. in ponedeljek 8. decembra v Vidmu, na tamkajšnjem gospodarskem razstavišču. Pokrajinsko združenje furlanskih mesarjev prireja, skupno s tamkajšnjo Trgovinsko zbornico, tretjo izvedbo prireditve z naslovom »Macellai senza confini«. Gre za prireditev mesarjev iz štirih držav, ki bodo v nedeljo zgodaj zjutraj, od 6.30 dalje, pokazali kako vsak od njih pripravlja meso, ki ga bo potem prodal v svoji mesnici.
Medtem ko je bila prva tovrstna prireditev pred dvema letoma omejena na prisotnost furlanskih mesarjev, je bila lanska že evropskega značaja. Letošnja pa je, tako jo lahko naziva-mo, že kar svetovna. Na njej bodo namreč sodelovali trije mesarji iz ZDA, dva iz Velike Britanije, dva iz Portugalske, devet pa iz Italije. Furlanov letos ne bo: italijanski mesarji so iz Toskane, Ligurije, Veneta in Lacija.
Zakaj prirejajo tako tekmovanje med mesarji? Na tiskovni konferenci sta predsednik furlanskega združenja mesarjev Paolo Scialino in predsednik zbornice Gianni Bravo povedala, da gre za ovrednotenje cenejših in tudi manj cenjenih vrst mesa, kot tudi za ovrednotenje vsakovrstnega mesa pridelanega v Furlaniji. Tudi sem je Bravo vtaknil svoj Made in Friuli. Nič
čudnega, saj samo zadruga Friulcarne sodeluje z 2.800 kmeti, živinorejci, ki dajo v klavnico v Basilianu 20.000 goved letno. Poleg tega pa je v naši deželi 650 živinorejcev, ki imajo opravka z malimi živali, od zajcev pa do piščancev, kokoši, gosi in puranov. Samo na področju malih živali je zaposlenih 7.000 ljudi, letni dohodek pa so ocenili v 136 milijard lir. Scialino pa je povedal, da domače meso zadostuje le za polovico potreb v Furlaniji. Vse drugo uvažajo, še zlasti iz Nemčije, Avstrije ter Francije, pa tudi iz drugih italijanskih pokrajin.
Po prvih dveh razstavah so furlanski mesarji opazili, da klientela kupuje več cenejšega mesa. Ljudje nočejo več samo zrezkov, ki so dražji, njih priprava pa je enostavnejša in hitra.
Lani so na tej prireditvi, ki je trajala le en dan, imeli nad 4.000 obiskovalcev. Velik del teh so bili mesarji. Tudi letos se nadejajo velikega obiska. Meso bodo pripravili v nedeljo dopoldne. Pripravili bodo 14 stotov raznovrstnega mesa. Nedeljskim obiskovalcem bodo dali odrezek, s katerim bodo ti lahko naslednji dan, v ponedeljek dopoldne, kupili že pripravljene pakete tega mesa. Cena bo polovična od tiste v mesnicah. Čisti izkupiček bodo dali prizadetim osebam.
MARKO WALTRITSCH
Izlet openske hranilnice v zapadno Furlanijo
TRST - Hranilnica in posojilnica z Opčin je priredila prejšnji četrtek avtobusni izlet v zapadno Furlanijo, katerega so se lahko udeležili upokojenci, ki prejemajo svojo pokojnino po Hranilnici, oziroma njihovi družinski člani.
Zanimanje za izlet je bilo razvidno že ob samem vpisovanju: v pičli pol uri sta bila polno zasedena oba avtobusa, ki jih je Hranilnica dala na razpolago.
Udeleženci teh je bilo 105 so si zjutraj pod strokovnim vodstvom ogledali Spilimbergo: posebno
zanimiv je bil obisk gradu, katedrale in šole mozaikov.
Za kosilo je bilo poskrbljeno v kraju Mezzamonte nad vasjo Polcenigo. Restavracija se nahaja na posebno slikoviti točki, od koder je možen lep razgled nad vso zapadno Furlanijo.
Udeležence je pri kosilu pozdravil v imenu Upravnega odbora Hranilnice podpredsednik Karlo Guštin. Upokojencem se je zahvalil za zaupanje, ki ga v tolikšem številu izkazujejo Hranilnici. Podčrtal
je tudi potrebo in pomembnost podobnih pobud, ki konkretno krepijo stike med Hranilnico in njenimi klienti, med katerimi je veliko tudi članov Hranilnice.
Po kosilu se je med udeleženci ustvarila prijetna družabnost, kar je organizatorja prisililo zavleči povratek pozno v večer. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, tako da je velika večina udeležencev tudi veselo zaplesala.
V okviru družabnosti so se vsi udeležili srečelova, katerega izkupiček so_ nato namenili v dobrodelne namene Sklada Mitja Čuk.
Obnovljeno gledališče v Kopru bo omogočilo razne prireditve
KOPER — Po številnih »grožnjah« in zahtevkih različnih inšpekcijskih služb od sanitarne do požarne, so pred tremi leti morali zapreti vrata koprskega gledališča. Električna napeljava je bila izredno slaba, požarna varnost taka, da bi se gledališče ob malo večji nepazljivosti spremenilo v eno samo baklo sredi Kopra, streha je bila zanič, oder slab, sanitarije še slabše, itn. Razlogov za zaprtje stavbe torej več kot preveč.
In nato se je začelo z obnovitvenimi deli. Najprej z odrom, nato še z drugi-
mi deli. Pred dvemi leti so se dela začela hitreje odvijati in v prihodnjih dneh bo obnova gledališča zaključena. Ob novem odru, domala povsem novih stenah, na novo urejenem preddverju, garderobah, večnamenski dvorani, ki jo bodo lahko uporabljali za manjše kulturne prireditve, za vaje različnih skupin (od baletnikov do lutkarjev), je povsem nova vsa električna napeljava, na novo je urejeno gretje dvorane, nove so klima naprave, v osrednji loži so namestili »center« za
upravljanje s svetlobno in zvočno tehniko, itn. Za vse opravljeno bo morala kulturna skupnost občine Koper odšteti nekaj več kot 300 milijonov dinarjev, otvoritev prenovljenega gledališča pa je bila v četrtek, 27. novembra.
Dodajmo ob tem, da bo morebiti marsikdo, ki bo prestopil prag »novega« gledališča razočaran, saj je notranja podoba z nekaj malimi spremembami praktično enaka tisti izpred nekaj let. Gledališče je res novo, toda v stari obleki, kar vsem bržčas ne bo všeč, saj je s staro podobo del gledališča namenjen gledalcem še vedno ostal nekako nefunkcionalen, neroden, s slabimi razmerami za gledanje predstav.
Z otvoritvijo gledališča, ki bo nared za sprejem zahtevnejših gledaliških projektov v februarju prihodnje leto, se bo seveda v Kopru za mnoge kulturniške skupine pričelo novo obdobje, Koper bo spet dobil primerno dvorano za osrednje prireditve, v okviru kulturne skupnosti pa bo seveda treba zagotoviti dovolj sredstev za delovanje te ustanove, hkrati pa rešiti tudi nekatere povsem organizacijske probleme, ki se vežejo na delovanje te ustanove.
DUŠAN GRČA
Letos zelo slaba letina oljk v slovenski Istri
KOPER — Letošnja letina oljk v slovenski Istri bo ena najslabših v zadnjih nekaj desetletjih. Po prvih ogledih nasadov bodo z oljčnih dreves nabrali le okrog 20 ton plodov, kar ni hiti desetina od normalne letine v slovenskem delu Istre.
Po lanski hudi pozebi je bilo sicer Pričakovati manjšo rodnost, kajti veči-ha prizadetih dreves se bo povsem opomogla čez dve, tri leta. Vendar je
letošnji pridelek količinsko le polovični od lanskega (prvega po pozebi).
Po besedah agronoma pri TOK Ag-raria Darka Sedmaka sta na to vplivala dva činitelja - zaradi oslabelosti dreves in tudi letošnjega mraza je bila že oplodja slaba, skoraj devetino plodov pa so od avgusta naprej uničile oljčne muhe in molji. Pred tema dvema škodljivcema so oljke zaščitili le redki lastniki nasadov, ki so se pravočasno odločili za škropljenje. I. U.
NOVI
ESC0RT 75
m se
ELEKTRONSKI
AVTORADIO
11.988.000
s stereo kasetofonom in digitalnim kvarčnim sintonizatorjem
vkljuCno^z davkom iva	NOV MOTOR 1400 CCM
PORABA (I x 100) 5 I pri 90 km/h
LA CONCESSIONARIA
TRST - ULICA CABOTO 24
Dobro se spominja njega in staršev njegova sestrična Ivanka Tomažič, poročena z njegovim stricem Kristanom Coljo. Med obema vojnama jih je yečkrat obiskovala, po vojni pa je tudi dalj časa živela pri njegovi materi Emi v Trstu. Pogostoma je obiskoval rojstno hišo svojega očeta na Janeževem brdu, posebno ob šolskih počitnicah.
S sproščenim veseljem, zmeraj dobre volje, nasmejan je Prihajal v vas in se družil z vaškimi pastirji, ki so pasli živino po gmajnah. S kolikšnim žarom se je vživljal v vaško življenje, nam o tem pričajo njeni spomini: »Vaški otroci so se zbirali na gmajni »Žabovca«, blizu reke Reke. V njej so lovili rake in postrvi. Tam teče ob lepi ravnini neusahljiv-Potok zelo bistre vode. Ob velikih sušah so kmetje tjakaj Prihajali z vozovi po vodo. Nekega dne je on predlagal, da bi zgradili most iz kamenja do drugega brega. On je vodil belo, ki so se mu vneto pridružili domači pastirji. Najprej s° uredili strugo, da se je voda iztekla, nato pa so zgradili-kamniti most. Delo jih je prevzelo v tolikšni meri, da so
Tomažičeva družina leta 1922 v Trstu: mama Ema, sin Rinko (star 7 let), hčerka Danica (stara 3 leta in pol) in oče Josip
Tomažič.
pozabili na čas in na poletno vročino, pred katero so morali odgnati živino domov. Kasneje so postavili na urejeno strugo še mlinsko kolo, ki ga je krepko poganjala voda. Tedaj mu je moj oče dejal: "Pepček, Pepček, ti si zares pravi mojster!" Žal je tisti podvig služil svojemu namenu le do takrat, dokler ni prišla huda nevihta in je narasla voda vse odnesla.
Kako smo ga učili mlatiti žito, je bila svojevrstna "učenost . Ponavadi smo mlatili štirje. Pri takem delu je potrebno znati pravilno obračati cepec in udarjati pravi tempo s cepcem ob snope. Kdor ni znal ob pravem času udariti s cepcem, se je lahko zgodilo, da je udaril bližjega mlatiča s cepcem po glavi, kar gotovo ni bilo prijetno.
Na Janeževem brdu, zraven očetove domačije pri Paškovih leta 1930. V prvi vrsti od leve: Tončka, Danica in Ema Tomažič, Nina Colja, Ivanka Colja por. Tomažič in Rinko Tomažič, v drugi vrsti od leve: sestrične Ema, Francka in Mici Tomažič, stric Ivan Tomažič in bratranec Anton Tomažič.
Zahteve predstavnikov šolskih sindikatov
Boljši ekonomski pogoji za šolnike in izboljšanje italijanskega šolstva
»Dobro se zavedamo, da je razčlenjena protestna akcija, ki smo jo začeli ta teden, povzročila staršem predšolskih in obveznošolskih otrok nemalo preglavic in nevšečnosti. Zaradi stavke šolnikov prvo učno uro so morali pripeljati svoje otroke kasneje v šolo. Naš protest je bil potreben; z njim smo želeli še enkrat opozoriti javno mnenje na vrsto nerešenih vprašanj, s katerimi se že dalj časa spoprijemajo šolniki.« S to premiso so predstavniki šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL inSNALS začeli včerajšnjo tiskovno konferenco o sedanjem položaju šolnikov v Italiji.
Vprašanje, ki najbolj žuli šolnike, je vsekakor obnovitev delovne pogodbe. Pogodba se je iztekla že pred 24 meseci. Junija so šolniki prejeli nekatera zagotovila za obnovo pogodbe, ker pa vlada ni izpolnila obljub, so 7. novembra stavkali po vsej državi (protesta se je udeležilo nad 75 odstotkov šolnikov, kar je za italijanske šolske razmere res veliko). Decembra se je nato začela razčlenjena stavka.
Šolniki postavljajo vladi dve vrsti zahtev: boljše ekonomsko priznanje dela šolnikov in izboljšanje italijanskega šolskega sistema.
Glede ekonomskega priznanja je vlada nazadnje ponudila šolnikom v povprečju 113 tisoč lir (bruto) mesečnega poviška za dobo treh let, kar ne dosega niti polovico poviška, ki so ga zahtevali šolski sindikati. Šolniki nadalje zahtevajo, naj bi njihove plače nekako uravnovesili s plačami
drugih javnih delavcev, saj obstajajo doslej med njimi in drugimi kategorijami javnih uslužbencev precejšnje razlike. (Uslužbenci na pošti prejemajo v povprečju v enem letu skoraj 3 milijone lir več kot profesor na liceju; učitelj s 40-letnim stažem prejme mesečno milijon 240 tisoč lir neto plače, vratar Bance dJtalia pa milijon 700 tisoč lir.)
Vštric s prizadevanji za izboljšanje ekonomskega statusa šolnikov se le-ti potegujejo tudi za izboljšanje italijanskega šolskega sistema. Šolniki so vse preveč prepuščeni samim sebi, kvečjemu jih birokratski gangliji šolske administracije le še ovirajo pri njihovem delu. Šindikalnipredstavniki so že spet opozorili na aktualne absurdne situacije italijanskega šolstva. S prihodnjim šolskim letom bodo stopili v veljavo novi učni programi za osnovne šole, učitelji pa sploh niso pripravljeni za ta preskok, ker je njihovo strokovno izpopolnjevanje vse prej kot zadovoljivo. Reforma višje srednje šole postaja že sramota italijanskega šolstva. Šolniki bi želeli tako pripravo, da bi lahko nato pripravili učence in dijake na življenje v družbi. Njihove zahteve ostajajo na papirju, s tem pa se čedalje bolj širi prepad med šolo in družbo.
Sedanje akcije, v okviru katerih gre omeniti tudi pismo predsedniku republike, so protest na sedanjo situacijo. Šolniki so včeraj opozorili, dabodo protest še poostrili, če ne bodo njihove zahteve upoštevane.
SDGZ in Patronat INAC proti »davku na zdravje«
Z državnim zakonom št. 41 z dne 28. februarja 1986 je bil uveden prispevek za državno zdravstveno službo. Večina davčnih zavezancev, gre predvsem za svobodne poklice, bo morala poravnati obveznosti v dveh obrokih. Prvi je sicer že zapadel 25. julija, drugega bo treba poravnati do 20. decembra. Proti tej dodatni finančni obremenitvi, ki je dobila vzdevek »davek na zdravje«, se je dvignil val protestov. Stanovska združenja so skušala posredovati pri vladnih organih, a do danes se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Potrebno bi bilo torej dobiti nove metode dela in nastopanja.
Zaradi tega se je Slovensko deželno gospodarsko združenje povezalo s patronatom INAC in sklenilo, da sproži zbiranje prijav za nadaljnjo skupno akcijo. Davčni zavezanci bodo morali sicer poravnati drugi obrok dajatev, da bi se izognili zamudnim obrestim ali drugim nevšečnostim. Nato pa jih organizaciji vabita, da se zglasijo pri njih. S seboj morajo prinesti odrezke položnic kot dokaz plačila zase in za svoje sodelavce in podpisati priziv ter pooblastilo patronatu, da jih polnopravno zastopa proti pokrajinskemu uradu INPS. SDGZ in patronat INAC naprošata prizadete, naj prinesejo potrebno dokumentacijo do 15. januarja, tako da bi lahko vložili vse prizive naenkrat. (zk)
Odobrena enotna resolucija o posebnih kontingentih
Pokrajina o Cesti terana in pokrajinski selekciji vin
Posebni kontingenti za tržaško pokrajino, Cesta terana in prispevek za pokrajinski natečaj vin so bili argumenti, o katerih je v četrtek razpravljal pokrajinski občinski svet. Skupščina je soglasno sprejela enotno resolucijo o razširitvi posebnih kontingentov na našo pokrajino, v dokumentu pa pooblašča predsednika naj poseže, da bi parlament še v tem mesecu odobril vladni zakonski osnutek.
Enotno resolucijo o posebnih kontingentih so pičlo urico pred začetkom seje izdelali načelniki svetovalskih skupin. Predsednik Locchi je v svojem uvodnem posegu poudaril, da se je pokrajina odločila za resolucijo potem ko je vest o razširitvi posebnih kontingentov z goriške na tržaško pokrajino izzvala v Furlaniji vrsto polemik. V resoluciji izraža pokrajinski svet svoje zadovoljstvo nad vladnim zakonskim osnutkom, ki naj bi razširil na vso tržaško pokrajino posebne kontingente. Obenem se zavzema za čimprejšnje sprejetje osnutka. Parlament bi ga moral odobriti najkasneje do 31. decembra. Ta dan se namreč izteče zakon o posebnih kontingentih za Goriško.
Pokrajinski svet je nato z večino (proti je glasoval le misovec Debelli) sprejel sklep o izdelavi grafičnega
simbola za Cesto terana na Krasu in za postavitev smerokazov in drugih cestnih znakov, ki bi opozarjali na to pobudo. Pristojni odbornik Cavicchio-li (LpT) je v odgovoru Debelliju poudaril, da pridelajo na Krasu približno tisoč hi terana, kar vsekakor zagotavlja precejšnjo dobavo vina tržišču in upravičuje sklep o zaščiti kraške črnine. Zaščitni znak bo marsikaterega vinogradnika prisilil, da se bo spet posvetil pridelovanju terana, je pripomnil Cavicchioli. Cesta terana bo pripomogla k turističnemu ovrednotenju Krasa; dejstvo, da bodo na smerokazih slovenski napisi, po njegovem mnenju ne uvaja dvojezičnosti. Velikanska večina lokalov, ki sodelujejo pri pobudi, je slovenskih; zato je logično, da na smerokaze in znake dodamo napise v slovenščini, je menil Cavicchioli.
Pokrajinski svet je odobril še sklep v zvezi s selekcijo najboljših vin iz tržaške pokrajine; sklenjeno je bilo, da bo Pokrajina zaprosila za deželni prispevek za delno kritje stroškov. Debelli (MSI) je sicer opomnil, da selekcije v tem letu niso izvedli, pristojni odbornik Čok (PSI) pa mu je odgovoril, da za to ne gre kriviti vinogradnikov. Za sklep so glasovali vsi prisotni razen misovca, ki se je vzdržal.
Kipar Drago Tršar razstavlja v TKG
V galeriji Tržaške knjigarne se razstave redno vrstijo. V četrtek zvečer so odprli 52. razstavo. Tokrat imajo v gosteh znanega slovenskega kiparja in docenta na ljubljanski akademiji za likovno umetnost Draga Tršarja, ki se sedaj že četrtič predstavlja v Trstu in na Tržaškem, saj je pred mnogimi leti razstavljal v Devinu, nato v tržaških razstaviščih »La Cavana« in »La Lanterna«, torej v dveh zelo kakovostnih tržaških galerijah, ki sta verjetno prav zaradi svoje visoke, za Trst verjetno prezahtevne ravni, usahnili.
Tokrat se slovenski likovni mojster, ki spada že v zrelo ali celo starejšo generacijo, predstavlja tržaškemu občinstvu s svojo sicer enovito, hkrati pa tudi močno razvejano ustvarjalnostjo. Čeprav v osnovi in bistvu kipar, je Tršar tokrat razobesil na stene galerije ducat svojih barvnih risb na dragocenem ročno izdelanem japonskem riževem papirju. Gre za preproste risbe, za enostavne motive, ki pa izdajajo velikega mojstra, hkrati pa roko avtorja, roko kiparja.
Tršarjevo razstavljeno kiparsko ustvarjalnost bi mogli deliti na dva ali celo hi dele. Trije veliki broni — »Sončna kraljica«, »Valovi« ter ženski akt »Zemlja« ki jih je mojster postavil na dvorišču galerije, posredno spominjajo na Tršarje-va velika dela monumentalnega značaja; trije mali bronasti odlitki pa tudi po svoji motiviki spominjajo na njegovo bogato ustvarjalnost izpred nekaj desetletij, konkretno na dobo njegovih »Demonstrantov« ali »Manifestantov«, skratka na dobo, ko je mojster strnjeval grupe množico komaj nakazanih človeških likov.
Toliko o Tršarjevih in malih bronih. Toda tako v pritličnem kot v balkonskem razstavnem prostoru galerije je mojster dal na ogled še največ svoje novejše produkcije, konkretno plastik iz loščene ali točneje iz glazirane žgane gline. Gre za pregneteno žgano glino z motivi, v katerih skuša mojster izraziti svoja občutja, svoje poglede, kajti »po njegovih besedah mora biti vsa umetnost uporabna«, in tako »v tej kobaltno modri motiviki zažari kiparjeva ustvarjalnost, kiparjeva duša in ne glede na cenen material, delo odraža umetnikov napon, da izrazi vsa svoja najgloblja hotenja, svoje osnovne misli«, kot je v svojem otvoritvenem nagovoru med drugim rekla kustosinja Tatjana Pregl.
»Ekološki stroji« v Palači Costanzi
Enolične razstavne prostore Palače Costanzi razživijo te dni izvirna razstava, ki jo je pod pokroviteljstvom tržaške Občine priredilo Kulturno združenje Franco Basaglia. Pred tednom dni so namreč odprli razstavo umetniških objektov »Ecomacchine«. Naslova nalašč ne prevajamo, sa je to izvirna skovanka, ki zgovorno predstavlja vsebino razstave. "Eco" kot ekologija in stroji: ekološki stroji. Antiteza že v samem naslovu torej, saj stroji le redkokdaj pomagajo ravnovesju narave, v glavnem jo onesnažujejo in uničujejo. Raznolika skupina pa, ki je nastala pri Združenju Franco Basaglia, in ki združuje umetnike, fotografe, obrtnike in obiskovalce centrov za umsko zdravje, je nameravala preizkusiti poti, ki jih nudita umetniška svoboda in domišljija ter si zamisliti takšne stroje, ki bi upoštevali ravnovesje vnaravi. Pet strojev, ki so jih izdelali v slikarskem laboratoriju v bivši umobolnici, izraža skrb za našo bodočnost v nuklearni postčernobilski dobi, obenem pa nudi svojevrstne rešitve za alternativne vire energije: živobarvno kolo, ki izkorišča veter za proizvajanje energije, mlin na veter, ki proizvaja čudne zvoke, naprava za merjenje časa v postatomski dobi. Najbolj zanimiv pa je lesen stroj, s katerim naj bi v bodočnosti, po jedrski katastrofi, gojili umetno travo in rože: iz lesene ploskve lahko zrastejo rože le, če zavrtimo ročico. Razstava je opremljena tudi z videokasetami, obiskovalca pa sprejme tudi elektronska, futuristična glasba.
Pogovor s pokrajinskim odbornikom Harejem
Vrsta pomembnih pobud na kulturnem področju
Nadaljujemo z objavo intervjujev o razmerah in perspektivah v delovanju dveh največjih krajevnih uprav, tržaške Občine in Pokrajine, ki smo jih pripravili s predstavniki večine in opozicije v obeh organih. Danes objavljamo intervju s pokrajinskim odbornikom Zorkom Harejem.
Gospod odbornik, kakšna je vaša ocena o novi pokrajinski upravi, zlasti glede na njeno »obstojnost«?
Po dolgotrajni upravni krizi na tržaški Pokrajini in Občini, ko se je že zdelo, da so volitve neizogibne, se je osnovala koalicija s pragmatičnim namenom, da se zagotovi upravljivost, opravlja potrebno delo in se pravočasno izkoristijo ugodnosti nekaterih deželnih zakonov. H koaliciji niso pristopili liberalci in socialdemokrati, ki pa tudi niso šli v opozicijo. V večinski krog so jih spet pritegnili predvsem socialisti, ko so se pripravljale volitve za tržaško KZE. Stranki sta s socialisti sestavili posebno listo in socialdemokrat je bil izvoljen v glavni odbor KZE. Na podlagi dosedanjega delovanja koalicije je upati, da bo večina, ki upravlja tržaško Pokrajino, trajala^do konca mandatne dobe, to je do prihodnjih volitev junija 1988.
Smo v vrenju razpravljanja in odločanja, koliko in katera pooblastila bo Pokrajina dobila od Dežele, da bo z lastno osebnostjo in dostojanstvom važna ustanova med Deželo in občinami. Baje bi moralo priti v pokrajinsko pristojnost programiranje teritorija, prevozi in del kulture. Na tem področju Pokrajina že peto leto upravlja del zakona 68 o kulturi, ki ga prosvetna društva dobro poznajo, deloma zakon 13, ki predvideva podpore za poklicno izobraževanje, za šole bolničarjev in zdravniških pomočnikov, zakon 10 o pravici do študija, zakon 49 za tečaje za zbore, instrumentalne ansamble in godbe.
Katera so glavna vprašanja, s katerimi se bo morala spoprijemati pokrajinska uprava? Katere naj bi bile torej njene osnovne programske točke in kako bo najti zanje proračunsko kritje?
Glavna področja institucionalnega značaja, na katerih Pokrajina razvija svojo dejavnost so: skrbstvo, važen odsek, ki je delno prešel pod Občino ali KZE in v zvezi z njim še ni določeno, kako bodo pristojnosti porazdeljene; javna dela, ki jih čaka nekaj nujnih opravil, kakor je ureditev šolskih prostorov, tudi slovenskih, predvsem v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice, kjer sta nastanjena dva slovenska zavoda, Žiga Zois in Jožef Stefan, izdelava podrobnega načrta tega kom-prenzorija, prenovitev prostorov Šolskega skrbništva, ureditev cest, kot so nevaren zavoj pri šoli v Ricmanjih, zgradba nadvoza na cesti med Šempo-lajem in Nabrežino itd.; osebje, kjer je treba izpolniti stalež, ter proračun in premoženje.
Ostala dejavnost, ki zadeva kulturo, šolstvo, mladinsko problematiko, kmetijstvo, okolje, ekologijo in civilno zaščito, je promocionalnega značaja. Ustrezni odborniki ravnajo po potrebah, ki se sproti kažejo, po pomoči, ki jo prejemajo do ustanov in po finančni razpoložljivosti.
Kolikšen je pa delež odborništva, ki vam je poverjeno, v splošnem okviru delovanja Pokrajine?
Moje odbomištvo je pristojno za kulturno dejavnost in vprašanja slovenske manjšine. Kultura spada v zadevah, ki jih krijeta zakona 68 in 49, med institucionalno dejavnost. Odbor-ništvo skuša izvesti pobude, ki lahko zanimajo celotno pokrajino, v njeni različni narodnostni sestavi. Takšna je bila razstava o kmečki arhitekturi na
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BR0TH
za jutrišnjo oddajo (7. decembra):
Pri živem srebru so ugotovljeni tile izotopi: 80-Hg-202, 80-Hg-204, 80-Hg-197 in 80-Hg-200. Koliko protonov, nevtronov in elektronov vsebujejo?
Če boste do jutri odkrili pravilni odgovor, telefonirajte od 14.30 dalje oddaji Ma ka ste m...? na št. 631065.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP in kasete, za najduhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
Krasu, o avstrijski avantgardi, raziskava in koncerti skladb tržaških avtorjev, božični koncerti, raziskava o knjižnicah na ozemlju tržaške pokrajine. V ta okvir sodijo tudi izdaje knjig o italijanski, slovenski in nemški kulturi v Trstu. Naloga drugega dela odborništva je ovrednotiti slovensko prisotnost na vseh področjih pokrajinske dejavnosti.
Katere posebne pobude nameravate uresničevati na področju kulture do izteka mandatne dobe?
Za čas do konca mandata nimamo še podrobno določenega programa. Nekaj načrtov je, a je treba še preveriti možnost njihovega uresničenja, glede na denar, ki bo na razpolago. Za sedaj imamo v načrtu nadaljevanje raziskave o glasbeni preteklosti Trsta, teden božičnih koncertov, teden avstrijskih filmov, razstavo o arhitektu Pulitzerju, pri katerem je delal slikar Avgust Černigoj in je baje prav Pulitzer prvi spoznal Černigojeve izredne sposobnosti. In že nekaj časa je v pretresu možnost namestitve na Pokrajini posebne strukture, ki bi koordinirala delovanje številnih knjižnic na Tržaškem.
Kakšna je povezanost vašega odborništva z drugimi upravnimi strukturami, z občinami in Kraško gorsko skupnostjo?
Vezi mojega odborništva z ozemljem občin in KGS gredo prek zakona 68. V moje odborništvo prihajajo prošnje za podpore sorazmerno številnih kulturnih organizacij. V prošnjah so opisani dejavnost, pretekli in bodoči program dela in so navedeni glavni akterji kulturnih pobud. Prošnje za podpore dobiva odborništvo tudi izven omenjenega zakona, kot tudi vabila na prireditve prosvetnega in rekreativnega značaja. V ta namen je tudi večsrečanj s predstavniki prosvetnih društev.
Kaj pa nameravate glede uporabe tako imenovanega Kraškega muzeja v Repnu?
Kraški muzej, ki je last Pokrajine, ima prostore za razstave in predavanja, lepo zagrajeno in od vseh strani zaprto dvorišče je primerno za uprizoritev, zlasti v poletnem času, gledaliških del z omejenim številom igralcev in za koncerte komorne in lahke glasbe ter pevskih zborov. V teh prostorih je vsako leto nekaj koncertov, nekaj predavanj in sestankov. Mislimo na načrt, kako primerno izkoristiti prostore Kraškega muzeja.
Kakšen je odnos pokrajinske uprave do slovenskega dela prebivalstva?
Pokrajina sprejema dopise in vloge v slovenščini, mnoge dopise in okrožnice uprave so tudi v slovenščini, tudi obvestila objavljamo v slovenskih časopisih. Napisi, lepaki in programi za kulturne pobude, zlasti če zadevajo tudi slovensko prebivalstvo, so tudi v slovenščini. Izvedli smo slovenske koncerte v dvorani Krožka za kulturo in umetnost, to je v Mali dvorani gledališča Verdi. Tudi raziskavo o knjiž-niškem premoženju na tržaškem ozemlju je pomagalo izvesti slovensko osebje. Table, ki bi jih bilo treba nadomestiti, ker so zbledele ali pokvarjene (mislim na cestne smerokaze) so že nekaj časa pripravljene. Ne uspe nam vse, tudi ker so stvari povezane z drugimi ustanovami, družbenimi in političnimi silami, ki imajo svoje predstavnike na Pokrajini.
Kako misli Pokrajina prispevati k napovedanemu shodu vseh evropskih manjšin?
Načrtuje se srečanje mladinskih manjšinskih organizacij, ki so v pristojnosti Evropskega urada za manj razširjene jezike. V Trstu se je osnoval odbor mladih, da bi organizirali to srečanje, ki naj bi prihodnjega julija ali avgusta, ko so študenti prosti zaradi počitnic, trajal štiri ali pet dni. Odbor je bil že trikrat na Pokrajini. Ta je pripravljena dati pokroviteljstvo in prispevek, seveda v mejah finančnih možnosti. Problem je, kje najti finančno kritje, ko predvideni stroški obsegajo nekaj stotin milijonov.
Kaj menite, da bi lahko Pokrajina storila za rešitev krize Slovenskega stalnega gledališča, katerega članica je?
Ker sta članici konzorcija za upravljanje SSG, je skrb zanj že nekaka dolžnost tako za tržaško Občino, kot za Pokrajino. Pokrajina je pred dvema letoma povečala na primer prispevek za SSG. Ker pa je še vedno majhen v primeri z izdatki gledališča, se je pokrajinska uprava odločila, da daje finali' ziran prispevek, navadno za dejavnost na šolah, za mladino ali za odmaknjena društva. Treba pa je v deželnem in vsedržavnem merilu poskrbetiza to važno slovensko ustanovo.
Pogovor zapisal Lucijan Volk
Dolgobradi prijatelj otrok je obiskal skoraj vsako šolo in vas
Miklavž, prihodnje leto še pridi...
Miklavž med malčki na osnovni šoli K. Širok	Tako je bilo predsinočnjim v Bubničevem domu
Zaradi nejasnih in malo obetajočih perspektiv
Stavka v podjetju Isotta Fraschini
Naših malčkov danes zjutraj ni bilo težko prebuditi: že navsezgodaj jih je radovednost pognala iz tople postelje, da bi po dolgem pričakovanju le odkrili, kaj jim je ponoči prinesel njihov dolgobradi prijatelj Miklavž. Upamo, da dobri mož ni pozabil na nikogar in da je tudi bolj porednim navrgel dobrot in veselja. Na poti je že nekaj dni, obiskal pa je skoraj vsako šolo in vsako vas.
Predsinočnjim se je ustavil v Bubničevem domu v Repnu, kjer mu je KD Kraški dom priredilo poseben sprejem, tako da je v polno dvorano povabilo pesnika Miroslava Košuto in ka-rikaturistko Liano Drašček, ki sta vsak po svoje zabavala male radovedneže. V sosednji sobi pa so nanje čakale lepe knjige, kot je pri nas navada ob vsakem srečanju z dobrim svetnikom, ki je včeraj zjutraj obiskal tudi osnovno šolo Karel Širok v Ulici Donadoni. Učenci in malčki iz vrtcev v Ulici Conti in iz Dijaškega doma so popotnika pozdravili z recitacijami, plesom in petjem.
Osnovno šolo Bazoviški junaki je Miklavž obiskal opoldne, ko so že-
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval posledice mejnega incidenta v Tržaškem zalivu. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu, je potrdil svoje globoko obžalovanje nad dogodkom, obsodbo streljanja na meji in željo, da bi se v prihodnje preprečili taki incidenti ter da bi se vsa odprta vprašanja med Italijo in Jugoslavijo pozitivno in hitro rešila.
Med odprtimi vprašanji je tudi globalna zaščita Slovencev, ki je za Italijo mednarodna in notranja ustavna obveznost. Zato SSk obsoja vsa številna stališča in dogodke tako na uradni ravni kot v javnosti, ki dejansko zlorabljajo smrt gradeškega ribiča za nastopanje proti slovenski manjšini, proti sožitju na našem področju in proti prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo.
V luči negativnih posledic incidenta za slovensko manjšino - pravi dalje tiskovno poročilo - je pokrajinski svet SSk razpravljal tudi o vsebini članka, ki ga je dne 3. decembra objavil zagrebški Vjesnik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške. Pokrajinski svet je z ogorčenjem ugotovil, da omenjeno glasilo nesprejem-
Na sedežu KPI so se včeraj sestali Predstavniki šolske komisije, tržaške Občine in Pokrajine, šolskih organov ih Zveze srednješolskih študentov. Prof. Giorgio Depangher je okvirno orisal problem, ki se je pojavil z začetkom letošnjega šolskega leta. Predvsem je poudaril, da je naloga strank v opoziciji ta, da prebivalstvo informi-rajo o problemih, ki jih skušajo druge stranke zakrivati.
Občinska in pokrajinska uprava bi bili morali vprašanje prostorov na vseh tržaških višjih šolah rešiti že po-*eti, predno se je pričel pouk. Danes Se opravičujeta pred javnostjo rekoč, da sta sedanje stanje zakrivili prejšnji bpravi. Seveda ta izgovor še zdaleč ni sprejemljiv: res je, da sta upravi novi, Vendar pa so njeni člani isti kot prej.
Člana Šolske komisije KPI dr. Gior-9io Cantoni in prof. Bruno Pizzamei sta podrobno opisala problem, s kate-firn se morajo danes zaradi neopravičljive neučinkovitosti obeh uprav spo-Prijemati tako šolski organi, kot tudi dijaki sami. Vsa šolska poslopja so na-hireč zelo stara, nekatera skorajda v Propadajočem stanju. Odobritev zakola o protipožarnih predpisih pa je občinsko in pokrajinsko upravo prisilila,
lodčki že natiho krulili. Nikakor pa ne prehudo, saj sta lakoto pregnala pesem in petje, predvsem pa radovednost, kaj je v pisanih zavojih. Popoldne je bilo za težko pričakovanega gosta nadvse naporno: na povabilo KD Rdeča zvezda, staršev in učiteljev, se je ustavil v športno-kulturnem centru v Zgoniku, kjer so ga s petjem, plesom in recitacijami sprejeli učenci osnovne šole Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža in osnovne šole iz Briš-čikov. V Šempolaju je Miklavž bil nadvse dobre volje, tako da je na prigovarjanje SKD Vigred obljubil, da se danes vrne in pokaže, kako se lovi z ribami, pa tudi z otroki. V Nabrežini, kamor ga je povabilo SKD I. Gruden, sta pred njim bila že zlodej in angel, ki sta med mladežem delala zgago in stopnjevala pričakovanje na darila. Tudi otroci osnovne šole F. S. Finžgar in iz vrtca v Barkovljah niso ostali praznih rok. Na Miklavžev god so v župnijski dvorani pripravili loterijo,-da bi pokazali, kaj vsega znajo, pa še lepo prireditev.
Na Miklavža niso pozabili niti v Gročani, kamor je vabilo KD Krasno
Ijivo piše o boju slovenske narodne manjšine v Italiji za priznanje osnovnih pravic, se pravi o boju za preživetje. SSk naglaša, da ne zahteva nobenih privilegijev ali celo neosnovanih pravic, temveč le odločno in vztrajno zahteva, naj Italija izpolni določila lastne ustave in spoštuje mednarodno sprejete obveznosti. Pokrajinski svet odločno protestira proti takim za slovensko manjšino žaljivim izvjanjem uradnega glasila množičnega politične organizacije v Socialistični republiki Hrvatski in izraža prepričanje, da pristojne jugoslovanske oblasti niso spremenile svojih temeljnih smernic in svojega osnovnega stališča do položaja Slovencev v Italiji, ki ga je mednarodnopravno izoblikovala tudi SFRJ s svojimi sporazumi in dogovori z Italijo.
■ V poročilu o podelitvi Zlatega sv. Justa je med imeni časnikarjev, ki so ob tej priložnosti prejeli razna priznanja, po pomoti izpadlo ime Ranierija Ponisa, znanega kronista, ki je štirinajst let vodil skupino kronistov in bil tudi med glavnimi pobudniki in ustanovitelji pomembnega časnikarskega priznanja.	Odg. ur.
da čimprej ukrepata. Če namreč šolska poslopja do 27. februarja ne bodo prilagojena z zakonskim določilom, bo treba nekatere šole pač zapreti.
Najhujši problem tržaških višjih šol pa so prav gotovo telovadnice, saj kar 50 odstotkov vseh dijakov v našem mestu nima primernega prostora za telesno rekreacijo. Poleg tega primanjkujejo tudi prostori za laboratorije in delavnice, da o učilnicah sploh ne govorimo. Kljub izredni resnosti problemov, pa se občinska in pokrajinska uprava le »prepirata« glede pristojnosti, še posebno v primeru, ko občinske šole uporabljajo prostore, ki so last pokrajine. S takšnimi težavami se na primer spopada tudi tehnični zavod »Žiga Zois«.
Občinski svetovalec KPI Anrea Spaccini je poudaril, da bi morali obe upravi končno izdelati splošen načrt o svojih posegih na šolskem področju. Načelnik svetovalske skupine na Pokrajini Ezio Martone pa je opozoril, da je bilo mogoče vse probleme letošnjega šolskega leta predvideti že veliko prej. Sedaj pa sta upravi prisiljeni ukrepati z izjemno naglico in tako seveda lahko rešujeta le najbolj pereča
polje posredoval svetniku sam župnik. Otroci so se veselili daril in sladkarij, še prej pa so si ogledali film in nastop učencev osnovne šole D. Kette. Posebno veselo je bilo v Mladinskem domu v Bol juncu, kjer je Miklavž obdaroval malčke iz vrtca in osnovne šole F. Venturini. V Križu, na Padričah in v Trebčah pa imajo otroci kar pravo Miklavževo »štacuno«.
Na Opčinah je Tabor mladih poskrbel, da je miklavževanje trajalo kar tri dni; včeraj je bil »likof« s tombolo, risanke za otroke in ples za mlade.
V Drevoredu XX. septembra v Trstu bo Milklavžev sejem trajal do ponedeljka. Letos se je prijavilo še več prodajalcev kot lani in tržaška občina je veliko prošenj morala odbiti. Največ je stojnic s slaščicami in igračami, ne manjka pa tudi oblačil, torbic, nakita, kuhinjskih pripomočkov, okraskov in še marsičesa.
Če smo pri tem dolgem opisu Miklavževe poti pozabili na koga, naj nam oprosti, kajti Miklavžu počasi peša spomin, na računalnik pa se prav nič ne zanese.
V okviru srečanj, ki jih prireja univerzitetni kulturni krožek »G. La Pira«, je v četrtek zvečer v učilnici »Venezian« na pravni fakluteti predaval biokemik Andrea Guerritore. Naslov srečanja, »Delovanje možganov in človekova celovitost«, je privabil res veliko število študentov. Kasneje se je sicer izkazalo, da je predavanje precej specifično, čeprav je bil dr. Guerritore v svoji razlagi zelo jasen. Najbolje so seveda njegovo podajanje razumeli študentje medicine in biologije.
Znanstveno predavanje o človekovih možganih ter o celovitosti človeške osebe in osebnosti je dr. Guerritore, docent na milanski univerzi, obogatil z raznimi citati znanstvenikov, ki so svoje raziskave posvetili predvsem temu vprašanju. Poudaril je, da tega problema ne moremo obrazložiti z zgolj znanstvenimi metodami, saj te človeka obravnavajo le s fiziološkega vidika in ne morejo zajeti vsega njegovega bistva. Človek je najbolj zapleten organizem, kar jih premore narava. Od nekaterih drugih živih bitij se razlikuje predvsem zaradi treh bistvenih značilnosti: govora, sposobnosti abstraktnega razmišljanja in zavesti, da je, da obstaja. V tem smislu moramo tudi razumeti pojem enotnosti in
vprašanja, medtem ko vsa ostala zanemarjata. Predlagal je ustanovitev posebne agencije, ki bi povezovala občinsko in pokrajinsko upravo in ki bi znala bolje prisluhniti glasu šolskih organov.
Ob koncu srečanja na sedežu KPI je spregovoril še prof. Stelio Spadaro. Tudi on je bil mnenja, da bi morali občinska in pokrajinska uprava za reševanje problemov tržaških šol delovati složno in enotno.
Kulturni večer v Benečanski hiši
Danes ob 18.30 bodo v Benečanski hiši v Miljah otvorili skupno razstavo mladih umetnikov Anne Lombardi in Marca Brege. Na otvoritveni slovesnosti bo Brega, ki se ukvarja tudi z animiranim baletom in koreografijo, nastopil kot plesalec skupaj z Nadio Scarpa in recitatorjem Ferrucciom Macorjem. S to svojevrstno predstavitvijo bosta umetnika, ki skupaj ustvarjata, popeljala obiskovalce v svet njune umetnosti, ki sloni na dopolnjevanju in ponazarjanju najrazličnejših občutij in razpoloženj.
Delavci tovarne malih dizlovih motorjev Isotta Fraschini so včeraj stopili v stavko, da opozorijo politične sile, krajevno javno mnenje in družbo Fin-cantieri na sive perspektive, ki se jim obetajo. Tovarniški svet je s tem v zvezi izdal tiskovno sporočilo, v katerem opozarja, da so nekatere dejavnosti žaveljskega podjetja že premestili v Emilijo, širijo se pa tudi glasovi, naj bi najbolj znan proizvod krajevnega obrata, motor z bati na V, dobil pot v Bari, kar bi zmanjšalo krajevno proizvodno zmogljivost na polovico, s hudimi posledicami za zaposlitveno raven, čemur bi se delavci odločno uprli.
Vodstvo podjetja je bilo predvčerajšnjim potrdilo prehod delnic Isotte Fraschini od finančne družbe Finmec-canica k Fincantieri, ni dalo pa nobenih pojasnil v zvezi z bodočnostjo produkcije. V okviru posegov družb z državno soudeležbo je to podjetje edino, kjer so izvedli racionalizacijo strojne opreme, kljub temu pa leto dni po predstavitvi načrta Fincantieri o industriji malih dizlovih motorjev še ni bilo otipljivih rezultatov. Zato je upravičena skrb delavcev in njihovega sindikalnega zastopstva, ki zahtevajo čimprejšnjo razjasnitev položaja.
Deželni CGIL o vprašanju Lloyda
V zvezi s časopisnimi vestmi o včerajšnjem posvetu med predsednikom deželne vlade Biasuttijem in pooblaščenim upraviteljem družbe Finmare Rosino, na katerem naj bi v Benetkah sprejeli dogovor o usodi pomorske družbe Lloyd Triestino, je izdalo deželno tajništvo sindikata CGIL izjavo, v kateri ugotavlja, da je nesprejemljivo, da se tako važne odločitve sprejemajo brez sodelovanja sindikatov. Hkrati pa CGIL poudarja dvoumnost
neponovljivosti človeka. Vsi se namreč zavedamo, da živimo, v sebi zaznavamo edinstvenost naše osebe, pa tudi drugi se obračajo na nas kot na eno in enotno osebnost.
Po tem uvodu je predavatelj prešel na bolj znanstveno razlago. S pomočjo diapozitivov je razložil delovanje živčnega sistema, ki sprejema zunanje impulze in jih pretvarja v občutke, izkušnje in reakcije, ter sestavo človekovih možganov. Dr. Guerritore je predavanje zaključil s trditvijo, da zunanji svet v resnici ni takšen, kakršnega sprejemamo. Vsak človek občuti in razume svet drugače, nihče pa ga ne more zajeti v celoti. To je odvisno od nevronov, ki nam le v delni meri in verjetno tudi precej netočno posredujejo podobo sveta, v katerem živimo.
■	Komisija za kulturo pri deželnem svetu, ki ji predseduje Drago Štoka (SSk), je obiskala devinski Zavod združenega sveta. Predsednik zavoda Belci in rektor Sutcliff sta članom komisije orisala delovanje in probleme te edinstvene šolske ustanove, predsednik Štoka pa je zagotovil nadaljnje zanimanje deželnega sveta v prid zavoda.
■	Tudi v kreditnih zavodih v naši deželi se nadaljuje razčlenjeno stavkovno gibanje za obnovo vsedržavne delovne pogodbe bančnih uslužbencev. Na oklic avtonomnega sindikata je bila včeraj celodnevna stavka, banke pa bodo ponovno odprte za javnost v torek, 9. decembra.
■	Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da ne bo decembra meseca, ob priliki božičnih praznikov, veljavno obvezno medtedensko zaprtje trgovin. V istem mesecu ne bo obvezno zaprtje trgovin ob nedeljah.
■	Deželni šolski urad obvešča, da sta od 3. decembra dalje na oglasni deski Urada razobešena prednostna lestvica in seznam habilitiranih rednega natečaja za profesorje telesne vzgoje na slovenskih višjih srednjih šolah (razred XXXV).
Preveč »prtljage« v vozilu Tržačana
V sredo se je z osebnim avtomobilom pripeljal na maloobmejni prehod Plavje 37-letni Salvatore Vicari iz Trsta. Ob pazljivejšem pregledujugoslo-vanskemu cariniku ni bilo težko ugotoviti, da Tržačan pelje s seboj preveč prtljage: iz avta je potegnili kar 31 parov čevljev, dva para usnjenih hlač, devet šalov, avtoradio in telefonski aparat. Vrednost blaga so ocenili na najmanj 900 tisoč dinarjev. Carinarnica je blago zasegla, preiskovalni sodnik pa je za Vicarija odredil pripor, ki ga je po sprejetju obtožnega predloga javnega tožilstva, koprsko sodišče podaljšalo, (iu)
pogajanj, ki so se začela s hipotezo o vstopu zasebnega kapitala v Lloyd, sedaj se pa zdi, da se zaključujejo s premestitvijo Lloyda na Tirensko morje in logističnih uradov v Milan.
Taka rešitev bi po mnenju CGIL predstavljala bedno protivrednost, da bi kakšnega posameznega krajevnega predstavnika strank sprejeli v upravni svet Lloyda. Zato deželno tajništvo CGIL naglaša, da je vprašanje Lloyda eno najpomembnejših problemov državnega koncerna 1RI v deželi Furlaniji-Julijski krajini, in mora biti torej predmet splošnih pogajanj z IRI pred deželno konferenco o državnih soudeležbah.
S. Gregorčič: od mita do razklane osebnosti
V četrtek je na povabilo Inštituta za slovansko filologijo Tržaške univerze predaval v prostorih stare univerze v Trstu prof. Boris Paternu. Tema Paternujevega predavanja je bil mit Simona Gregorčiča, ki je še danes živ, kar so dokazale tudi številne proslave ob 80-letnici pesnikove smrti.
Predavatelj se je torej zaustavil ob mitski figuri pesnika, saj se je le-ta zasidrala v srca ljudi. Vzroki, ki so dvignili Goriškega slavčka v mitsko osebnost so seveda številni in hkrati problematični.
Paternu se je zaustavil ob pesnikovi dejanski »naravi«, ki izhaja tudi iz samih pesmi. Gregorčič je bil v bistvu razklana osebnost; po eni strani je občutil omamen klic svobode in se mu v sanjah predajal. Po drugi strani se ni znal odpovedati svojemu »črnemu plašču«, ki ga je utesnjeval in mu onemogočal uresničiti sanje po svobodi. To nihanje, ta neodločnost sta razvidni v številnih pesmih, najbolj pa v tistih, kjer se pesnik spušča v svojo lastno intimo. Da je to tako, nam je dovolj, da primerjamo njegovega Veselega pastirja, ki pomeni sanje in pesmi, kot je na primer Moj črni plašč. Ista problematika se odpre, če beremo ljubezenske pesmi in jih primerjamo z deli, ki govorijo o tragični brezizhodnosti. Kljub temu pa je ostal mit o pesniku vidcu in narodnemu glasniku neverjetno živ.
Lepa pobuda ACEPE
Tržaško združenje gostincev ACEPE bo 29. decembra obiskalo ostarele v domu Časa serena v Trstu in jim priredilo krajšo zabavo z bogato loterijo in primerno zakusko. V ta namen vabi svoje člane, naj s priložnostnimi darili prispevajo za uspeh te dobrodelne pobude. Kdor bo to storil, naj svoje sodelovanje potrdi na sedežu ACEPE, Ul. dei Rettori 1, (Palača Marenzi), tel. 68424, kjer bo prejel tudi vse potrebne informacije.
Ob izgubi dragega prijatelja Borisa izrekata sovjcem iskreno sožalje družini Bet.
Ob nenadni izgubi učitelja in prosvetnega delavca Borisa Žafrana izreka svojcem občuteno sožalje
KD F. Venturini
Ob bridki smrti svojega nepozabnega učitelja Borisa Žafrana se ga s hvaležnostjo spominjajo njegovi učenci 3. A razreda celodnevne osnovne šole Ricmanje-Domjo: Gabrijela, Breda, Tjaša, Irina, Dolores, Patricija, Damjan, Mitja, Ravel, Dean, Sederino, Robert in Ivan.
Ob smrti drage mame izrekajo Vilmi in družini iskreno sožalje Mitja, Dean, Betty K., Klara, Vesna, Erika, Barbara, Betty D., Luciano in Ha-ron.
Ob izgubi drage Danile izrekajo Albertu in družini iskreno sožalje prijatelji Edmund, Gianni, Aldo in Mauro.
Na zadnji seji strankinega pokrajinskega sveta
SSk obsodila nesprejemljivo pisanje zagrebškega Vjesnika
Prof. Guerritore: Vsak človek občuti in razume svet po svoje
Tiskovna konferenca KPI o neustreznosti šolskih poslopij
Občinska in pokrajinska uprava krivi za prostorske težave šol
gledališča		kino		včeraj-danes		prispevki
SSG
Slovensko stalno gledališče -
Kulturni dom
Danes, 6. t. m., ob 20.30 ponovitev predstave Daria Foja IL RATTO DELLA FRANCESCA (UGRABITEV FRANCES-CE) v izvedbi France Rame.
Ponovitve: jutri, 7. t. m., ob 16. uri ter v ponedeljek, 8. t. m., ob 16. uri.
Prodaja vstopnic: danes od 11. do 13. ure ter od 17. do 20. ure; jutri in ponedeljek eno uro pred pričetkom predstave.
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 6. t. m., ob 16. in 20. uri v CELJU s komedijo PRIMORSKE ZDRAHE C. Goldonija.
VERDI
Danes ob 20. uri tretja predstava (red S) Wagnerjeve opere IL VASCELLO FANTASMA. Dirigent G. Kuhn.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Regionale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406). Ponovitev jutri ob 16. uri.
Od 12. do 14. t. m. bo na sporedu delo G. B. Shawa NON SI PUO' MAI SAPE-RE. Nastopajo Erneste Calindri, Olga Villi, Luigi Pistilli, Antonio Fattorini, Patrizia Milani. Režija - Lamberto Pug-gelli. Predstava je izven abonmaja. Pred-porodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 6. decembra, ob 19.30: BALETNI TRIPTIH. Ponovitev baletne uprizoritve.
Danes, 5. decembra, ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA.
Mala dvorana
Danes, 6. t. m., ob 11. uri: URA PRAVLJIC Z ZVEZDANO MLAKAR - otroška matineja.
Srednja dvorana
V	Srednji dvorani in Mali dvorani bodo 8., 11. in 12. decembra predvajali celovečerne filme GEORGA WILHEL-MA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926).
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 - KONCERT AMERIŠKEGA PIANISTA SRBSKO-RUSKEGA POREKLA.
"GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
V ponedeljek, 8. t. m., ob 17. uri v KD Barkovlje v BARKOVLJAH
v torek, 9. t. m., ob 20.30 v KD Union v PODLONJERJU
v sredo, 10. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI IZ SALZBURGA s hornistom H. Baumannom.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
V	galeriji Cartesius bo do 12. decembra odprta razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA.
V občinski galeriji na Trgu Unita bo od 10. do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOSI. Otvoritev bo v sredo ob 18. uri.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča vse tiste, ki bi se odzvali na literarni natečaj Pokrajine, naj pošljejo svoje prispevke na naslov: Provincia di Trieste, Tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Natečaj "Božič: praznik za vse?", Trst - Ul. Geppa 21. Rok za dostavo prispevkov zapade 13. decembra.
ŠD Adria - ženska telovadba - sporoča vsem zainteresiranim ženskam, da se je začela telovadba in sicer vsak torek in petek od 21. do 22. ure v telovadnici O. S. F. Milčinski - Katinara.
ŠD Mladina obvešča, da za letošnje tradicionalno zimovanje, ki se bo odvijalo na Pohorju od 20. do 27. t. m., se interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije še danes, 6. t. m., od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
Sekcija PSI Dolina priredi danes, 6. t. m., ob 20.30 v restavraciji SONJA pri Domju predvajanje filma o izletu v Mar-zabotto. Ob tej priložnosti se bomo srečali s tovariši iz te pobratene občine. Vabljeni vsi izletniki, člani in prijatelji.
Krožek ARCI - Rumena hiša prireja v torek, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu Furlanske ceste št. 293 razpravo z prof. Ric-cardom Lucciom na temo DVOJEZNIČ-NOST IN SOŽITJE.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v sredo, 10. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
ARISTON - 16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. J.-J. Annaud; i. S. Connery, F. Murray.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Luna di mlele stregata, kom., ZDA 1986, 110’; r. Gene Wilder; i. G. Wilder, G. Radner.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 17.00, 22.15 II ragazzo del pony express, kom., It.1986; r. Carlo Cotti, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Per favore ammazzatemi mia moglie, kom., ZDA 1986, 94'; r. Jim Abrahams, David in Jerry Zucker; i. Bette Midler, Danny De Vito.D
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Accademia militare, kom., ZDA 1985, 100'; r. B. Convy; i. Chris Lemmon, L. Bridges.
NAZIONALE II- 16.00, 22.15 The Hit-cher - La lunga strada della paura, dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. R. Hauer, J. Jason Leigh, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 A distan-za ravvicinata, dram., ZDA 1986, 115'; r. James Foley; i. S. Penn, C. Walken.
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce suono del ses-so, pom., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasta, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 16.00, 21.40 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Antarcti-ka, pust., Jap. 1985, 97'; r. Koreyoshi Kurahara; i. Ken Takakura, T.Watase.
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.15 Ali-ens scontro finale, fant., ZDA 1986, 120'; r. James Cameron; i. Sigourney Weawer, M. Biehn.
RADIO - 15.30, 21.30 Amore top secret, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Rovte - Kolonkavec priredi 8. t. m., ob 17. uri v društvenih prostorih, Ul. Monte Sernio 27, gostovanje KD F. Venturini. Nastopajo: otroški pevski zbor, duet harmonikašev pod vodstvom Suzane Žerjal ter ljudski godci na diatonične harmonike. Vljudno vabljeni.
KD Slovan priredi MIKLAVŽEV SEJEM še danes, 6. t. m. v prostorih Gozdne zadruge. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Vabljeni!
SKD Slavec vabi na ogled ljudske igre R. Pregarca Š_AGRA v izvedbi amaterskega odra J. Štoka Prosek - Kontovel, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih jutri, 7. t. m., ob 17.30.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča izletnikom, da odpelje avtobus v Rovinj v ponedeljek, 8. t. m., ob 7.15 iz Trga Oberdan.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih dne 10. t. m. od 18. uri za: 1. A, 3. B, 4. v. g. in 5. A; ob 19.30 za: 1. B, 3. A, 4. B, 1. ki. L; 12. t. m., ob 18. uri za: 2. A, 5. B, 1. C in 2. ki. 1.; ob 19.30 za: 2. B, 4. A, 3. ki. 1. in 5. v. g.
Obvestilo IRRSAE tečajnikom načrta vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju. V torek, 9. t. m., ob 16.30 bo na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10 sestanek delovne skupine, ki obravnava jezikovne interakcije v šoli. Vodi mentor prof. Ric-cardo Luccio. Tečajniki skupine govorne motnje in težave dvojezičnih otrok se sestanejo na istem sedežu v petek, 12. t. m., ob 16.30 z mentorjem prof. Leljo Rehar-Sancin.
Naša draga mama
ANGELA
praznuje danes 80. rojstni dan.
Sinova Janko in Stanko z družinama ji iskreno čestitata in želita še na mnoga leta.
Včeraj je prestopil prag 50 let
DANILO STURMAN
Še mnogo zdravih in veselih let mu želijo
žena Milenka, sin Aleksander in hči Loredana
čestitke
Danes praznuje v Dolini 14. rojstni dan INGRID SLAMA, 1. t. m. pa je praznoval 7. rojstni dan DAVID. Vse najboljše, posebno pa zdravja in veselja ter uspeha v šoli jima želijo nona Vilma, nono Pepi, Neda in Dorjan ter Boris in Savica.
Danes praznujeta na Kontovelu 50 let skupnega življenja STANISLAV in GIUSEPPINA CINGERLA. Ob visokem jubileju jima čestitata in želita še mnogo srečnih dni sinova Aldo in Giorgio z družinama.
V	Šempolaju praznuje svoj 17. rojstni dan TANJA ZIDARIČ. Vse najboljše ji želi Nevenka.
V	Saležu naša nona ANGELA svoj 80. rojstni dan slavi. Iz srca ji čestitamo vsi, ki jo imamo radi. Vnuki: Marjetica z možem Rajkom, Magda z možem Marijem, Nataša, Maja in Peter, pravnuki Borut, Tomaž in Jasna ji pošiljajo koš poljubčkov.
Danes, SOBOTA, 6. decembra
NIKOLAJ
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.51 - Luna vzide ob 12.04 in zatone ob 21.49.
Jutri, NEDELJA, 7. decembra
AMBROŽ
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.18 najvišja 29 cm, ob 6.26 najnižja 4 cm, ob 11.22 najvišja 25 cm, ob 18.46 najnižja -48 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1033,3 mb rahlo pada,vlaga 88-odstotna, brezvetrje, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andrea Mauri, Axon Krammerstetter, Giovanna Zoratto, Luca Sfreddo.
UMRLI SO: 77-letna lole Sorrentino, 74-letna Maria Aurelia Dellore, 81-letna Laura Zugna, 62-letni Silvano Riosa, 48-letna Daniela Škamperle, 83-letni Gio-vanni Sparagna, 79-letna Caterina Valla.
OKLICI: delavec Giovanni Barnaba in gospodinja Bruna Salvagno, zastopnik Fabio Petrini in prodajalka Fabiana Deo-la, agent JV Massimiliano delLArgine in uradnica Paola Fonda, zdravnik Fabio Barbone in študentka Rita Benedetti, popravljalec dvigal Alessandro Bandelli in frizerka Deanna Bubnič, delavec Franco Santilli in uradnica Rosanna Russo, podjetnik Gianfranco Cergol in frizerka Su-sanna Gustinčič, finančni stražnik Virgi-lio Cornacchio in gospodinja Adelina Nunziata, študent Lorenze Švigelj in študentka Valentina Kriscak, učitelj Valde-maro Tiberi Pagualoni in učiteljica Dora Photiou, bančni uradnik Fabio Čolussi in brezposelna Giovanna Pozzetto, mehanik Roberto Zadeu in prodajalka Tiziana Maghet, glasbenik Tullio Vidmar in glasbenica Donatella Morandini, univerzitetni študent Bruno Cataletto in prodajalka Paola Bracchetti, podčastnik finančne straže Franco Cutigni in gospodinja Stefania Amato.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Oriani 2, Trg Ve-nezia 2.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 ( Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________mali oglasi_________________
PRODAM prostorno stanovanje v Nabrežini: kuhinja, jedilnica, 3 sobe, dvojne sanitarije, z garažo. Zainteresirani lahko telefonirajo v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
PRODAM vinograd, tudi delno, 2.880 kv. m, področje Dolina. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m, z ogrevanjem in dvoriščem. Tel. 228390.
NUDIM LEKCIJE iz latinščine. Tel. v večernih urah na št. 231914.
OTROŠKE SMUČI Rossignol, 160 cm z vezmi Tyrolia 80, prodam za 90.000 lir. Tel. na št. 52277 v večernih urah.
DRUŠTVO išče v centru ali okolici Trsta prostor za sedež, tudi potreben obnovitvenih del. Tel. 040/763856 v jutranjih urah.
V DOLINI na št. 232 je odprl osmico Cunjo. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeva drva in kole za trte. Marko Žniderčič, števerjan, Valerišče 19. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 0481/884161.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino.
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici Opčin, ne glede ha ceno. Tel. 228390.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče vajenko, staro 15/16 let za takojšnjo zaposlitev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka'.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
V	spomin na dr. Vlada Turino darujejo člani SSG 202.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na pok. Marijo Glavino daruje Elvira Slavec 10.000 lir za pihalni orkester Breg.
Dionisio Gerbassi daruje 10.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	počastitev spomina Danila Žerjala darujejo letniki Sergio, Boris, Edi, Milka, Elvira, Vida, Vilma, Marta, Lidia, Pina, Vera, Meri in Liliana 80.000 lir za KD F. Prešeren in 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na pok. Ančko Bogateč darujejo Silva in Karmelo Sedmak 10.000 lir, Jole in Mario Turel 20.000 lir ter Frančko Bogateč z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Marjana Per-tota daruje Zmago Milič 20.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Marjana Pertota darujeta Alekseja in Primož Možina 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Marjana Pertota daruje družina Jankovič 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marjana Pertota daruje Marija Kričič-Giombrini 15.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Pepce Ban darujeta Pina in Pavel Godnič 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ernesta Gombača daruje Edi Glavina z družino 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Ob 35. obletnici smrti dragega in nepozabnega prijatelja in tovariša Romana Pahorja, prvega pobudnika in ustanovitelja mladinskega narodnega gibanja, daruje Angel Turk 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Marjana Pertota darujeta Dario in Robert Mosetti
20.000	lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na preminulega Marjana Pertota darujejo Jure in Marko ter družina Martelanc 25.000 lir za barkovljanski pevski zbor M. Pertot in 25.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Marije Glavi-ne daruje Zofija 10.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na pok. Albina Tula daruje N. N. 75.000 lir za KD Primorsko in
25.000	lir za Zvezo žena Mačkolje.
V	spomin na pok. Marijo Glavino darujeta Nadja Zonta in Danica Smotlak
20.000	lir za KD Primorsko.
V	spomin na Alberta Legišo daruje profesorski zbor 1. B razreda DTTZ Z. Zois 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Zveza žena Bani daruje 30.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Staneta Sosiča darujeta Drago in Diomira Bajc 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Staneta Sosiča darujeta Franc in Judita Fabjan 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dragega Marjana Pertota daruje družina Kemperle 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Marjana Pertota darujeta Neva in David 10.000 lir ter Jana in Igor 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob daruje Ida Gregorič 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Ivotovega očeta daruje družina Ivana Peterlina 30.000 lir za SZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Marjana Pertota daruje Alojz Škabar z družino 30.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
_ Namesto cvetja na grob pok. Vincenca Čuka darujeta Stojan in Silvana Ražem 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
SKD Vigred - Šempolaj
vabi na
MIKLAVŽEVANJE
Otroci (in seveda tudi starši) pridite pogledat! Letos bo res čudo v Šempolaju: sv. Miklavž z ribami se lovi in darila vsem deli.
Kdaj? Danes, 6. t. m., ob 19. uri v osnovni šoli v Šempolaju.
Čakamo vas.
V	spomin na Marjana Pertota darujejo družine Mandich, Smith in Gherlizza
130.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marjana Pertota daruje Zorka z družino 100.000 lir za pevski zbor M. Pertot - Barkovlje, 25.000 lir za TPK Sirena, 25.000 lir za SD Kontovel in
50.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Marjana Pertota daruje Sonja z družino 100.000 lir za pevski zbor M. Pertot - Barkovlje, 25.000 lir za TPK Sirena, 25.000 lir za ŠD Kontovel in 50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na dragega sina Marjana Pertota darujeta mama in oče 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot, 50.000 lir za TPK Čupa, 50.000 lir za ŠD Kontovel in 50.000 lir TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Danila Žerjala daruje Florjan Korošec 20.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Danila Žerjala darujeta Vanda in Pino Grdina 20.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Danila Žerjala darujeta Meri in Drago Ota 50.000 lir za Jamarski klub Boljunec.
Ob nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovali: draguljarna Malalan 20.000 lir, trgovina čevljev Malalan 20.000 lir, Market pralnih praškov 20.000 lir, radio - TV Bresciani 10.000 lir, gradbeno podjetje Malalan - Benčina 60.000 lir in supermarket Despar naj. Salvi 30.000 lir.
Ob 15-letnici ŠZ Sloga daruje Josip Grgič (Padriče 62) 50.000 lir za ŠZ Slogo.
V	spomin na Stana Sosiča darujejo odborniki ŠZ Sloge 100.000 lir za društveno blagajno.
V	spomin na pok. Pepco Bandelj daruje Nadja Ota 10.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Marjana Pertota darujeta Anica in Albin (Repen) 20.000 lir za re-pentabrsko cerkev.
V	spomin na Marjana Pertota darujejo Maruška, Elena, Lucia, Irena in Tamara 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marjana Pertota daruje Boris Raubar z družino 50.000 lir za cerkveni pevski zbor Barkovlje.
V	spomin na Adrijana Pertota darujeta Tatjana in Antek 30.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Pepce Bandelj darujeta Lojzka 5.000 lir ter Zvonka 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Marjana Pertota darujejo Dolenčevi (Devinščina) 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Stanko Daneu daruje 100.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marjana daruje gostilna Sardoč (Prečnik) 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot - Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Milojkinega brata Maria daruje družina Križman -Guštin 100.000 lir za M. Pertot - Barkovlje.
NOVOST V TRSTU
CENTRO
DEL
iMATERASSO
GRADARA
PETRUCCI
Ul. Cereria 8 ■ Trst ■ Tel. 301075 (2. ul. levo od Ul. S. Michele)
POSEBNI MODELI VZMETNIC
ZADNJE NOVOSTI PODJETJA »MILLESOGNI«,
KI SO ZAVAROVANI 11/»)$ PRI ZAVAROVALNICI
Do 31. dec. 1986 nudimo
15% POPUST
obv. občini 19/11/86
URARNA BATTISTI
*
ZASTOPNIt
slika izbira ur

(prodaja in popravila)
soka muue,
Predmeti z
TRST — Ul C. Bati

SEIKO
Y v ^
a darila, vžigalniki.
lili
114
menjalnica
5. 12. 1986
Ameriški dolar............. 1370.—
Nemška marka ............. 691.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint .......... 610,50
Belgijski frank.............. 32.50
Funt šterling............. 1945.—
Irski šterling............ 1865.—
Danska krona................ 180.50
Grška drahma ................. 9.30
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen......
Švicarski frank ....
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.
826.^
97.90
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLJiVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA .......................... 95.000 lir
MESEČNA ............................ 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Neznani Chaplinovi filmski drobci
Ljubljanska televizija bo od četrtka dalje predvajala v nadaljevanjih odličen dokumentarec o filmskem svetu Neznanega Chaplina (Unknown Chaplin).
Za serijo dokumetarcev angleške Thames Television sta tri ure izrednega in povsem »neznanega« Chaplinovega filmskega materiala zbrala zgodovinar Kevin Brownlow in glasbeni strokovnjak David Gill, ob kopici podatkov, ki jih je zbral filmski kritik David Robinson, avtor izredne monografske študije o slavnem Charlotu.
Neznani Chaplin je dokument, ki bi ga morali lastniki videoregistratorjev shraniti, saj vsebuje, poleg zanimivih intervjujev s Chaplinovimi prijatelji in sodelavci, ves material, ki ga je Chaplin posnel, a ga ni nikoli uporabil v svojih filmih. Glede na to, da je bil Charlot znan dlakocepec in je marsikaj metal v koš, je ohranjeni material dokumet, ki ga ne smemo prezreti.
sobota 20.30 RA1 2
L’uomo del banco dei pegni (dram.)
nedelja 16.25 RAI 3 II cucciolo (dram.)
nedelja 20.30 Rete 4 Kabaret (dram.)
torek 22.30 Rete 4 Sugarland Express (dram.)
sreda 20.05 RTV-Lj M.A.S.H. (kom.)
sreda 20.30 RAI 3 Poltergeist (fant.)
četrtek 9.00 RTV-Lj Neznani Chaplin (dok.)
petek 23.00 Rete 4
L’abominevole dr. Phibes (srh.)
glasba
nedelja 10.55 RTV-Lj
Primorska poje v Gregorčičevem Kobaridu
nedelja 19.45 RAI 3 Opera Nabucco, dir. Riccardo Muti
ponedeljek 23.20 Italia 1 John Lennon - Image
sreda 20.30 RAI 2 Opera Carmen, kor. Trisha Borwn
sreda 20.30 Canale 5
Koncert lahke glasbe: Buon anno mušica
šport
sobota 14.10 RAI 1 Nogomet: Malta - Italija
sobota 10.55 RAI 1 in RTV-Lj Smučanje: veleslalom nedelja 9.55 RAI 1 in RTV-Lj
13.40	RAI 3 in RTV-Lj Smučanje: superveleslalom
ali
ponedeljek 17.05 RAI 1 Mati Tereza iz Kalkute (dok.) torek 20.05 RTV-Lj
Komedija: Moj ata socialistični kulak (T. Partljič)
sreda 19.35 RAI 3
Rita Levi Montalcini (dok.)
četrtek 22.20 RAI 1
Video oddaja: Non necessariamente
petek 17.30 RTV-Lj
Predstava za otroke: Velika in mala luna
»o o l cc o
1 o.
li
</>
cc
CC
<
Q
o
C\J
o o ■
"D ™
o 2
3 Z)



■ ‘~f
i*efc ■
HliH
:!'=li||;;

k:

			


9.40	Nadaljevanka: Dentro una stan-za chiusa - Tre colpi di fucile (po romanu J. Dicksona - 2. del)
10.50	Rubrika: Sobotni sejem, vodi Lu-isa Rivelli
10.55	Smučanje: veleslalom moški (Val dlsere)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.10	Nogomet: Malta-Italija
16.00	Šport: Tennis Masters
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.05	Otroški program: H sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Risanka: I Gummi
19.00	Dokumentarec: Full Steam -Cynthia Rogosich išče otroke, ki so izginili
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
22.15	Dnevnik
23.10	Novinarska ngrada Orso 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
10.00	Dokumentarec: Giorni d Europa
10.30	Napoved sporedov
10.45	TV film: II gioco del potere (r. Fausto Canel, i. Ramiro Olive-ros, Jose Lifante)
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izob. oddaja: Odprta šola
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.30	Športna sobota: tenis
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: Cuore e batticuore
18.25	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Tre testimoni
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: L uomo del banco dei peg-ni (dram., ZDA 1965, r. Sidney Lumet, i. Rod Steiger)
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22.35	TV film: Lasciamoci cosi (Resnična zgodba para v krizi)
23.45	Filmske novosti
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
24.05	Športne vesti: tenis
RAI 3________________________
12.55	Napoved sporedov
13.00	Nadaljevanke: Vacanze con il padre (i. Hal Linden)
14.35	Simfonični koncert: z dirigentom Rafaelom Fruhbeckom De Burgos (Bizet, Lalo)
15.25	Dokumentarec: Zgodovinske shede - Biblioteka
15.55	Film: Caw boy (vestern, ZDA 1957, r. Delmer Daves, i. Glenn Ford, Jack Lemmon)
17.30	Šport: Polčas košarkarske tekme
18.25	Glasbena oddaja: Beležke Leon-carla Settimellija o ljudski glasbi
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Pompei in Oplonti
20.05	Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Oddaljeni profesor
20.30	Tri pripovedi Maria Marconeja: Perfidi incanti
21.30	Dnevnik
22.06	Nagrada Napoli za pripovedništvo in novinarstvo
23.15	Aktualna oddaja: Predzadnji tabu - Ločitev
23.45	Nadaljevanka: Soah (4. del)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA _J

RTV Ljubljana__________________
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: Živ žav, 8.05 Vojna je vojna, 8.20 Pravljici: O mačehi, 8.50 Zlata ribica
9.15	Nadaljevanka: Smogovci (5. del)
10.00	Halo Bratislava - Tu Ljubljana!
10.55	Smučanje: Veleslalom moški
11.05	MPF CELJE 85 (9. oddaja)
11.35	Otrok in igra: Ustvarjalna igra
11.55	Varstvo pri delu
12.05	Nadaljevanka: Novi Pacifik
12.55	Nogomet: Budučnost - Velež
13.05	Mir in razorožitev (pon. 6. dela)
15.35	Poročila
15.20	Dokumentarec: Ljubitelji narave
15.50	Nad.: Primož Trubar (3. del)
16.50	Poročila
16.55	DP v košarki: Bosna - Gibona
18.25	Na zvezi in risanka
19.00	Danes. Turistični globus
19.30	Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna
20.15	Film: Zadnji znani naslov (krim., Fr. 1969; r. Jose Giovanni; i. Lino Ventura, Marlene Lobert)
22.05	Dnevnik
22.20	Videogodba
23.15	Glas. oddaja: Peters Pop Show
TV Koper___________________
12.00	Smučanje: Veleslalom moški
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Dokumentarec: Automania -Ljubil te bom in bom skrbel zate
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Fratelli (r. Loredana Dordi; i. Rudiger Vogler, Enzo Cosimi)
22.20	TVD Vsedanes
22.35	Rubrika: Start - Gib, zakaj in kako
23.05	Nanizanka: Charley
23.30	Dokumentarec: Planine in pustolovščine- Cousteaujeva Amazonka
CANALE5______________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Film: Le sette citta d'o-ro (pust., ZDA 1955, r. Robert D. Webb, i. Richard Egan, Anthony Ouinn)
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Napoved programov
14.00	Film: Sissignore (kom., It. 1968, r. Ugo tognaz-zi, i. Ugo Tognazzi, Maria Grazia Buccel-la)
16.15	Inf. tednik: Big Bang
17.00	Inf. odd.: Cadillac
18.00	Športni tednik: Record
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Pre-miatissima
23.00	Filmski tednik
23.15	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.15 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Donne proibite (dram., It. 1953, r. Giuseppe Amato, i. Lea Padovani, Valentina Cortese)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: La donna e lo spettro (kom., ZDA 1940, r. George Marshall, i. Paulette God-dard, BobHope)
17.20	Nanizanka: Detective per amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s Angels
20.30	Film: Un gioco estre-mamente pericoloso (krim., ZDA 1975, r. Robert Aldrich; i. Burt Reynolds, Catherine Deneuve)
22.50	Rubrika o parlamentu
23.50	Film: II giorno del grande massacro (vestern, ZDA 1975; r. Frank Laughlin)
1.30	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna rubrika: American Bali
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes ris. Holly e Benji i due fu-oriclasse, II Tulipano nero, Occhi di Gatto
18.00	Glas. odd.: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Športna rubrika
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.45 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
TELEPADOVA
12.00	Rubrika: Ronefor
12.30	Znanstvena rubrika: II
Leonardo
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Športni oddaji: Euro-calcio, Rombo TV
16.00	Šport: Catch
17.00	Risanke: Coccinella, Ransie, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: E tanta paura (krim., It. 1976; r. Paolo Cavara; i. Michele Pla-cido, Corinne Clery)
22.30	Film: Stangata in fa-miglia (kom., It. 1976; r. F. Nucci; i. Lino Banfi)
24.00	Film: II marito in colle-gio (kom., It. 1977; r. Maurizio Lucidi; i. En-rico Mdntesano)
TELEFRIULI
14.00	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
15.00	Nogometna tekma: Comrf - Udinese
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Informativa oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Matrimonio alla francese (kom., r. Den-nys de la Pantelliere; i. Jean Gabin)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
RAI 1________________________
9.00	Kmetijska oddaja: Speciale Li-nea verde
9.55	Šport: Smučanje - moški slalom (iz Val d lsera)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L’una
13.30	Dnevnik
13.55	Kvizi: Toto-TV
14.00	Zabavna oddaja: Domenica... in
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo: posnetek tekme B-lige
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Se un giorno busserai alla mia porta (r. Luigi Perelli; i. Virna Lisi, Pierre Cassel, Fabio Testi; 3. in zadnji del)
22.05	Športna nedelja
23.55	Šport: Rally v Monzi 0.55 Šport: Tenis Masters (iz
New Yorka)
RAI 2_______________________
10.00	Koncert: Orkester A. Scarlatti iz Neaplja, dir. Franco Caracciolo, izvaja Respighijeve skladbe
10.45	Rubrika: V formi z Barbaro Bo-uchet
11.30	Film: L'uomo che ho ucciso (dram., ZDA 1932, r. Ernst Lu-bitsch, i. Lionel Barrymore, Philips Holmes)
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športne vesti, vmes konjske dirke in Motor Show
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Ital. nogometno prvenstvo
18.40	Športne vesti
18.50	Chi tiriamo in ballo (2. del)
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice - Miss pericolo
21.25	Posebna oddaja: Mixer
22.45	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Cervantes (3. del.)
23.30	Dnevnik
23.40	Dokumentarna oddaja: Donne parallele (3. del)
RAI 3
11.15	Glasbena oddaja: Girofestival '86
12.10	Glasbena oddaja: A luce rock -Keep on Rocking
13.40	Šport: smučanje veleslalom moški - 2. tek (prenos iz Val d lsera), avtomobilizem (posnetki rallyja v Monzi), Tenis Masters (iz New Yorka)
16.25	Film: IL cucciolo (dram., ZDA 1946, r. Clarence Brown, i. Gre-gory Pečk, Jane Wyman, Claude Jarman jr., Chill Wils )
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.45	Opera: Nabucco (Giuseppe Verdi, orkester in zbor milanske Scale, dirigent Riccardo Muti, nastopajo Renato Bruson, Bruno Beccaria, Paata Burculadze, Ghena Dimitrova; neposredni prenos)
21.45	Dnevnik
21.55	Opera (2. del)
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_____ ^
RTV Ljubljana__________________|
8.30	Poročila
8.35	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke Biskvitki
9.25	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Stare vrane
9.55	Val dTsere: Svetovni pokal v smučanju - veleslalom
10.55	Primorska poje v Gregorčičevem Kobaridu
11.30	Ljudje in zemlja
12.00	Slavni zdravniki bolnišnice Cha-rite: Kirurg J. P. Schrot
13.40	Val dlsere: Veleslalom moški
15.05	Športni film: Obe hočeva zmagati (Avstral.)
15.35	Film: Zimske višnje (SZ 1985, r.
Igor Maslennikov, i. Elena Safo-nova, Nina Ruslanova)
15.30	Poročila
17.00	Prenos iz Ruš: Pod lipo
18.45	Risanka
19.00	Danes: Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nad.: Primož Trubar (4. del)
21.00	Športni pregled
21.45	Slovenci v zamejstvu
22.15	Poročila
TV Koper_____________________
14.00	Športno popoldne
19.00	Nanizanka: Sto dni AVNOJ
20.00	Dokumentarec
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Film: Pustolovec iz Tortuge
(pust., r. Luigi Capuano, i. Guy Madison)
22.50	Nanizanka: Charley
23.25	Dokumentarec: Delta - Pohod idej (3. del)

,.ss m
• ih
s


H....
Kil



m.
Upi:
i:
-N.,:
CANALE S____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.15	Verska rubrika
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin
11.00	Napoved sporedov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Variete: Buona domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - Baby
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud (6. in zadnji del)
22.20	Inf. rubrika: Monitor
23.35	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.35 Scerif-fo a New York
8.30	Nanizanka:	Bravo
Dick
9.00	Film: Se non avessi pili te (kom., It. 1965, r. Et-tore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian)
11.10	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Arabes-que
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Memole dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters, i dominatori delPUni-verso, Kidd Video
15.15	Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanki: Nel mondo di Dangeons a Dragons,
16.20	She-ra la princi-pessa del potere
16.50	Naniz.: Huckleberry Finn e i suoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robotech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cabaret (dram., ZDA 1971, r. Bob Fos-se, i. Lisa Minelli, Michael York)
22.50	Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
23.25	Film: L'altro uomo -Delitto per delitto (krim., ZDA 1951, r. Alfred liitchcock, i. Far-ley Granger, Ruth Roman)
01.15	Nanizanka Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, LTsola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Športna oddaja
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	L'uomo di Singa-pore, 18.15 II pianeta delle scimmie
19.10	Risanke: Alvin show,
19.30	Muppet Babies,
20.001	Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.30	Film: lo, Beau Geste e la legione straniera (kom., ZDA 1977, r. Marty Feldman, i. Ann Margret, Marty Feldman)
24.00	Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 1.00 Hardcastle & Mc Cor-mick, 2.00 Gli invinci-bili
TELEPAPOVA
11.40	Rubrika o trgovini in turizmu
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
13.00	Risanka: Trasformers
15.30	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella
17.30	Film: Monsieur Cog-nac (kom., ZDA 1964, r. Michael Anderson, i. Tony Curtis, Cristine Kaufman)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia quei due
20.30	Film: Il maestro di violino (kom., It. 1976, r. G. Fago, i. Domenico Mo-dugno, Juliette May-niel)
22.30	Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Rubriki: Fuori gioco,
24.00	Inf. odd.: Primo piano
TELEFRIULI__________
14.10	Variete
16.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Športne vesti
22.15	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
III
S
1 k
0 £ Q H
<
N
LU (/)
>
o
<N
o
-O 2
O 2


......
■ 1
*******
iiiii
f:,'i!l..
ti...

Tr
P1-*"!«,,,,, iiiij"
lis«.
4, Ur"' ........

10.00	Nadaljevanka: Melissa (4. del)
11.00	Maša
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanki: Heidi
15.00	Film: Ali Baba e i guaranta lad-roni (pust., ZDA 1944, r. Arthur Lubin, i. Maria Montez, Jon Hall)
16.30	Športna rubrika: Lunedi šport
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dokumentarec: Mati Tereza iz Kalkute
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: I cannoni di Na-varone (vojni, ZDA 1961, r. J. Lee Thomson, i. Gregory Pečk, David Niven)
23.00	Dnevnik
23.10	Filmske novosti
23.15	Aktualna oddaja: podeljevanje literarnih nagrad Basilicata
0.05 Dnevnik
RAI 2________________________
10.45	Film: Le signorine dello 004 (kom., It. 1955, r. G. Franciolini, i. F. Valeri, P. De Filippo)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C e da vedere
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nan.: La signora e il fantasma
18.05	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Nan.: II commissario Koster
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Dnevnik. Dossier
21.15	Dnevnik
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Inf. oddaja: Protestantizem
23.40	Dnevnik
23.50	Dokumentarec: Manager 0.10 Film: Skidoo (kom., ZDA 1968, r. Otto Preminger, i. Jackie Glea-son, Carol Channing)
RAI 3
11.00	Šport: kolesarstvo
12.00	Šport: ženska 'košarka: Sidis -Vicenza
12.40	Šport: plavanje
13.00	Nadaljevanka: II cappello del prete (3. in zadnji del)
14.00	Šport: Tenis Masters
15.35	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -Osebnosti in glasba iz šestdesetih in sedemdestih let - Jazz in rock
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti, vmes Danger Mouse
20.05	Dokumentarec: Varnost in zavarovanje
20.30	Nadaljevanka: Che fai... ridi? (r. Pier Francesco Pingitbre, 1. del)
21.20	Dnevnik
21.40	Informativna oddaja: Klepsidra -La ragione contro il sacro
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik
RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Mednarodna obzorja: ZDA - Reaganovih šest let
16.20	TV mozaik (pon.)
17.10	Poročila
17.15	Spored za otroke: Klovni so bolni od smeha - Žička (tekst Franček Rudolf in Boštjan Korbar, songi Boris Novak, glasba Goj-mir Lešnjak, i. Jonas Žnidaršič, Janez Škof, Ana Samardžija)
17.30	Otroška nadaljevanka: Smogovci II. (1. del - prod. TV Zagreb)
18.00	Folklorna oddaja: Ansambel La Capouliero (posnetki z nastopa v Križankah letos poleti - 2. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes: Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Ljubezen in sleparstvo (D. Bowie - 2. del)
21.05	Omizje
23.05	Poročila
TV Koper______________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke in nadaljevanke
17.30	Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: La polizia non perdona (r. Suton Roley, i. Dean Stockvvell, Gloria Grahme)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Zdravniška rubrika (pon.)
23.10	Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l in A-2 lige
ZASEBNE POSTAJE
	il::::			iuiuiu-uiiiiiiinjijjiiiniliijiiiililiii!!:;:::”::::::”;	Hilli	lil	IIIII	:	lllllllllllililllll	lllilllll	llllllllllllllli	SiisNii
iSS!					::::::						IH	lliiiliifflili!	
CANALE 5____________|
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Non ci resta che piangere (kom., It. 1984, r. Massimo Troi-si, i. Roberto Benigni, Amanda Sandrelli)
22.20	Rubrika o Italiji
23.20	Športna oddaja
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Il canto dellu-signolo (pust., Šp. 1957, r. Antonio Del Amo Algara, i. Joselito, Ivy Bless)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Pieta per chi cade (dram., It. 1954, r. Mario Costa, i. Ama-deo Nazzari)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlies Angels
20.30	Film: Gli ammutinati del Bounty (pust., ZDA 1962, r. Lewis Milesto-ne, i. Marlon Brando)
24.00	Filmske novosti
0.30 Nanizanka: Vegas,
1.20	Šwitch.
ITALIA 1_____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum P.L, 21.25 Simon and Simon
22.20	Dokum.: Jonathan
23.20	Glas. odd.: Rock opolnoči - John Lennon
0.30 Nanizanki: Toma, 0.30 Master
TELEPADOVA
9.00	Otroška oddaja
10.00	Rubrika: Skupaj
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Il boss (dram., 1973, r. Fernando Di Leo, i. Henry Silva)
22.30	Nanizanka: Spy Force
23.30	Film: Colpo grosso al casino (krim., 1963, r. Henry Verneuil, i. Jean Gabin, Alain De-lon)
TELEFRIULI >
13.30	Nogomet: Lazio - Tri-estina
15.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.00	Inf. oddaja: Le associa-zioni dello shopping
17.45	Košarkarska tekma: Mobilgirgi - Fantoni
20.00	Inf. oddaja: Obrtništvo
20.30	Film: Sette scialli di seta gialla (groz., r. Sergio Pastore, i. Sylva Koscina)
22.30	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
23.00	Košarkarska tekma: Mobilgirgi - Fantoni
1.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-
fe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55	Športna rubrika (pon.)
RAI 1__________________________
10.30	Nad.: Melissa (5. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Dok.: Zbiranje energije
16.00	Film: La lunga notte del'43 (dram., It. 1960, r. F. Vancini, i. Gabriele Ferzetti, Belinda Lee)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
17.55	Dokumentarec: Besednjak
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei - Speciale fantastico del martedi
22.15	Dnevnik
22.25	Koncert: I Solisti Veneti
23.00	Podeljevanje nagrad Galileo
23.45	Dnevnik - Danes v parlamentu
24.00	Informativna oddaja: Komičnost v italijanskih prireditvah
RAI 2_______________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.45	Tenis
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Una gita in motoscafo
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: II ponte di Remagen (vojni, ZDA 1969, r. John Guiller-min, i. George Segal, Ben Gaz-zara, Anna Gael)
22.45	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Oddaja o medicini: Trentatre
23.35	Dnevnik
23.45	Film: II ragazzo selvaggio (dram., Fr. 1969, r. Francois Truf-faut, i. Paul Ville)
RAI 3_________________________
12.50	Nadaljevanka: I miserabili (r. S. Bolchi, i. G. Moschin, 1. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert s Sergiom Perticaroli-jem
16.00	Dokumentarec: Zgodovina
16.30	Izobraževalna oddaja: Ročno delo za kulturne dobrine
16.30	Izobraževalna oddaja: Teledidat-tica - Dante v srednjih šolah
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Avantgardni rock
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Varnost in zavarovanje - Ob masovni nevarnosti
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod zamisli - Šola molekularne biologije v Cambridgeu
21.30	Glasbena oddaja: Italijanska akademija sodobne glasbe - Orkester 20 violončelov, dirigent Franco Mannino
23.25	Zabavnoglasbena oddaja: Speciale Dadaumpa
: ...
			
»»BilSS;


"h=|



j

pl pil!
I....I..
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_____
	
RTV Ljubljana________________
9.00 TV mozaik: Poklici - gradbeništvo, začetna in zaključna dela
16.20	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25 Republiška revija Mladinskih pevskih zborov Zagorje 86
17.55	Dokumentarec: Toni Batatok
18.45 Risanka
19.00 Danes. Notranjski obzornik
19.30 Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05 Komedija: Moj ata socialistični kulak (Tone Partljič, rež. Jože Babič, i. Polde Bibič, Milena Zupančič, Ivo Ban, Silva Čušinin drugi; Drama SNG Ljubljana)
22.05 Dnevnik
22.20 Integrali: predstavitev zbirke DZS Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; obisk ateljeja Toneta Lapajne; prispevka o knjižni zbirki Odisej pri Mladinski knjigi in o seminarju Mojstrstvo in umetnost arhitekture v Piranu; prispevek TV Beograd o Plečnikovi cerkvi sv. Antona v Beogradu
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: ...E il terzo giorno arrivo il corvo (vestern, r. G. Crea, i. Lincoln Tate, Dean Stratfort)
22.10 TVD Vsedanes
22.25	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-l in A-2 lige
23.40 Nanizanka: Potop - Srednji vek na Poljskem
iiiiiii	iiiiiii!!	iiiiiiiiiiiiiii	Iiiiiii	iiiiiiiiiiiiiii-iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiliii	iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillišiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiSŠiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiii
CANALE5____________
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana.
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dallas, 21.3011 pirata (2. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in 9.20Switch
10.10	Film: Pieta per chi cade (dram., ZDA 1954, r. M. Costa, i. Amedeo Nazzari, A. Lualdi)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Špara forte, piu forte... non capisco! (kom., It. 1966, r. E. De Filippo, i. M. Mastroi-anni, R. Welch)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlies Angels
20.30	Film: Cercasi Gesu (kom., It./Fr. 1982, r. L. Comencini, i. Beppe Grillo, Maria Schnei-der)
22.30	Film: Sugarland Ex-press (dram., ZDA 1974, r. S. Spielberg, i. G. Hawn, B. Johnson)
0.30 Nanizanka: Vegas,
1.20	Switch
ITALIA t____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television .
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica, magica Emi, Oc-chi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Ris.: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-
ky
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte,
22.20	Mike Hammer
23.20	Šport: Football 0.35 Nanizanki: A Team,
1.30	Cannon
TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Gigi la trottola, Tranformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film: War and love (dram., Izrael 1986, r.
Mosche Mizrahi, i. Kyra Sedgwyck)
22.30	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra (i. Glenn Ford)
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Il segreto della vecchia signora (kom., 1973, r. F. Cook, i. Ingrid Bergman, Made-leine Kahn)
TELEFRIULI_________
13.00	Informativna oddaja o obrtništvu
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Ris.: Hanna in Barbera
15.30	Glas. odd.: GTX mušic
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.00	Glasbene novosti
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)

;

""Sl..
TT
P® iis,,«
feija.
|p.i,l«i!|
S..
11 "!|!|!l|



			
■
				
	RAI 1		RAI 2	
RAI 3
10.30	Nadaljevanka: Melissa (r. F. Durbridge, zadnji del)
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Risanka: Heidi
15.00	Dokumentarec o tkaninah
15.30	Inf. odd.: Biseri in divjaki
16.00	Film: Sogni d’oro (kom., It. 1981: r. Nanni Moretti, i. Miranda Čampa, Nanni Moretti)
16.55 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Sogni d'oro (2. del)
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40 Almanah jutrišnjega dne
19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Opera: Carmen (Georges Bizet, r. Lina Wertmuller i. Lucia Valentini Terrani, Luis Lima, Boris Martinovič, iz gledališčla San Carlo v Neaplju)
0.050 Filmske novosti
0.15 Športna sreda in dnevnik
11.45	Variete: Cordialmente 13.00 Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Dokumentarec: Mi in atom
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05 Rubrika: Konformizem in sodobna kultura _
18.20	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - La doppia vita di Ingrid
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nogomet: Inter - Dukla Praga 22.15 Dnevnik
22.25	TV serija: Atelier (3. epizoda)
23.30	Dnevnik
23.40	Film: La domenica della buona gente (dram., It. 1953, r. Anton Giulio Majano, i. Maria Fiore, Sophia Loren, Renato Salvatori)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana
9.00 TV Drama: Sedem ponudb (Franček Rudolf, rež. Franc Uršič, i. Marko Okorn, Nevenka Sedlar, Majda Potokar, Marjan Fllastac in drugi; posneto 1. 1976 v barvah)
16.50 TV mozaik (pon.)
17.30 Poročila
17.35 Otroški program: Slovenske ljudske pravljice - Hudi muc pri Piršmanu
17.55 Otroška nadaljevanka: Zlata ribica (M. Dedakovič - A. Vaje-vec)
18.20 Znanstveno-tehnični film: Bogastvo in porušenje obalnega eko sistema
18.45
19.00
19.30
19.55
20.05
22.05
22.50
Risanka
Danes. Koroški obzornik Dnevnik
Vremenska napoved Film: MASH (ZDA 1970, r. Robert Altman, i. Donald Suther-land, Elliot Guld; oskar za scenarij Ringa Larder Jr.)
Slavnostna podelitev Nobelove
nagrade za mir
Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
17.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
ZASEBNE POSTAJE

CANALE 5
8.40 Nanizanka: Una fa-miglia americana 9.30 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei. pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Znan. odd.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Webster, 18.30 Kojak
19;30 Variete: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Buon Anno Musiča
23.90 Znanstvena oddaja: Big Bang, vodi Jas Gawronsky
23.45 Inf.odd.: Cadillac, vodi Cesare Cadeo
0.35 Nanizanka: L'ora di Hitchcock - Le formic-he del futuro
12.00
13.00
14.30
15.30
17.30
18.15
19.30
23.20
1.35
Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Mas-ters
Nanizanka: La famig-lia Bradford Film: La ragazza della salina (dram., It.-Nem. 1957, r. Franz Cap, i. Marcello Mastroianni, Isabelle Corey)
Nan.: Febbre d’amore Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston Film: Un grande amo-re da 50 dollari (dram., ZDA 1974, r. Mark Ry-dell, i. James Caan, Marsha Mason) Nanizanka: Vegas
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Love mie Licia
20.30 Nagradna igra: OKITI prezzo e giusto
22.35 Rubrika: Controcor-rente
23.25 Nanizanke: La citta degli angeli, 0.25 Ser-pico, 1.20 Simon And Simon
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film: Tenderly (kom., 1968, r. Franco Brusati, i. Virna Lisi, George Segal)
22.30	Film: II giorno delLAs-sunta (kom., It. 1978, r. N. Russo, i. Tino Schi-rinzi, Leopoldo Tries-te)
24.00 Film: La vedova alleg-ra (kom., 1934, r. E. Lu-bitsch, i. Maurice Che-valier, Jeanette Mac Donald)
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10 Film: Špara forte, piu forte... non capisco (kom., It. 1966, r. E. De Filippo, i. M. Mastroianni, R. Welch)
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 VVonder VVoman, 10.10 L’uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00 Variete: Candid Ca-
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Transformers, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30 Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Transformers, Voltron, Mask
13.00
13.30
14.30
15.00
15.30 17.45
19.00
20.00
21.40
22.30
23.00
Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente Nad.: Rosa De Lejos Dražba: Il tappeto ori-entale
Risanka: Hanna e Barbera
Glas. odd.: GTX Musič Nad.: Rosa De Lejos Dnevnik
Inf. oddaji: Sanita oggi, 20.40 Le associa-zioni dello shopping Nan.: The Corruptors Dnevnik
Rubrika: Il salotto di Franca
TELEOUATTRO
13.00	Nadaljevanka: I miserabili (2. del)
14.00	Tečaj ruščine
14.25	Informativna oddaja: Jaz in številke
14.55	Simfonični koncert: skladbe Ma-urica Ravela z dirigentom Danielom Orenom
15.30	Variete: Speciale Dadaumpa
15.55	Izobraževalna oddaja o zgodovini
16.25	Podelitev Nobelovih nagrad (neposredni prenos iz Stockholma)
18.00	Podelitev nagrad Pirandello (neposredni prenos iz Normanske palače v Palermu)
19.00	Dnevnik
19.35 Rubrika: Rekordne ženske
20.05 Izobraževalna oddaja
20.30	Film iz niza Drobci prihodnosti: Poltergeist - Demoniache pre-senze (ZDA 1982, r. Tobe Ffoo-per, i. Craig T. Nelson, Joberth Williams)
22.20 Znanstvena oddaja: Un pianeta ritrovato
23.25	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Knjižne novosti
22.35 Šport: Nogomet — Evropski pokal
23.50 Nanizanka: I cavalieri del cielo


RAI 1
RAI 2
10.30	Nadaljevanka: La vita di Puccini (r. Sandro Bolchi, 1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Dokumentarec o motorjih
15.30	Dokumentarec: Obletnice
16.00	Film: Guardia, ladro e camierera (kom., It. 1956, r. Steno, i. Nino Manfredi, Gabriella Pallotta, Biče Valori)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja: Trideset let naše zgodovine - 1974
22.10	Dnevnik
22.20	Variete: Non necessariamente...
23.25	Dnevnik
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti"
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Rojstvo mesta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Dokumentarec: Osebnosti in dogodki, včeraj in danes
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - La guardia del corpo
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Naso di cane (i. Luca De Filippo, Claudia Cardi-nale, Nigal Court, 1. del)
22.00	Aktualnosti: Moda
22.40	Dnevnik
22.50	Športni tednik: Sportsette
23.55	Dnevnik
0.15 Film: Caterina di Russia (zgod., It., 1963, r. Umberto Lenzi, i. Hildegarde Heff, Sergio Fantoni)
RAI 3
13.00	Nad.: I miserabili (r. Sandro Bolchi,i.Gastone Moscin, nadaljevanka v desetih delih - 3. del
13.45	Variete: Speciale Dadaumpa
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Informativna oddaja: Jaz in številke
14.55	Glasbena oddaja: Poklon Francu Ferrariju (1. del)
16.00	Izobraževalna oddaja: Zgodovina
16.30	Dokumentarec: Vzgajati in misliti
17.00	Variete: Dadaumpa - Ouelli del-la domenica
18.05	Glasbena oddaja: Rockline, angleška Top lestvica
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Varnost in zavarovanje
20.30	Dnevnik. Speciale attualita
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Cime tempestose (dram., Špan. 1953, r. Luis Bunuel, i. Jor-ge Mistral, Irasema Dilian, Lilia Prado, Ernesto Alonso
RTV Ljubljana_________________
9.00	Dok.: Neznani Chaplin - Moja najsrečnejša leta (ZDA, 1. del)
16.35	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Informativna oddaja: UNICEF
17.50	Poučno-zabavna oddaja: Želeli
ste, poglejte!
18.15	Delegatska tribuna
18.45	Risanka
19.00	Danes. Pomurski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: Logične vezi med enotami besedila
21.15	Nadaljevanka: Cecilija (H. Solas - 4. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Retrospektiva jugoslovanskega filma - Film in literatura: Breza (Jadran film Zagreb 1967; r. Ante Babaja; i. Manca Košir, Fabijan Šovagovič, Bata Živojinovič, Nela Eržišnik, Stane Sever; po istoimenski pripovedi Slavka Kolarja; pomemben izrazni element filma je naivno slikarstvo Ivana Generaliča)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: I guerrieri del terrore (dram., r. R. Cardona jr., i. Anto-nella Interlenghi, Stuart Wit-man, Marisa Mell)
22.20	TVD Vse danes
22.35	Športna oddaja: Eurogol
23.45	Nanizanka: Una donna (r. Gian-ni Bongiovanni, 3. del.)
ZASEBNE POSTAJE
il	Hill	Iiiii		HHHiB	iiiii!;	iiiiii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiii			•••i::::;;:;;;;;;		i;;;;;;;;	i;;;;:::;;:;:::::::;;::::;;;:;;;::;;		
	:::::::::::::					i:::::		iiiiiiii			iiHNIHiiillii;	HišHHS	miiP		lij	
CANALE S____________|
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una . vita da vivere, 10.20
General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang, vodi Jas Gaw-ronski
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: L albero delle mele, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Informativna oddaja: 2000 e dintorni - Inchi-este monografiche
23.45	Filmske novosti: Premiere
24.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: La ragazza della salina (dram., It.-Nem.-Jug. 1957, r. Franz Cap, i. Marcello Mastroian-ni, Isabelle Corey)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini.
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: II segno di Venere (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Sophia Loren, Vittorio De Sica)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's angels
20.30	Nadaljevanka: Falcon Crest
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Film: Making love (dram., ZDA 1981, r. Arthur Hiller, i. Michael Ontkean, Kate Jackson)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.10 Switch.
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00 La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška odaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Hollye Benji, Magi-ca, magica Emi, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella pratefia, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Film: Occhio alla pen-na (vestern, It. 1981, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer, Amidou Joe Bugner)
22.30	Filmske novosti: Ciak
23.20 Film: Android (fant.,
ZDA 1983, r. Aaron Lipstadt, i. Klaus Kln-ski, Don Opper)
0.50 Nanizanki: Magnum P.I., 1.50 Gli invincibili
TELEPADOVA
12.00 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanke: Transfor-' fiTers, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Rensie, Tran-sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film: La schiava io ce l'ho e tu no (kom., It. 1972, r. Giorgio Capi-tani, i. Lando Buzzan-ca, Catherine Spaak)
22.30	Šport: catch
23.30	Košarka
23.25	Film
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Risanka: Hanna e Barbera show
16.00	Glasbena oddaja: G TX Musič
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.10	Športna rubrika
21.40	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
S
O
o
<
N
LU
</)
>
c/l
oc
o
CM
O ^ o -m ^ "Z
O 2
! 11 -	1 iiiii1; " > , i’"i1
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA				
RAI 1		RAI 2			RAI 3
10.30	Nadaljevanka: La vita di Puccini (2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
16.55	Danes v parlamentu in dnevnik
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Herbie il Maggiolino sem-pre pili matto (kom., ZDA 1974, r. R. Stevenson), na koncu risanka L'orso assonnato
22.05	Dnevnik
22.15	Alfred Hitchcock predstavlja: Anime in gabbia
22.55	Koncert: A. Vivaldi, izvajalci I Solisti Veneti
23.15	Dok.: Strupi v živalskem svetu
23.45	Dnevnik
10.50	Smučanje
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'e da salvare
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Informativna oddaja: Narava z
ljubeznijo in jezo
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - La chiaroveggente
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nad.: Naso di cane (2. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Aktualnosti: Aboccaperta
23.40	Dnevnik
23.35	Film: II rifugio dei dannati (dram., VB 1962, r. Freddie Francis, i. Janette Scott, Oliver Reed)
9.00	Neposreden prenos iz Prekomorske razstave v Neaplju
13.00	Nadaljevanka: 1 miserabili (3. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja : Jaz in številke
15.00	Glasbena oddaja: Poklon Francu Ferrariju (2. del)
15.45	Variete: Speciale Dadaumpa
16.00	Aktualna oddaja: Radio za pomorščake
16.30	Izobraževalna oddaja: Znanost za vse
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.05	Glasbena oddaja: Rockline
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi
20.05	Izobraževalna oddaja: Varnost in zavarovanje
20.30	Iz niza Teatro storia: Guglielmo Giannini l uomo gualungue
22.00	Dnevnik
22.35	Nadaljevanka: La corsa al Polo (po knjigi Rolanda Huntforda, r. Ferdinand Fairfax, i. Martin Show, Susan Wooldridge, 2. del)
RTV Ljubljana_________________
9.00	Tednik
10.00	Glasbeni niz: Po belih in črnih tipkah
15.50	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Velika in mala luna (Boris A. Novak, r. Miran Hercog, i. Štefka Drolc, Maja Sever, Ivo Godnič, Saša Pavček, Vojko Zidar, Zvone Hribar; po gledališki predstavi, 1. del)
17.50	Nadaljevanka: Zgodbe modrega telefona - Ne vem in se ne spomnim (8. in zadnji del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Energija od kod? (1. del)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarna oddaja: Novi Pa-„ cifik - 5. del
21.10	Nadaljevanka: Hollywoodčanke (J. Collins - 5. del)
21.55	Dnevnik
22.15	Film: Smrtna kazen (ZDA 1980; r. Waris Hussein, i. Colleen Dew-hurst, David Labiosa)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Koncert: Simfonije Gustava Mahlerja - Adagio, z orkestrom Dunajske filharmonije, dir. Leo-nard Bernstein
22.15	TVD vse danes
22.30	Dokumentarec: Ko kronika postane zgodovina - Diktator, ki je uničeval Afriko
23.25	Športna oddaja
ZASEBNE POSTAJE
1 •

lil
m:::::::;:;:;::;:;:!::;!


CANAUE5____________
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan - Il prigioniero
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Baby Sit-ter, 18.30 Kojak - Uno sceicco a Wall Street
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-• ty, 21.30 Segreti
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Il segno di Venere (kom., It. 1955, r. D. Risi, i. F. Caleri, Sop-hia Loren, Vittorio De Sica)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film:	I fidanzati
(dram., It. 1963, r. Er-manno Olmi, i. Canna Canzi, Carlo Cabrini)
17.30	Nanizanka: Febbre d'-amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.00	Film: L'abominevole dottor Phibes (srh., ZDA 1971, r. Robert Fuest, i. Vincent Priče, Joseph Cotten)
0.50 Nanizanka: Vegas,
1.40	Switch
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.10 VVonder Woman, 10.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to’
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television, vodi Jerry Scotti
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse, Evelyn, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nanizanka: Happy Days - Torna a časa Spunky
20.00	Nanizanka: Love me Licia - Ore 10 lezione di polpette
20.30	Film: Pelle di sbirro (policij., ZDA 1981, r. Burt Reynolds, i. Burt Reynolds, Vittorio Gassman)
22.50	Športna rubrika
23.50	Košarkarsko prvenstvo NBA
TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Nino il mio
amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Tran-
sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film:	Glory Boy
(dram., 1973, r. Edwin Sherin, Arthur Kenne-dy, Mitchell Ryan)
22.30	Športni tednik: Euro-calcio
23.30	Film: Flic story (krim., 1975, r. Jacgues Deray, i. Alain Delon, Jean Louis Trintignant)
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika o potrošništvu
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o poljedelstvu
20.30	Rubrika: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dražbi: Il tappeto ori-entale, 23.30 Roberta pelle
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Oskubljena kura ne nese jajc.
(istrski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	10. 12. je dan človečanskih pravic.
■	Pred 25 leti: 10. 12. 1961 je jugoslovanski književnik Ivo Andrič v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za književnost.
■	Pred 65 leti: 12. 12. 1921 so fašisti požgali Narodni dom v Barkov-Ijah.
■	Pred 45 leti: 12. 12. 1941 je italijanska politična policija (OVRA) vdrla v tržaški sedež organizacije narodnoosvobodilnega gibanja in aretirala najvidnejše organizatorje, med njimi tudi tajnika pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko, narodnega heroja Oskarja Kovačiča.
«1
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 6. 12., ob 19. uri: opera Trubadur (G. Verdi), z Vero Kovač-Vitkay in Franciscom Vallsom.
Drama SNG Ljubljana
Danes, 6. 12., ob 10. uri: Kranjski komedijanti (Bratko Kreft), rež. Jože Babič (ponovitve 8. 12. ob 19.30, 9. 12., ob 16.00, 10. 12., ob 19.30)
Nocoj, 6. 12., ob 19.30: Arzenik in stare čipke (Joseph Kosserling), rež. Dušan Mlakar.
Mala Drama SNG Ljubljana
V	sredo, 10. 12., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust), rež. Lojze Rozman.
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI danes, 6. 12., ob 11. uri: Ura pravljic z Zvezdano Mlakar.
V	VELIKI DVORANI nocoj, 6. 12., OB 19.30: Baletni triptih, Opera SNG Ljubljana.
V	KAPELICI CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI MLADIH (Kersnikova 4) v petek, 12. 12., ob 20. uri: Začetek Dnevov plesa '86 - Izgubljeni opus, Plesni Teater iz Ljubljane, koreografija Mija Milenovič.
MGL Ljubljana
Nocoj, 6. 12., ob 19.30: Demoni (Lars Noren), rež. Albert Kos (ponovitvi 10. in 12. 12., ob 19.30)
V	torek, 9. 12., ob 19.30: Oni (Stanislaw Ignacij Witkiewicz), rež. Jirzy Grzegorzewski.
V	četrtek, 11. 12., ob 19.30: Pravi Zahod (S. Shepard), rež. Boris Kobal.
Festival Ljubljana
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 10. 12., ob 19.30: klavirski večer Elisa Virsaladzeja (Schumann, Brahms).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 8. 12., ob 20.15: koncert pianista Eugena Indjiča (Schubert, Schumann, Chopin, Ravel)
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 12. 12., ob 20. uri: koncert ansambla I Solisti Veneti.
druge	prireditve				
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	SEJNI DVORANI v ponedeljek, 8. 12., ob 17. uri: predavanje dr. Milana Damnjanoviča Estetika ob koncu tisočletja.
V	SREDNJI DVORANI v torek, 9. decembra, ob 20.30: Reggie Workman in orkester Workshop, jazz delavnica z jugoslovanskimi glasbeniki.
V	MALI DVORANI v sredo, 10. 12., ob 19. in 21. uri: predavanje Emila Zavadlava Od Ria do La Paza.
V	OKROGLI DVORANI v četrtek, 11. 12., in v petek 12. 12., ob 20. uri: multimedialna predstava Svetloba maternice, izvaja Kristjan Muck.
DNEVI PLESA '86
V	SEJNI DVORANI v petek, 12. 12., ob 18. uri: projekcija francoskih baletnih filmov.
Lutkovno gledališče
Danes, 6. 12., ob 11. in 16. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič (ponovitev 11. 12., ob 17. uri.)
V	petek, 12. 12., ob 20. uri: premiera - Če zmaj požre mamo (Alenka Goljevšček), rež. Ksenja Murari.
IZOLA
Kulturni dom
V	torek, 9. 12., ob 20. uri: Demoni (Lars Noren), rež. Albert Kos, gostovanje MGL Ljubljana.
CELOVEC
Mestno gledališče
V	nedeljo, 7. 12., ob 14. 30 Veliki briljantni valček (Drago Jančar), rež. Zvone Šedlbauer, gostovanje Drame SNG Ljubljana.
BENETKE
Teatro Goldoni
Nocoj, 6. 12., ob 20.30: La fiaccola sotto il moggio (Gabriele d' Annunzio), rež. R. Guicciardini. (Ponovitev jutri, 7. 12., ob 16. uri.)
V	torek, 9. 12., ob 20.30: Medea (Evripid), rež. Giancarlo Sepe, nastopa Mariangela Melato. (Ponovitve 10. 12. ob 20.30, 11. 12. ob 16. uri, 12. 12. ob 20.30.)
V	KAPELICI CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI MLADIH (Kersnikova 4) v petek, 12. 12., ob 20. uri: Izgubljeni opus, produkcija Plesnega Teatra iz Ljubljane (koreog. Maja Milenovič).
Dom Španskih borcev
V	petek, 12. 12., ob 19.30: Večer ljudskih plesov in pesmi v izvedbi folklorne skupine Emona.
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 6. 12., ob 19. uri: Večer ljudskih plesov in pesmi Folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana.
AJDOVŠČINA
Športno rekreacijski center Police
Nocoj, 6. 12., ob 20. uri: koncert rock skupine Bajaga & Inštruktor! za promocijo plošče Jahači magle.
VERONA
Teatro Nuovo
V	sredo, 10. 12., ob 20.30: srečanje italijanskih jazz glasbenikov na skupnem koncertu - La notte del jazz.
Teatro del Ridotto
Nocoj, 6. 12., ob 21. uri: Vuoti a rendere (Maurizio Costanzo), z Valerio Valeri in Paolom Ferrarijem, rež. Massimo Cingue. (Ponovitvi 7. in 8. 12. ob 16. uri.
V petek, 12. 12., ob 21. uri: Nina e un’ altra cosa (Michel Vinaver), rež. Marco Mattolini, nastopa Manuela Kustermann.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V VELIKI DVORANI v četrtek, 11. 12., ob 19.30, in v petek, 12. 12., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orhestra Slovenske filharmonije, dir. Stanislav Wislocki (Chopin, LutosIawski).
razstave

m:
lil!
■
LJUBLJANA
□	GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE: Plečnikova razstava (do 3. 1., vsak dan 9-19.
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (do 21. 12., vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	GALERIJA ARKADE - Narodni muzej Slovenije (Trg osvoboditve 18 - tel. 061/213004): Idoli - zgodnje podobe bogov in žrtveni darovi (do 6. 1.)
OSEBNOSTI:
■	6. 12. 1936 je v Ljubljani umrl skladatelj, dirigent, publicist in kritik Emil Adamič, rojen na Dobrovi pri Ljubljani 25. 12. 1877.
■	7. 12. 1850 se je v Ricmanjih rodil vaški načelnik in Župan v domači vasi ob cerkvenem razkolu Ivan Berdon (umrl je prav tako v Ricmanjih 17. 11. 1916).
■	8. 12. 1826 se je pri Sv. Duhu blizu Škofje Loke rodil pesnik, prevajalec in časnikar Fran Cegnar, ki je umrl v Trstu 14. 2. 1892.
■	11. 12. 1756 se je v Radovljici rodil prosvetljenec, zgodovinar in dramatik Anton Tomaž Linhart. Umrl je v Ljubljani 14. 7. 1785.
□	MODERNA GALERIJA: Dialog navznoter - navzven. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih likovnih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Cina a Venezia (vsak dan 9 - 19).
□	CA' PESARO - San Stae: Canaletto & Visentini, Venezia e Londra (delavniki 10 - 16, prazniki 9 - 12.30, ponedeljek zaprto).
□	PALAČA FORTUNA: fotografska razstava Brucea Weberja (vsak dan 9 - 19, ponedeljek zaprto).
DOBERDOB — RONKE
□	V OBČINSKI KNJIŽNICI v Doberdobu in v OSNOVNI ŠOLI v Romjanu: Altan (Francesco Tullio Altan) in Marlenka Stupica razstavljata otroške knjige in ilustracije. (Od 9. do 20. 12., v Doberdobu od ponedeljka do petka 15-18, v Ronkah ob delavnikih 8.30-12.30.)
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV Ljubljana, dir. Tarnaš Vasary (Beethoven); 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Janez Povše - Čemu mi gosli, gosli zlate, Življenje Simona Gregorčiča v treh podobah, 2. del - Trpkost dozorelosti (r. Janez Povše); 18.40 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00,
23.00	Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
14.05	Glasbena panorama; 15.10 Mozaik; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Lojtr-ca domačih; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper
(slovenski spored)
10.30, 12.30, 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 Praznični dan: pozdrav, pregled dogodkov, servis, Kruh in sol Radia Koper; 9.35 Revolucija in glasba: Godba na pihala ravenskih železarjev; 10.00 Čestitke delovnih kolektivov; 11.00 Jugoslavija danes; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
Radio Koper
(italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.40, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanska glasba; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658);
17.30	Zakaj tako, kaj mislite vi?; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
____________filmske premiere_____________eva fomazanč
Ob Miklavžu izključno za mlade gledalce
Disneyeva Fantasia
FANTASIA
Produkcija: Ben Sharpesteen za Walt Disney Production-RKO, ZDA 1940
TOCCATA AND FUGUE IN D MI-NOR in THE NUTCRACKER SUITE
□	Režija: Samuel Armstrong □ Glasba: Johan Sebastian Bach in Pi-otr Iljič Čajkovski
THE SORCERER’S APPRENTICE
□	Režija: James Algar □ Glasba: Paul Dukas
THE RITE OF SPRING □ Režija: Bill Roberts, Paul Satteriield □ Glasba: Igor Stravinsky PASTORAL SIMPHONV □ Režija: Hamilton Luske, Jim Handle, Ford Beebe □ Glasba: Ludwig van Beethoven
DANCE OF THE HOURS □ Režija: Norman Ferguson, T. Hee □ Glasba: Amilcare Ponchielli
NIGHT ON BALD MOUNTAIN in AVE MARIA □ Režija: Wilfred Jackson □ Glasba: Modest Musorgsky in Franz Schubert
Glasbeno kuliso izvaja Philadelphia Orchestra pod vodstvom Le-polda Stokowske-ga □ Zbor s solistko Juliette Novis vodi Charles Hen-derson
V kinodvorani Mignon
MFantasia, film iz leta 1940, je letošnja Miklavževo - praznična filmska premiera, ki je namenjena izključno najmlajši generaciji filmskih gledalcev (kot tudi tokratna rubrika). Staršem, starejšim bratom in sestram, stricem, tetam in drugim sorodnikom ponujamo suhoparne podatke o filmu, vsebino Fantasie pa bomo razodeli le mladim in radovednim gledalcem....
Najprej se na ekranu pojavi animirana razlaga »glasbe«. Kaj so note, kakšne zvoke oddajajo posamezni inštrumenti, kaj so glasbeni impulzi, vse to vam bo pojasnjeno ob Bachovi Tocca-ti. Tako poučeni boste prisluhnili Čajkovskemu in si ogledali kako pridno znajo plesati cvetne čaše in popki. Ljubki plesalci bodo izginili v glasbenem vrtincu, ko se bo na platnu, končno, prikazal on: Mickey Mouse (dieto tudi Miki Miška in Topolino). Tokrat bi rad velikouhi in dolgorepi miško postal čarovnik. Saj veste kako to gre, ko mojstra ni doma, miši plešejo, pa je Miki slabo tolmačil čarobne skripte in ... metla mu ne bo hotela pomagati, voda bo preplavila vse, dokler se ne bo čarovnik Cernabog vrnil domov.
Vašemu odraslemu spremljevalcu lahko pred naslednjo risanko prišepnete, da so Černaboga narisali po vzorcu slavnega igralca Bele Lugosija,
in za informacijo zahtevate dodatno vrečko pop-cornov.
Kar mirno grizljajte vaše bombone in čokoladne miklavžke, medtem ko gledate, kako naj bi se pred milijoni let rodil svet, kako so živeli dinozavri in kako so si Disneyevi risarji to predstavljali. Nato kar poglejte, kako so si razlagali grško mitologijo. Še sanja se vam ne, kako so bili bogovi na Olimpu nagajivi!
Sicer pa so nagajivi tudi krokodili in res nekoliko preobilne baletke, s katerimi bodo zaplesali Ponchiellijev slavni balet. Tudi tokrat si lahko prislužite vrečko bombonov, če odraslim razodenete, da so trije ruski baletniki pozirali za koreografije nališpanih nojev in nilskih konjev v baletnem krilcu. Ko ste odrasle presenetili z vašim filmskim znanjem, si brez strahu oglejte kako čarovnice na metlah letijo k hudiču-netopirju na ples. Takega hudiča se boje samo odrasli.
tu in tam
__ ■ 1
Človekova kompleksnost
v Webrovih fotografijah
BENETKE Kdo pravi, da družba, vzgoja in klišeji pogojujejo samo ženske? Tudi moškim že od zibelke priporočamo določeno obnašanje: če naj bojo deklice tihe, skromne in krotke, morajo fantje dokazovati pogum, moč in samozavest. Če pri deklicah pač cenimo ženskost, fantom priporočamo moškost. Prava človekova osebnost ne igra pri tem nobene vloge in ostaja zakrita.
Bruce Weber, 41-letni ameriški fotograf, na razstavi v Palači Fortuny v Benetkah v svojih portretih skuša odkrivati prav nežnost, milino, zasanje-nost in igrivost, torej tako imenovane »ženske« vrline, za navidezno agresivnimi kretnjami čudovito moških mišičastih teles. Pod simboli cinizma in mladoletne samozavesti, kot so lahko lobanje na prstanu, orli na čepici ali cigaretni ogorki v ustih, zna Weber razkrinkati preplah in odtujenost mladega človeka.
90 portretov za beneško razstavo je ameriški mojster sam izbral med fotografijami reportaže, ki jo je realiziral pred Olimpiado v Los Angelesu leta 1984. Gre za atlete in prvake raznovrstnih športov, ki se vsi lahko ponašajo z izredno lepo grajenim telesom. Ža fizično dovršenostjo pa VVeber razbira kompleksnost človekove duše, plahost in negotovost. Tudi pri portretih filmskih igralcev mu ne gre toliko za zunanji lesket, kot za skrite plati osebnosti.
Bruce VVeber, ki je danes eden najbolj znanih in cenjenih ameriških fotografov in ki sodeluje pri revijah, kot so Life, Rolling Stone ali Uomo Vo-gue, je dosegel slavo s svojimi reklamnimi slikami za znamenite modne stiliste, na primer Calvina Kleina ali Ral-pha Laurena. Njegova razstava v Palači Fortuny je na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure in bo odprta do 2. februarja 1987.
IVANA SUHADOLC
V gosti megli verižno trčenje desetin vozil
Nad tri ure zaprta avtocesta med Moščenicami in Palmanovo
Megla, posebej še, če se pojavi nenadoma, predstavlja eno najhujših nevarnosti na avtocestah. Predstavlja namreč pravo past za avtomobiliste, zlasti v večernih in jutranjih urah. Megla, ki je sicer zelo pogost pojav v tem letnem času v vsej Padski nižini in tudi v spodnjem delu Furlanije, je na Goriškem skoraj povsem odsotna.
Vendar se tudi v vremenskih pogojih pojavijo včasih izjeme, nepričakovane. Medtem ko se je pretežni del goriške kotline včeraj zjutraj kopal v soncu, je bilo območje niže od Gradišča zavito v gosto meglo. Prav megla je glavni vzrok za velikansko verižno trčenje, včeraj zjutraj, na odseku avtoceste med Redipuglio in Vilešem. V nesrečo, pravzaprav bi lahko zapisali v vrsto nesreč, je bilo direktno vpletenih okrog petdeset osebnih avtomobilov in tovornjakov. Ranjenih je bilo deset oseb, od katerih se pet zdravi v bolnišnicah v Tržiču in Trstu. Najtežje poškodbe je zadobila 31-letna Patrizia Vascotto iz Trsta, ki se bo morala zdraviti 25 dni.
V nesreči je nastala ogromna gmotna škoda, skoraj tri ure je bila zaprta avtocesta, v obeh smereh med Vilešem, oziroma Palmanovo, in Moščenicami. To je seveda povzročilo prometno gnečo na vseh državnih cestah, kamor so preusmerili promet. Največ te-
žav pa je bilo na območju Tržiča, saj se je skozi mesto pomikal celotni tudi tovorni promet, ki se sicer običajno odvija po avtocesti. Stanje se je normaliziralo šele v prvih popoldanskih urah, potem ko so avtocesto ponovno odprli za promet.
Nesreča se je zgodila v neposredni bližini mosta čez Sočo, okrog 9. ure, kjer je prišlo do naleta prvih avtomobilov. Do pravega verižnega trčenja pa je menda prišlo malo kasneje, ko je pred oviro na cestišču ustavil tovornjak. Nevarnosti se niso pravočasno zavedli avtomobilisti, ki so vozili za njim in tako je prišlo do silovitega naleta. Vidljivost je bila tedaj samo nekaj metrov in prav temu je pripisati, da je v nekaj minutah prišlo do obsežnega verižnega trčenja. Nekateri avtomobilisti so sicer pravočasno opazili nevarnost in uspeli vozila ustaviti, vendar so bili zatem sami žrtve naleta drugih avtomobilistov. Ustvarila se je tako približno dva kilometra dolga vrsta. Na srečo ni bil nihče teže ranjen, pač po so imeli polne roke dela pripadniki prometne policije iz Červinja-na, Palmanove, Tržiča in Gorice ter člani reševalne službe, ki so morali odstraniti s ceste najbolj poškodovane avtomobile. Takih vozil je bilo kar petnajst.
Menda je verižnemu trčenju botrovalo tudi nekoliko spolzko cestišče, saj je bila ponoči zelo močna slana. Na območju je bilo namreč že v jutranjih urah nekaj manjših nesreč.
Avtocesto so ponovno odprli za promet nekaj pred dvanajsto uro.
Glasbena matineja
V deželnem avditoriju bo jutri, v nedeljo, 7. decembra, ob 11. uri drugi koncert v okviru glasbenih matinej, ki jih pripravlja kulturno društvo Rodol-fo Lipizer, pod pokroviteljstvom goriške občine in deželne uprave. Koncertirala bosta dva mlada glasbenika iz Torina, Enrico Massimino, viola, in pianistka Elisabetta Jorio. Glasbenika nastopata skupaj šele dobro leto, vendar sta se, kot je mogoče soditi po dosedanjih številnih uspelih nastopih, odlično ujela. Massimino je študij glasbe dokončal na konservatoriju G. Verdi v Torinu, medtem ko je Torijeva diplomirala na konservatoriju A. Vivaldi v Alessandrii.
Na koncertu v deželnem avditoriju bosta izvedla zanimiv spored skladb Schuberta, Soštakoviča in Milhauda.
Prireditelj opozarja, da so še na razpolago abonmajske vstopnice (tudi za ciklus večernih koncertov).
Tri milijarde in pol lir za obnovo stavbe liceja Dante
Stavbo italijanskega klasičnega liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra bodo docela popravili. Goriška občinska uprava bo v ta namen porabila tri milijarde in pol lir. Načrt in finansiranje so po dveurni razpravi v goriškem občinskem svetu odobrili prejšnji večer. Stavbo, nekdanji hotel last plemiške družine Formentini, v katero so se profesorji in dijaki vselili že v času med dvema vojnama, so v zadnjem času docela opustili. V njej sta bila tako klasični licej Dante Alighieri kot nižja srednja šola Ascoli. V sami stavbi so se pojavile razpoke, luknje. Zaradi tega je postala docela neuporabna. Učilnice za obe šoli so dobili drugje. Sicer pa je bilo in je v zadnjem času v klasičnem liceju bolj malo dijakov, saj večina italijanskega dijaštva obiskuje druge šole.
Čeprav so vsi soglašali, da je treba stavbo obnoviti, so nekateri svetovalci menili, da je strošek prevelik, da hočejo načrtovalec in občinska uprava narediti iz te stavbe nekaj več od tega kar je treba. Poleg učilnic bi bila tu tudi velika zbornična dvorana z dvesto sedeži, ki bi lahko služila tudi iz-venšolskim potrebam. V občinskem svetu so se čuli tudi glasovi, da bi bilo prav v isti stavbi najti prostor tudi za slovenski klasični licej Trubar.
Načrt in investicijo so odobrili z vzdržanimi glasovi liberalca in komunistov.
Kriza na goriški občini?
Precej negodovanja je v vrstah nekaterih političnih prvakov v Gorici, ker je na četrtkovi seji občinskega sveta manjkalo precej svetovalcev, predvsem iz vrst večinskih koalicijskih strank. Nekaterih (del socialistov, del demokristjanov in Slovenske skupnosti) na sejo sploh ni bilo, drugi pa so predčasno odšli iz dvorane. Pri glasovanju o nakazilu za avtoport pa se je še bolj zataknilo. Dva od štirih socialdemokratov (odbornik Zucalli ter svetovalec Tacchinardi) sta predčasno odšla domov, dva druga (odbornik Gentile in svetovalec Esposito) pa sta bila v bifeju pred sejno dvorano in nista ugodila vabilu predsedujočega podžupana Del Bena, naj se vrneta v sejno dvorano. Komunisti in zeleni so izkoristili premajhno prisotnost svetovalcev večine in so zapustili sejno dvorano. V njej je ostalo premalo svetovalcev, le osemnnajst članov koalicije. Le ponoven prihod treh misovcev v dvorano je omogočil sklepčnost seje.
V vrstah nekaterih strank večinske koalicije je zaradi tega precej negodovanja. Demokristjani in tudi socialisti zahtevajo preverjanje. Nekaterih iz teh dveh strank hočejo vreči i? odbore socialdemokrate. Drugi spet obtožujejo nekatere odbornike, da se premalo ali nič zanimajo za njihove resorje.
Dogodek so ožigosali tudi komunisti. V tiskovnem poročilu pravijo, da koalicije praktično ni več, da ostajajo le razbitine petstrankarske koalicije.
Nov statut Goriške hranilnice
Deželna uprava je dokončno odobrila nov statut Goriške hranilnice (Cassa di Risparmio). Deželni odbornik za finance Rinaldi je odobren sklep izročil predsedniku Goriške hranilnice Tripaniju. Na svečanosti so bili tudi drugi člani upravnega sveta Hranilnice ter ravnatelj zavoda dr. Cristiani.
Kot je znano so doslej hranilnice imele precej vezane roke v bančnem poslovanju. To so namreč banke javnega značaja, ki so odraz krajevnih ustanov. Vse člane upravnega odbora imenujejo Dežela, pokrajine, občine ter emisijski zavod Banca dltalia. Hranilnice so sicer imele in imajo na široko odprta vrata v vseh javnih upravah, in tudi kar se tiče podpor iz javnih fondov raznim gospodarskim kategorijam so imele in imajo levji delež.
Po novem bodo člani hranilnice lahko postali tudi zasebniki, ki pa v njih ne bodo dobili odločilne vloge. Do tega je prišlo že marsikje v državi, sedaj pa tudi pri nas v Furlaniji-Julijski krajini. Zasebniki torej sedaj lahko pristopijo kot člani. Hranilnica bo lahko bančno poslovala tudi drugače kot je to delala doslej. Rinaldi je na tem srečanju povedal, da bosta tudi hranilnici v Trstu in Vidmu imeli nov statut, ki je bolj ali manj podoben tistemu goriške. Tripani pa je naglasil možnost razširitve delovanja kreditnega podjetja.
Agromarket
GORICA
Ul. Favetti 5 - Telefon: (0481) 84741
TRAKTORJI j
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
Razstavljamo na sejmu »AGRICOLA 86«
Na goriškem sejmišču v teh dneh najsodobnejši kmetijski stroji
Nad 60 trgovcev iz Gorice, naše dežele ter Veneta razstavlja kmetijske stroje in druge potrebščine na sejmu Agricola, ki so ga včeraj zjutraj odprli na goriškem sejmišču. Seveda ti trgovci razstavljajo izdelke še več tovarn. Na sejmu bodo kmetje dobili najbolj sodobno mehanizacijo evropske izdelave, saj tu lahko vidimo tudi nekatere stroje, ki so jih tovarne v zadnjem času dale na trg. Posebno pozornost so trgovci letos dali strojem za obdelavo vinogradov in kletarskim napravam, saj se Gorica nahaja v nekakem središču vinorodnih okolišev, tako na tej kot na drugi strani državne meje.
Goriški sejem prirejajo letos že še-stanjstič zapored. Sejmišče bo odprto do torka 9. decembra. Danes dopoldne bo zborovanje Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, kjer bo govor o perspektivah goriškega kmetijstva. V ponedeljek, vedno dopoldne, pa bodo zborovali čebelarji.
Na včerajšnji otvoritveni svečanosti sta govorila predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua in poslanec Mi-colini. Bevilacgua je podčrtal pomen, ki ga ima kmetijstvo za gospodarstvo Goriške. Povedal je tudi, da so bila naša vina zelo dobro sprejeta na razstavah-pokušnjah v Avstriji, v Belgiji in na Nizozemskem. Naši vinogradniki se niso pregrešili z metanolom. Kljub temu pa tudi oni, čeprav
manj kot drugi, občutijo krizo prodaje, ki je zajela italijanska vina nasploh.
Včerajšnje otvoritve sejma so se udeležili zastopniki tukajšnjega gospodarskega ter politično-upravnega življenja. Prišli so tudi zastopniki Gospodarske zbornice iz Nove Gorice.
Pešaki v Novo Gorico
Skupina Gruppo marciatori Gorizia bo jutri, v nedeljo, 7. t. m.rsodelovala na netekmovalnem pohodu v Novi Gorici. Start bo ob 10. uri izpred Park hotela. Člani skupine GMG bodo v nedeljo sodelovali tudi na pohodu v Gradišču ob Soči.
GOSPODARSKI PRAZNIK
slovenskih trgovcev in obrtnikov bo v Kulturnem domu v So-vodnjah v soboto, 13. decembra, zvečer. Prireja ga Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Igral bo ansambel LAPOSI iz Nove Gorice.
Vabila, ki služijo kot vstopnica, je moč dobiti na sedežu SDGZ v Gorici, Ul. Morelli 14, tel. 32844, v motelu Nanut na Tržaški cesti 118, tel. 20595, pri Dragu in Zlatki Tomšič v Sovodnjah, tel. 822032.
Cenjeni
kmečki operaterji
Pomagamo vam lahko pri uspešnem, upravljanju vašega podjetja ter vam nudimo vsakovrstna kmečka posojila po znižani obrestni meri.
Naši uradi so vam na razpolago za kakršnokoli informacijo.
)) Banca Agricola ) Kmečka banka
c.r.ag.l.
r.z.zo.j.
GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel.: (0481) 31811
Telex: 460412 AGRBAN
POSEBNA USTANOVA PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI
GORICA
5. - 9. december
^©ricola 86
•	STROJI ZA KMETIJSTVO
•	STROJI ZA VINARSTVO
•	RASTLINJAKI
•	SADIKE
•	KMETIJSKE NAPRAVE
URNIK: delavniki od 15.00 do 22.00
praznik in predpražnik od 10.00 do 21.00
Kar se tiče šolskih stavb v mestu imamo, kot znano, odprto vprašanje stavb za slovenske srednje šole vseh stopenj. Del finansiranja je rimska vlada zagotovila. Treba pa bo precej časa predno bo slovenski šolski center zgrajen. Precej nujna popravil pa je tudi stavba italijanskega učiteljišča Scipio Slataper na Korzu Verdi. Tudi ta je iz let pred prvo vojno. Tudi ta terja precejšnjih popravil.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
V NEDELJO TE PRIČAKUJEMO NA APERITIV!
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da ta mesec zapade rok za obvezno prijavo vina, in sicer 10. decembra za vina DOC in 15. decembra za navadna namizna vina. Urad Kmečke zveze je odprt ob delavnikih od 8.30 do 12.30.
V ponedeljek, 8. decembra, ob 8.20 bo na Radiu Ljubljana pogovor z učitelji in učenci vrta v Ulici Max Fabiani v Gorici. Pripravil ga je Marjan Drobež.
prispevki
Ob 5. obletnici smrti Franca Devetaka z Vrha, darujejo svaki in svakinja Černič z družinami 100 tisoč lir za kulturno in športno središče na Vrhu.
Namesto cvetja na grob Dolfeta Ambrožiča darujeta družini Primožič in Pintar 60 tisoč lir za KD Andrej Paglavec v Podgori.
Za partizanski spomenik v Rupi so prispevali Igor Komel 20 tisoč lir, skupina letnikov 1927 iz sovodenjske občine 45 tisoč lir.
Elica in Jože Gorkič darujeta 50 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici.
Za Sklad Mitje Čuka daruje Sonja Božič - Pahor 20 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Pavle Zavadlav vdove Mučič, daruje društvo slovenskih lovcev Doberdob, 30 tisoč lir za OK Val - Kmečka banka.
Goriškemu Zelenemu križu so z raznimi nameni darovali: Arturo Toso in profesorji Bernardis, Calderini, Giordani, Paladino in Spessot 60 tisoč lir, družina Collenz 30 tisoč lir, Marija in Nevenka Cigoj 50 tisoč lir, družina Comel 20 tisoč lir, Maria Ipaviz 30 tisoč lir, v počastitev spomina Dobroslava Grudna, žena, 20 tisoč lir, uslužbenci zemljeknjižnega urada, v počastitev spomina Ezia Visintina, 70 tisoč lir, Giovanni Ciuffarin 20 tisoč lir, stanovalci hiše št. 165/B v Ulici Gar-zarolli 100 tisoč lir, družina Ursic 50 tisoč lir, v počastitev spomina Piera Braulina, žena 50 tisoč lir, sostanovalci hiše št. 195 na Korzu Italia, 170 tisoč lir.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Affari di cuore«. CORSO 17.30 - 22.00 »II caso Moro«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Cicciolina n. !«■ Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 »Top gun«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00 in 17.00 »Le avventure di Bianca e Bernie«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Rembetiko«. Ob 22.00 »Sužnja greha«. Nočni kino. DESKLE 19.30 »Coca Cola Kid«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 11. uri Paolina Del Bene iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Z gojenjem cvetja se ne ukvarjajo samo na Holandskem
Pri Bandeljevih v Podgori pravo morje božičnih zvezd
»Joj, jutri ima Maja rojstni dan. Malo je manjkalo, da bi na to prav pozabil. Toda, kaj naj ji podarim? Ah, vedno ta božji problem izbire darila. Verjetno bi bila najbolj presenečena, če bi ji nesel šopek rož ali živo rožo. Ja, pa bom kar šel v cvetličarno!«
Gotovo je tak ali podoben trenutek doživel že marsikdo izmed vas, nakup cvetice pa vas je rešil hude stiske, darovanca pa močno razveselil. Vsi radi imajo v lastnem stanovanju nekaj lončnic ali šop svežih rož. Te nedvomno poživijo ambient, v katerem rastejo, včasih ga tudi prijetno odišavijo.
Bližajo se božični prazniki in z njimi tudi nakupovalna mrzlica daril. Če imate namen podariti znancu lončnico, kar zglasite se v Podgori pri Marjanu Bandelju in njegovi ženi Ani.
Oba namreč že vrsto let gojita lončnice, pred par dnevi smo ju tudi obiskali ter z njima na kratko pokramljali.
— Pokazali ste nam več pokritih toplih gred polnih prelepih rož. Koliko časa se že ukvarjate s cvetjem?
»Veselje do gojenja rož sem podedoval po dedu, ki je bil znan goriški cvetličar. Takrat je moj oče imel tudi cvetličarno v Gorici na Verdijevem korzu, prav nasproti ljudskega vrta.
Kar smo gojili v Podgori smo nato prodajali v mestu. Dela je bilo veliko, jaz pa sem upravljal domači vrt. Po sili razmer smo nato oddali cvetličarno, s svojo ženo Ano sva se zato posvetila izključno sajenju cvetja. Najprej sva imela v topli gredi več vrst rezanih rož, to pa je bilo preveč naporno. Zato sva sklenila, da bova nadaljevala le z gojenjem lončnic. Sedaj nama pomagata tudi oba sinova, ki pa še hodita v šolo.«
—r Katere vrste rož gojite in kam vse jih prodajate?
»Trenutno imamo največ opravka s ciklamami, azalejami, begonjami in petunjami, ki so sicer bolj spomladanske rože, ter z raznobarvnimi primulami in seveda s euphorbio pulcherri-mo, bolje poznano pod imenom božična zvezda. Rože prodajamo na goriški pokriti tržnici vsak dan, ob četrtkih pa tudi na odprtem. Poleg tega pošiljamo večje število lončnic v Trst, kjer je povpraševanje večje.«
— Pred nami so zopet božični prazniki in gotovo najbolj prodana roža je božična zvezda. Ker smo jih opazili tudi po vaših gredah ali bi nam lahko povedal kaj več o tej že skoraj posvečeni roži?
»To rastlino so poznala že ameriška indijanska plemena, saj so se z njeno
rdečo barvo lepotičila indijanska brhka dekleta. V naravi je ta bujno rasla in je dosegala tudi višino celih dveh metrov. Nekemu ameriškemu cvetličarju je uspelo zaustaviti njeno rast s pomočjo posebnega gnojila. Po tem odkritju so pričeli gojiti to svojevrstno rastlino širom po svetu, zaradi njene zvezdnate oblike pa so jo preimenovali v božično zvezdo. Tudi mi uporabljamo to gnojilo.«
— Kakšne pa so letošnje cene božičnih zvezd, ali bo treba seči globoko v žep?
»Kljub temu, da postaja življenje vedno dražje pa bodo cene teh prazničnih rož ostale enake lanskim. Trenutno velja majhna zvezda štiri tisoč lir, velika pa sedemtisoč. Možno je tudi, da bo cena v prihodnjih tednih padla. Ta pa je odvisna od konkurenčnega uvoza teh iz Holandske in Danske. Vsak dan namreč prekorači italijanski mejni prehod pri Brennerju na desetine polnih tovornjakov živih rož.«
— Kljub vsem modam novih raznovrstnih in dišečih rož je ciklama še vedno najbolj prodana lončnica!
»Res je, ko človek hoče nekomu podariti rožo, v veliki večini primerov izbere prav ciklamo. Teh je dandanes več vrst, od klasičnih rdečih do roza belih, rumenih itd. Toda gojenje teh ni tako enostavno, saj je treba upoštevati nekaj važnih pravil. Rožo je treba držati v nezakurjenem prostoru s temperaturo okoli 12-15 stopinj, zalivamo jo samo zunaj okoli gomolja, voda ne sme biti premrzla. Občasno potrebuje tudi nekaj lahkega tekočega gnojila.«
— Iz vaših besed je razvidno, da sta gojenje rož vzljubila že od mladih let. Ali so pogoji, v katerih to delata idealni?
»Na žalost leži naša domačija prav pod hribom, podnebje je precej vlažno, tudi sonca ni pretirano veliko. Gotovo bi bilo idealno gojiti cvetje v nekoliko višjih legah, kjer sonca in svežega zraka rte primankuje. Vsekakor pa sva ponosna z rastjo najinih lončnic in bova s tem tudi nadaljevala, saj je veselje, ki ti ga da roža, ko prične cveteti, res nepopisno!«
MARKO ČUBEJ
Posvet o planinski publicistiki
Goriška sekcija italijanskega alpinističnega kluba (CAI) in uredniški odbor časopisa Alpinismo Goriziano pripravljata zanimivo pobudo. 13. in 14. decembra bo v Gorici posvetovanje o vlogi, pomenu in seveda tudi o težavah planinskih časopisov in revij v Italiji.
Posvetovanja se bo predvidoma udeležil vsedržavni predsednik CAI, Leonardo Bramanti, povabilo za sodelovanje pa so prireditelji poslali urednikom skoraj vseh društevenih glasil v naši in sosednjih italijanskih deželah, kakor tudi urednikom in sodelavcem uglednih planinskih revij, kakor so recimo La rivista della montagna, Alp itd. Povabilo za sodelovanje je prejel tudi urednik našega dnevnika, Duško Jelinčič.
Posvet, ki se bo odvijal v dvorani Fogar, se bo pričel z uvodnim poročilom Luigija Medeota (Izkušnja z Alpi-
nismo Goriziano} in Rudija Vittorija (Zgodovina in vloga planinskih revij). V drugem delu posvetovanja pa naj bi uredniki, sodelavci in sploh vsi tisti, ki imajo kakorkoli opravka s planinsko publicistiko obravnavali različna in zmeraj aktualna vprašanja glede obsega, vsebine, strokovnega pristopa pri oblikovanju, sodelovanja med raznimi uredništvi, hitrega posredovanja informacij, stroškov, reklame itd.
Posvetovanje nameravajo prireditelji skleniti s skupnim izletom na Goriški Kras.
Berite
»Novi Matajur«
habitat
vestecasa sa.
TRGOVINA, VREDNA ZAUPANJA
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) TRŽIČ - Tel.: 0481/40148
•	ODEJE
•	PERJANICE
•	PREŠITE ODEJE
•	PREPROGE
•	PREGRINJALA
•	ŽIMNICE
•	GRELCI IMETEC
•	ZAVESE
•	TKANINE ZA OPREMO
Za božično darilo vam nudimo brezplačno srečke loterije »Italia« s katerimi lahko zadenete milijarde televizijske oddaje »Fantastico«.
ARREDAMENTI
TRŽIČ
Ul. Valentinis 18 — Tel.: 0481/72395
DO 18. decembra 1986
razstava orientalskih preprog
Za božič ti Tržič
poklanja milijarde loterije
»Fantastico«
Program prireditev:
NEDELJA, 7. 12.: ob 15. uri pred občinsko ložo koncert zbora ZDRUŽENEGA SVETA iz Devina in zbora CORALE Dl ARIS;
NEDELJA, 14. 12.: ob 15. uri sprevod mestne godbe SAN MICHELE po mestnih ulicah; ob 16.30 koncert na trgu in brezplačno razdeljevanje kostanjev (v sodelovanju z Državnim združenjem alpincev in Sci Cluba 2);
NEDELJA, 21. 12.: razne animacije na trgu; dedek Mraz bo delil darila in sladkarije.
Trgovine bodo odprte:
ob nedeljah 7. -14. - 21. decembra ob ponedeljkih 8. -15. - 22. decembra
TT* v • v	rrt v • v
»Božic v Tržiču«
Na pobudo mestne PRO LOGO in s sodelovanjem združenj trgovcev in obrtnikov ter ob pokroviteljstvu tržiške Občine se bo letošnji tržiški božič bleščal v lučeh in bo tudi sicer poln presenečenj. Vsi so se torej združili ob pobudi »BOŽIČ V TRŽIČU«.
Gre za skupno pobudo in skupne napore, da bi olajšali nakup v mestnem središču. Tako bo lažje parkirati, prirejen bo urnik trgovin; seveda pa Ijo del pozornosti usmerjen k turističnemu izgledu mesta. Poglejmo si podrobneje ta »BOŽIČ V TRŽIČU«, ki naj bi bil nekaj posebnega. V prvi vrsti je tu razsvetljava. Za to bodo poskrbeli v vseh središčnih ulicah. Svoj prispevek in pomoč pa bodo nudili občinski odborništvi za turizem in trgovino in PRO LOGO.
Toda tržiška Občina je k pobudi »BOŽIČ V TRŽIČU« prispevala tudi drugače. Tako je n. pr. odborništvo za trgovino izdalo številna dovoljenja za spremembo urnikov trgovin, da bi tako čim bolj olajšalo božične nakupe. Da bi rešili probleme v zvezi s prometom in še posebej s parkiranjem v mestnem središču, kar je značilno predvsem za dneve pred božičem, je občinsko odborništvo poskrbelo, da bodo povečali število parkirnih mest v različnih področjih mestnega središča.
Toda to še ni vse. Tri nedelje v decembru, ko bodo odprte tudi trgovine, bodo na Trgu republike na programu koncerti in druge prireditve, dedek Mraz bo otrokom delil razna darila in sladkarije, pripravili pa bodo tudi veliko brezplačno »kostanjarijo«. Na svoj račun bodo torej prišli vsi. Za kupce v približno petdesetih tržiških trgovinah pa je na koncu pripravljeno še eno prijetno presenečenje. Gre za pobudo »Tržič ti poklanja milijarde loterije FANTASTICO«. Sodelovanje pri tej pobudi je enostavno. Vsak, ki bo za nakup porabil več kot 50.000 lir, bo dobil srečko LOTTERIA NAZIONALE ITALIA, ki je povezana s televizijsko oddajo »Fantastico«. Nakup torej, ki je lahko vreden milijarde.
SODELUJEJO TRGOVINE:
Caffe Florida, Ul. Roma 47; Aldo Policardi, Ul. Roma 47; PK centra elettronico, Ul. Roma 8; Mauro Dagri, Ul. Roma 34; Draguljarna Darko Cuki-jati Ul. Roma 13; Optika Querini, Ul. Roma 20; La Maglia, Ul. Roma 58; Glauco Boscarolli, Ul. Roma 19; Krznarstvo Rosanna, Ul. Roma 35; Milton, Ul Roma 14; Habitat Vestecasa, Drevored Verdi 40; Jestvine Marson, Trg Dante 5; Boutigue Dina, Ul. Duca D’Aosta 87; Boutigue New York, Ul. Duca D Aosta 98; Sladkarije Moka, Ul. Duca D Aosta 103; Draguljarna Cernigoi, Ul Duca DAosta 62; Talmone, Ul. Duca DAosta 89; Wanted Boutigue, Ul. Duca DAosta 78; Tomato, Ul. Duca DAosta 83/A; Boutigue Ciak, Ul. Duca DAosta 75; Slaščičarna De Renato, Ul. Duca DAosta 83; Optika Pelucchetti, Trg republike 10; Umberto Fonzari, Trg republike 16; Frattima Šport, Ul. Battisti 10- Avem, Ul. S. Ambrogio 48; Arrisport, Ul. Bixio; Ginaldi Olimpia, Ul Oberdan 4' Scampoli Liliana, Ul. Ceriani 3; Veneta Assicurazioni, Ul. Arena 11; Intimo Roberta, Ul. Plinio 4; Slaščičarna Tamburin, Ul. Toti 1; Rdeče in Črno, Ul. Toti 9; Luciana Ret, Ul. Rosselli 63; La Calza, Ul. Rosselli 47; Krznarstvo Pieri, Ul. Rosselli 18; Cuir Chic, Ul. Rosselli 63; Tri Sestre, Ul. Rosselli 16; Emporij Gino, Ul. Rosselli 10; The First .obutve, Drev. S. Marco; Boutigue keramike, Ul. XXV. april 44; Železnina Julia, Ul. Carducci 30; Selva Arredamenti, Ul. Valentinis; Gospodinjstvo Maria Pia Ferreri, Ul. Cosulich 42; Merceria Ettore in Mariella, Ul. Cosulich 135; Elektrogospodinjski stroji A. Fantin, Ul. Cosulich 135; Draguljarna Borgia, Ul. Cosulich 103.
V TEKU JE MINISTR. ODOBR.
m	^	V
Ta pobuda je v organizaciji PRO L0C0 v sodelovanju z Združenjem trgovcev in obrtnikov pod POKROVITELJSTVOM TRZISKE OBČINE
Smuk za svetovni pokal v Val D’Iseru
Zmagal favorit Zurbriggen
Nogomet: danes (tudi po TV) Italija v La Valletti
Koliko golov proti Malti?
VAL DISERE — Na včerajšnjem smuku za svetovni pokal v Val D Iseru je pravzaprav vse potekalo po predvidevanjih. Zmagal je "superfavorit" Švicar Pirmin Zurbriggen, a Italijan Mair je zasedel odlično tretje mesto ter tako dokazal, da res sodi v sam vrh svetovnega smuka, za ostala mesta pa so se v glavnem (po predvidevanjih) borili Švicarji in Avstrijci.
Zurbriggen, ki vodi tudi na skupni lestvici za svetovni pokal, je le za 17 stotink sekunde prehitel Zahodnega Nemca Markuša Wasmeiera ter za 35 stotink Italijana Maira. Nekoliko sta razočarala Stock in prvak iz Sarajeva, Američan Johnson. Ostali italijanski tekmovalci so se takole uvrstili: 19. Sbardelotto, 25. Piantanida, 28. Sigolla, 43. Ghidoni, 52. Colturi, 65. Marzola in 69. Cerutti.
VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 2’00 '98; 2. Wasmeier (ZRN) 2'01 "15; 3. Mair (It.) 2'01"34; 4. Niederseer (Av.) 2’01"65; 5. Mueller (Švi.) 2'01'74; 6. Bell (VB) 2'01"80; 7. Heinzer (Švi.) 2'0r82; 8. Resch (Av.) 2,01"87; 9. Wildgruber (ZRN) 2'01"90; 10. Rey (Fr.) 2'01"94.
SKUPNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA: 1. Zurbriggen (švi.) 75 točk; 2. Mueller (Švi.) 51; 3. Pramotton (It.) 40; 4. Heinzer (Švi.) 39; 5. Wasmei-er (ZRN) 37; 6. Stock (Av.) in Alpiger (Švi.) 34; 8. Stenmark (Šve.) 25; 9. Gas-poz (Av.) in Strolz (Švi.) 23.
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA V SMUKU: 1. Zurbriggen 60 točk; 2. Mueller (Švi.) 51; 3. Heinzer (Švi.) 39; 4. Wasmeier 37; 5. Stock (Av.) 34.
Danes bo v Val D Iseru (TV ob 11.00) moški superveleslalom za svetovni pokal. Jutrišnji veleslalom odpade zaradi pomanjkanja snega. Dovolj ga je namreč bilo le za izpeljavo dveh tekmovanj, ne pa treh.
Slavje Švicark
WATERVILLE VALLEY(ZDA) — Drugi slalom za svetovno prvenstvo se je končal z uspehom švicarskih reprezentantk, ki so zasedle prvo in drugo mesto. Zmagala je namreč Erika Hess pred rojakinjo Brigitte Oertli. Kazalo je celo, da si bodo zagotovile vsa prva tri mesta, saj je bila ob koncu dirke Schneiderjeva na drugem mestu, a so jo zatem diskvalificirali, ker je izpustila vrata. Od Jugoslovank se je najbolje odrezala Mateja Svet (8. mesto), medtem ko Mojca Dežman ni izpeljala prvega spusta, Katra Zajc pa se ni uvrstila za drugi tek, med Italijankami pa je najbolje vozila Magoni-Sforza (7. mesto).
VRSTNI RED: 1. E. Hess (Švi.) 1'35"16; 2. Oertli (Švi.) 1'35"61; 3. Buder (Av.) T35"87; 4. Wachter (Av.) 1'36"47; 6. Magoni-Sforza (It.) 1'36"95; 8. Svet (Jug.) 1’37"14.
LA VALLETTA — Danes bo italijanska državna nogometna reprezentanca v La Valletti odigrala kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo (skupina 2) proti Malti. Italija bo nastopila v naslednji postavi:
Zenga, Bergomi, Nela, Baresi, Ferri, Bagni, Donadoni, Dossena, Altobelli, Giannini, Vialli. Na klopi za rezervne igralce bodo sedeli vratar Tacconi ter štiri od naslednjih šestih igralcev: Bo-netti, Ancelotti, De Napoli, Matteoli, Serena in Mancini. Tekmo bo sodil Bolgar Dobrev.
Italija seveda računa na izdatno zmago, saj bo razlika v golih še kako važna. Spomniti se moramo, da je pred mesecem dni Švedska na tujem s petimi goli razlike premagala Malto, kar daje tudi Italiji dobro upanje. »Azzur-ri« bodo igrali z nekoliko spremenjeno postavo kot na tekmi s Švico, predvsem v obramni in na sredini. Sistem igre pa se ne bo spremenil.
Tekmo bo ob 14.15 neposredno prenašala tudi italijanska televizija.
Nogomet: danes dve tekmi v 1. jugoslovanski ligi
V prvi jugoslovanski zvezni nogometni ligi bosta danes na sporedu dve anticipirani srečanji. Budučnost in Ve-lež bosta igrala pred TV ekrani (ob 13.00), v drugi tekmi pa se bosta pomerila Sloboda in Hajduk. Jutrišnji spored: Željezničar - C. zvezda; Partizan - Sarajevo; Spartak - Dinamo (V);
Osijek - Priština; Čelik - Radnički; Dinamo (Z) - Sutjeska; Rijeka - Vardar.
Jugoslovanski košarkarski prvoligaši spet na terenu
Po več kot enomesečni prekinitvi, med katero je bila košarkarska reprezentanca na turneji po ZDA, se bo danes nadaljevalo jugoslovansko državno prvenstvo v 1. ligi. Današnji spored (7. kolo): Borac - Jugoplastika; Rabot-nički - Zadar; Šibenka - Crvena zvezda; Sloboda Dita - Budučnost; Partizan - MZT; Bosna - Gibona.
V	1. košarkarski B ligi bo drevi v Ljubljani mestni derbi med Smelt Olimpijo in Mineral Slovanom. Mariborska Tima MTT bo doma igrala proti Osijeku. V 1. ženski košarkarski ligi bodo igralke ljubljanske Iskre Delte Ježice gostovale v Beogradu, proti Voždovcu.
Fleming - Fabriano po TV
V	15. kolu italijanskih košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige bodo jutri odigrali vrsto zanimivih srečanj, med katerimi bi omenili spopad med milanskim Tracerjem in postavo DiVare-se. Segafredo bo jutri igral doma proti nevarnemu Alfa Romeu iz Neaplja, Stefanel pa bo v Veroni lovil točke v boju za obstanek.
Že danes popoldne pa bodo v Portu San Giorgiu odigrali anticipirano tekmo A-2 lige med Flemingom in Fabri-anom. Drugi polčas srečanja bo neposredno prenašala italijanska televizija (Rai 2) s pričetkom ob 17.30.
V jutrišnjem 11. kolu drugoligaškega košarkarskega prvenstva proti Spinei
Jadran proti vodilnemu za nov vzpon
Jadranova »ekspedicija« v Imolo se je končala s slavjem, ki je preseglo najbolj rožnata pričakovanja. Marsikdo je sicer že pred odhodom upal v podvig Brumnove vrste, nihče pa ni pričakoval, da bo vse to dozorelo v takem okviru. V emilijskem mestecu je bilo vzdušje »pravo«, rekli bi lahko tudi »Jadranovo«. Številno občinstvo, bučno navijanje v mejah športnega in korektnega vedenja, sijajna košarkarska predstava, v kateri so do izraza prišle predvsem napadalne sposobnosti nasprotujočih si moštev. V teh že poznanih in nekoliko domačih okoliščinah so jadranovci zaigrali kot včasih in tako na najboljši način potrdili, da se postopoma vračajo v optimalno formo in da je usklajevalno obdobje verjetno docela mimo.
Jutri bodo »plavi« kot za stavo pred novim preverjanjem svojih zmogljivosti. Kot Miklavževo darilo bo v Trst dopotovalo moštvo Supermercati Full Spinea, nosilec začasnega primata na lestvici, skupaj s Costa Imola in Ferra-
ro. Tudi v preteklem kolu so fantje iz Krečič, ki je o jutrišnjem nasprotniku okolice Benetk v derbiju prepričljivo jadranovcev povedal sledeče: »Na po-odpravili Virtus Murano. Tekmo si je	gled je to moštvo prav "strašno". V
ogledal športni direktor Jadrana Jure	prvi postavi igrajo Momente in Rigo
Poziv Jadranovega odbora navijačem
Na račun nešportnega obnašanja nekaterih posameznikov na tekmi z Mon-tebelluno, je bil Jadran kaznovan z visoko globo 100.000 lir in sicer - kot pravi uradno sporočilo košarkarske federacije zaradi posameznih, a številnih groženj in žalitev obeh sodnikov.
Odbor ŠZ Jadran prosi svoje zveste navijače za vroče in burno navijanje, vendar v mejah kulturnosti in športne etike. Jadran nima toliko sredstev, da bi lahko plačeval globe na račun nekaterih poedincev, ki izkoriščajo prvenstvene tekme za svoje osebno nekulturno izživljanje.
Pripis uredništva
Po večjem delu Italije poznajo našo združeno ekipo ne samo zaradi skokovitih napredovanj v višja prvenstva in odličnih rezultatov, naše moštvo si je pridobilo ugled tudi zaradi svojih zglednih navijačev, kar je večkrat zabeležil tudi vsedržavni tisk. Škoda je torej, da nekateri posamezniki krnijo ugled vseh navijačev, ki so bili in so Jadranu neobhodno potrebni. Tu je še gmotna škoda, ki jo ima Jadran in nenazadnje tudi zaskrbljenost pri našem društvu, da si bo ekipa tudi pri sodnikih zapravila tisto spoštovanje in »simpatijo«, ki so ju bili doslej deležni naši košarkarji.
na centrih, Lavadina in Bartolazzi na krilih in Zanon v vlogi playmakerja. Momente, Rigo in Zanon so prekaljeni veterani, z večletnimi izkušnjami v prvi in drugi ligi. V tej konkurenci so nadvse uspešni in to so doslej tudi dokazali z dejanji. Spinea predvaja počasno in premišljeno igro. V prvem polčasu jo je Murano spravil v težave z visokim tempom in razvijanjem protinapadov. Prepričan sem, da bomo morali na tem vztrajati tudi mi. Pomembno bo tudi, da osvojimo bitko pod košema, saj sta Momente in Rigo v soboto sama polovila več kot trideset odbitih žog.«
Jutri si bomo verjetno ogledali zanimivo in kakovostno srečanje, v katerem bo Jadran aktiviral vse sile za dosego nove zmage in za nadaljnje napredovanje na lestvici. Naši so vsi zdravi in dobro razpoloženi, ustrezno motivirani in psihično umirjeni. To pa je v tem trenutku najpomembnejše.
Srečanje med Jadranom in Špineo bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Lendl brez težav
NEW YORK — Glavni favorit (skupaj z Beckerjem) teniškega turnirja Masters v New Yorku, Cehoslovak Ivan Lendl, je v svojem prvem srečanju s 6:3, 7:5 pramagal Ekvadorca Gomeza. Slednji je imel lepo priložnostv drugem setu, ko je pri vodstvu s 5:3 imel še servis, vendar priložnosti ni izkoristil. Po pričakovanju je zmagal tudi Šved Wilander, ki je s 6:7, 6:3, 6:3 odpravil rojaka Nystr6ma, medtem ko je Francoz Noah zgubil proti Švedu Edbergu.
Italijanski jadrnici slabi
FREMANTLE — Italijanski jadrnici sta tudi na 4. regati tretjega kvalifikacijskega dela Ameriškega pokala (med izzivalci) ostali praznih rok: Azzurra je zgubila proti White Crusadru, Italia pa je odstopila proti Canadi II.
Lestvica je sedaj naslednja: New Ze-aland 114, French Kiss 93, Starš and Stripes 82, VVhite Crusader 79, America II 68, USA 67, Canada II 55, Italia 51, Heart of America 49, Eagle 24, Azzurra 11, Challenge of France 2.
Lestvica med branitelji Ameriškega pokala pa je naslednja: Kookaburra III 38, Australia IV 32, Kookaburra II 28, South Australia 11, Sydney Steak N’-Kidney 3.
Lancia v vodstvu
TUMVVATER — Po drugi posebni vožnji drugega dela prve etape avtomobilskega rallyja Olimpus je v vodstvu Marku Alen z lancio. Alen ima 1’56" prednosti pred Buffumom (audi guattro), 2'53" pred Torphom (toyota) in 3'24" pred Waldegaardom (toyota).
Operirali Balestreja
PARIZ — Včeraj zjutraj so na srcu operirali Jeana Marieja Balestreja, predsednika mednarodne zveze za avtomobilski šport, ki je prejšnje dni imel srčni infarkt. V bolnici niso hoteli povedati nobenih podrobnosti, dejali so le, da se je poseg regularno odvijal.
Pele še trese mreže
SAO PAULO - Na treningu brazilske nogometne seniorske reprezentance, ki se bo januarja skupaj z Italijo, ZRN, Argentino in Urugvajem udeležila »mundialita senior«, je bil Pele spet najboljši v svoji ekipi, za katero je tudi dosegel dva gola.
Dirka tris
TRST — Dirka tris je bila ta teden v Trstu, dobitniki pa se ne bodo prav dosti veselili, saj so bile kvote soraz-meroma nizka. Dobitnikov je bilo 621, prejeli pa bodo po 1.364.555 lir. Zmagovita kombinacija je bila 17 - 11 - 12.
ŠD MLADINA
obvešča, da za letošnje tradicionalno zimovanje, ki se bo odvijalo na Pohorju od 20. do 27. t. m., se interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije še danes od 19. do 21. ure v Domu Albert Sirk v Križu.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja danes in jutri na sedežu društva SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Urnik sejma: da-
nes od 14. do 21. ure in jutri od 9. do 13. ure.
MEBLO
obvešča, da bo odhod avtobusa v Fi-esso Umbertiano danes, 6. t. m., ob
12.30	s trga v Nabrežini
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK priredi od 22. do 28. t. m. zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah. Vpisovanje od 9. do 12. t. m. od 20.30 do
21.30	na sedežu društva.
D0MA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Neposredno prodajo od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih : pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DUkE
grandi marche
DANES
SOBOTA, 6. DECEMBRA 1986
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00 v Fiessu Umbertianu, Ul. Trieste: Volpe - Meblo
MOŠKA C-l LIGA
18.30	v Motti di Livenza: Elettronica -Val Kmečka banka
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Gradišču: Futura Torriana -Bor JIK banka; 20.30 v Štandrežu: 01ym-pia Kmečka banka - Libertas Rozzol
ŽENSKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulez-port - Spilimberghese
MOŠKA D LIGA
16.00	v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Sloga; 18.00 v Štandrežu: Pastificio Crisci - Naš prapor Val Sirion; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Pallavolo Trieste
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi - Breg Agrar; 19.00 v Nabrežini: Sokol Indules - Agorest; 20.30 na Proseku: Kon-tovel Electronic Shop - Killjoy
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga B - Ricreatori; 16.00 V Trstu, na 1. maju: Bor - Volley Club; 17.00 v Trstu, mala dvorana športne palače: Juha - Breg Agrar
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Ala-barda; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Ferroviario; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Santos; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Po-lisportiva Pieris
KADETI
16.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Bor Adriaimpez
NARAŠČAJNIKI
15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Servolana
DEČKI
17.00	v Nabrežini: Sokol - SGT Tecno-luce
PROPAGANDA
14.00	v Dolini: Breg - Bor Indules
NOGOMET
UNDER 18
14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Edile Adriatica - Breg; 17.00 v Repnu: Kras - Ron-chi
ZAČETNIKI
16.00	na Proseku: Primorje - Campa-nelle
CICIBANI
14.45 v Bazovici: Zarja B - San Luigi A; 15.00 na Proseku: Primorje - Soncini A; 15.30 v Trstu, igrišče Campanell: Campa-nelle - Breg; 15.30 v Bazovici: Zarja A -Domio
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
19.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Inter
JUTRI
NEDELJA, 7. DECEMBRA 1986
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Supermercati Full Spinea
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Green Star - Polet
KADETI
11.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabar-da - Sokol
DEČKI
11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Saba
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
11.00	v Tržiču, Drevored Isonzo: Fin-cantieri - Sloga Koimpex
UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Libertas Rozzol
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi - Sokol Indules
UNDER 16 MOŠKI
9.00	v Gradežu: Grado - Soča
UNDER 16 ŽENSKE
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sloga Koimpex
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Zaule; 14.30 v Bazovici: Zarja - Muggesana; 14.30 v Trstu: Čampi Elisi - Primorje; 14.30 v Repnu: Kras - Staranzano
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Domio; 14.30 na Padričah: Gaja - Don Bosco; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Arrigosport; 14.30 v Trebčah: Primorec - CGS Carsia; 14.30 v Podgori: Juventina - San Lorenzo; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Proseku; Primorje - Opicina
NAJMLAJŠI
9.30	na Proseku: Primorje - Opicina; 10.30 v Dolini: Breg - Triestina
ZAČETNIKI
9.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Fani Olim-pia - Breg; 10.30 v Doberdobu: Mladost -Aris S. Polo
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO
8.30	v Zgoniku: nastopajo tudi Krašovci.
Letos zgleda Volpe nekoliko slabši
Meblo po točki v Fiesso
Ta teden v deželnih odbojkarskih ligah
Derbi ženske D lige tokrat v Nabrežini
V Fiessu Umbertianu, kjer gostuje danes, bo združena ekipa Meblo zasledovala četrto zaporedno zmago v ženskem odbojkarskem prvenstvu B lige. Uspeh je za našo šesterko povsem dosegljiv, saj so gostiteljice s samimi štirimi točkami šele na devetem mestu prvenstvenega vrstnega reda. V dosedanjih šestih tekmah je Volpe dosegel izredno protislovne rezultate. V drugem kolu je po uvodnem porazu v Padovi doma kar s 3:0 izgubil s šibko Torriano, že teden dni kasneje pa je s 3:2 odpravil nič manj kot Conegliano, ki je prejšnji teden z zmago v Nervesi poskrbel za doslej največje presenečenje prvenstva. V četrtem kolu je Volpe zmagal v Veroni z Vladano, nato pa nanizal zaporedna poraza doma z Nerveso in v gosteh s Torrefranco. Nekdaj težko premagljiva »trdnjava« v Fiessu, je torej letos vendarle neko-
liko bolj dostopna, že lani pa je Meblo v tem kraju izbojeval prepričljivo zmago. Fiesso Umbertiano ni ravno le-toviščarski kraj, gre namreč za pusto mestece z eno samo šolsko telovadnico na robu regularnosti za B ligo, saj so na primer gledalci (kolikor jih pač telovadnica premore) le nekaj metrov od igrišča.
V drevišnjem šestem kolu ni zanimivih tekem. Vodilni Tregarofani bo gostoval v Gradišču, kjer bi moral priti zlahka do novih točk. Mogliano bo doma igral s Ferraro, ki je prejšnji teden klonila pred Meblom, Nervesa bo v Veroni z Vladano pred približno enako težko nalogo kot naša dekleta v Fiessu. Conegliano je v domačem srečanju s Torrefranco nesporen favorit, Cervignano pa bo skušal priti do prvih točk v srečanju z Albatrosom iz Tre viša.
Po porazu v derbiju z borovci se odbojkarjem 01ympie Kmečka banka v prvenstvu C-2 lige zopet ponuja možnost, da vknjižijo nov par točk. Na domačih tleh se bodo namreč pomerili z Libertasom Rozzol iz Trsta, ki je dobro pričel sezono, a nato doživel poraza (Maniago, Turriaco), ki sta razkrila marsikatero pomanjkljivost. Še lani so se Tržačani potegovali za obstanek, letos pa tvorijo sicer solidnejšo šesterko, vendar menimo, da Goričani ne bodo imeli večjih težav, razen, če jim nepričakovan poraz v prejšnjem kolu, ki sicer v boju za napredovanje sploh ni odločilnega pomena, ni odvzel prepotrebne samozavesti.
Bor JIK banka bo gostoval na težkem igrišču v Gradišču. Novinec Futura je eden najbolj prijetnih presenečenj lige, na domačih tleh pa igra še posebej uspešno. Celo vodilni Maniago je tam zmagal šele po petih nizih. Borovci lahko sicer tokrat igrajo povsem sproščeno, že v Turjaku (kljub porazu) in proti 01ympii Kmečka banka so dokazali, da zdaj zanje ni prav nihče nepremagljiv.
V enakovredni ženski ligi bi morale igralke Bora Friu-lexport zlahka opraviti s Spilimbergom (dve zmagi, štirje porazi), ki je novinec v ligi. Mnogo težja pa je naloga slo-gašic, ki se bodo v nedeljo zjutraj pomerile s Fincantieri-jem, eden možnih tekmecev v boju proti izpadu. Gostitelji-
ce so bile v zadnjih letih med protagonisti lige, zdaj pa jim ne gre več tako od rok, čeprav je v ekipi nekaj dobrih posameznic.
S svojimi petimi izpadi »peklensko« četrtoligaško prvenstvo bo tudi v tem tednu nadvse zanimivo. Med moškimi se najmanj dvema našima šesterkama ponuja lepa priložnost za zmago. Še zlasti lahka zgleda naloga Soče Sobema, saj so mladi odbojkarji društva Pallavolo Trieste zelo šibki in predvsem neizkušeni. Naš prapor Val Sirion bo preizkusil svojo moč na gostovanju pri goriškem Pastificiu Crisci, ki je še brez točk, slogaši pa gostujejo v Tržiču pri še nepremaganem drugouvrščenem Fincantieriju, ki je še lani nastopal v C-l ligi in se je odpovedal igranju v C-2 ligi. Varovanci trenerja Miliča v tem srečanju res nimajo kaj izgubiti.
V ženski konkurenci se bosta v Nabrežini pomerila zdajšnji vrh in rep vodilne slovenske četverice. Agorest se odločno in uspešno bori za napredovanje, Sokol Indules pa ravno tako uspešno dohiteva obstanek v ligi. Kontovel Electronic Shop (na Proseku s Killyojem) in Breg Agrar (v gosteh z le Volpijem) bodo bržkone vknjižili novi točki, čeprav je na papirju naloga Kontovelk nekoliko (a ne dosti) težja.
V rokometni D ligi
Forma Elettronice se vzpenja
V mladinskem prvenstvu under 18
Valovcem ne bo lahko
Pomembna zmaga slogašic
Kras Trimac danes za zmago
Danes ob 19.30 se bo v okviru drugega kola D lige moška rokometna vrsta Krasa Trimac pomerila na domačih tleh s sosedi nabrežinskega Interja. Spričo tega, da so Zgoničani že v prejšnjem kolu proti solidnemu Cividinu zapustili dober vtis, lahko danes od Lazarjevih varovancev pričakujemo prvo prvenstveno zmago. Krašovci so se med tednom dobro pripravili in skušali vsaj delno odpraviti pomanjkljivosti, tako v obrambi, kot v napadu.
Ker Inter od vselej velja za precej grobo ekipo (ni slučaj, da si je Krasov igralec Pasculin resneje poškodoval nos prav med trening tekmo proti Nabrežincem), upajmo, da bosta znala sodnika kljubovati razmeram, tako da ne bi prišlo do kakega neljubega dogodka na igrišču, saj si tega prav nihče ne želi.	Z. S.
Odbojkarji štandreškega Vala Kmečka banka bodo v drevišnjem 6. kolu C-l lige gostovali v Motti di Li-venzi. Tamkajšnja Elettronica je v prejšnjem kolu poskrbela za »podvig« (tako lahko v tem prvenstvu imenujemo vsakšrno zmago v gosteh) z uspehom v srečanju s Ferroalluminiom sredi Trsta. Valovi gostitelji so dotlej pravzaprav doživeli nekaj spodrsljajev, ki so nekoliko nepričakovani, saj je šesterka iz Veneta startala s precejšnjimi ambicijami. Tako je Elettronica po uvodni zmagi v Povolettu (3:2) kar doma zgubila s tržaškim CUS, nato pa je premagana zapustila igrišče tudi v Čedadu. Odtlej ji je šlo bolje od rok in je doma gladko odpravila Bassano ter, kot smo že povedali, premagala še Ferroalluminio. Kaže, da se forma Elettronice vzpenja prav ob nepravem času. Da v Motti di Livenza mislijo resno, potrjuje tudi dejstvo, da igrajo za tamkajšnje moštvo nekateri profesi-
onalci, med katerimi je tudi bivši prvoligaš Tržačan Giorgio Manzin, ki je v tej konkurenci navkljub starosti še zmeraj trd oreh za vsakogar. Naj povemo le, da sloni večji del sprejemne formacije moštva na njegovih podlahti.
Povsem jasno je torej, da bodo naši odbojkarji drevi pred zelo težko nalogo, čeprav bo smel tokrat nastopiti tudi Palin, ki je bil za dve koli diskvalificiran. Valovce je poraz z ASFJR gotovo nekoliko potrl, zmaga v Motti di Livenza pa bi zacelila prav vse rane, kar bi bilo pred derbijem s prav tako ranjenim levom Ferroalluminiom iz Trsta, še posebej pomembno.
DANAŠNJI SPORED
ASFJR - S. Giovanni al Natisone; Bassano - Rangers; Elettronica Motta di Livenza - Val Kmečka banka; Povo-letto - Spem Faenza; CUS - Gioc Bel-luno; Ferroalluminio počiva.
SOKOL INDULES - SLOGA SKLAD
MITJA ČUK 1:3 (13:15, 15:12, 10:15,
12:15)
SOKOL: Radetič, Rudež, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Brumat.
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Vida-li, Sosič, Maver, Susič, Milkovič, Križ-mančič, Miot, Drnovšček, Kokorovec, Lupine, Morpurgo.
Z zmago v zelo izenačenem postici-piranem derbiju s Sokolom si je Sloga Sklad Mitja Čuk praktično že zagotovila naslov pokrajinskega prvaka v tej kategoriji. Obe šesterki sta igrali zagrizeno, da je bilo srečanje nadvse zanimivo. Čeprav zaradi znanega odtegljaja točk na lestvici Nabrežinke niso mogle več poseči v boj za sam vrh, so se borile srčno in enakovredno, predvsem v prvih dveh nizih. Nato je Sokol Indules nekoliko popustil in zgrešil veliko število servisov. Slogašice so v tretjem in četrtem nizu visoko povedle, bolj organizirano in učinkovito napadale ter navkljub reakciji gostiteljic zmagale. (A.P.)
LESTVICA: Sloga Sklad Mitja Čuk 16, Bor 14, Sokol Indules in OMA Armes 6, Virtus 4, le Volpi 0. Sokol Indules dve točki manj.
UNDER 16 ŽENSKE
Mlada slogašica Jana Miot
prapor-Val - S. Luigi 3:0; Intrepida -Acli Ronchi 0:3. Počivala je Futura Torriana.
LESTVICA: Acli Ronchi 16, Naš prapor-Val 14, S. Luigi 8, Fincantieri in Futura Torriana 4, Intrepida in Gra-do 1.
UNDER 16 MOŠKI
Jutri v 2. nogometni amaterski ligi
Osrednje srečanje bo v Križu
Valter Husu je v derbiju z Zarjo 150. oblekel dres Primorja
2. AMATERSKA LIGA _______
VESNA - ZAULE
Kriško igrišče bo jutri prizorišče osrednje tekme kola. Zaule s 13. točkami deli prvo mesto na lestvici s Primorjem, Vesna pa je s točko manj na drugem mestu skupaj s San Sergiom. Izid tega srečanja bo zato zelo važen za obe ekipi. Ekipa iz Žavelj je odlično startala (štiri tekme, 8 točk). Zglodalo je že, da ne bo imelo tekmecev, vendar poraz, ki ga je doživela v 5. kolu s Primorjem (2:1), ni bil brez posledic. Od tlej so namreč Žavelj čani v štirih nastopih osvojili le pet točk. Povsem so odpovedali napadalci. Medtem ko so v prvih štirih srečanjih dosegli kar devet golov, so v naslednjih petih tekmah realizirali le tri enajstmetrovke. Branilci Vesne morajo zato biti zelo pazljivi, ker zgleda, da so sodniki nekoliko radodarni s to ekipo, ki ostaja še vedno najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo. Križani, ki bodo morali na igrišče brez izključenega režiserja Potassa, računajo najmanj na ohranitev nepremaganosti na domačih tleh.
ZARJA - MUGGESANA
Mnogo šibkejši nasprotnik pa čaka Zarjo, čeprav so mnogi uvrščali Mug-gesano med favorite. Doslej je miljska enajsterica ta predvidevanja z eno samo zmago, s sedmimi remiji in dvema porazoma, povsem spodbila. Vendar tudi Zarji letos ne gre najboljše. Poleg tega, da ni še prišla do zmage, je v devetih tekmah zbrala le 6 točk in je na repu lestvice skupaj s Staranza-nom. Navijači Zarje pa niso še obupali, ker zaupajo ekipi, ki morda plačuje le dolg neizkušenosti. V ekipo so na-
mreč letos vključili nekaj mladih nogometašev, ki se bodo prej ali slej gotovo uveljavili.
ČAMPI ELISI - PRIMORJE
Po zmagi v derbiju z Zarjo se je pro-seška enajsterica prebila do samega vrha lestvice. Dobro razpoloženje, ki vlada v ekipi, bodo rdeče-rumeni skušali izkoristiti. Po slabem začetku si je Čampi Elisi v zadnjih nastopih precej opomogel in je zdaj z devetimi točkami na sredini lestvice. Omeniti bi veljalo tudi, da bodo imeli Prosečani jutri kot nasprotnika dva stara tekmeca, to je trenerja Stulleja, ki je vodil ekipo Primorja v sezoni 83/84, ko so Prosečani iz druge izpadli v 3. amatersko ligo in napadalca Puglieseja, ki je v isti sezoni branil barve Primorja. V tem srečanju računajo Tržačani na zmago, čeprav bodo stopili na igrišče brez izključenega Bralca. Primorje bi se najbrž zadovoljilo tudi z delitvjo točk.
KRAS -STARANZANO
Po nerodnem spodrsljaju z Opicino ima Krasa priložnost, da pride ponovno do točk. Gostil bo povprečni Sta-ranzano, ki je v zadnjih treh nastopih premagan zapustil igrišče, ne da bi dosegel gola, in s tem pokazal, da preživlja lažjo krizo. Prav kar se tiče strelcev, je Kras še vedno na prvem mestu (15 golov), kljub temu da niso napadalci prav prejšnjo nedeljo (prvič v letošnji sezoni) zatresli mreže. Zato so navijači Krasa optimisti in prepričani, da bo jutri ekipi šlo bolje, tako da bo prišla do šeste prvenstvene zmage.
3. AMATERSKA LIGA
BREG - DOMIO
Brežane čaka težka naloga, čeprav doslej ni Domio dosegel to, kar so vsi pričakovali. Ker pa so Brežani na desetem mestu, bi bila delitev točk vsekakor dobrodošel.
GAJA - DON BOSCO
Delitev točke z Roianesejem je ga-jevce res drago stala. Diskvalificirana sta bila Aversa in Alfieri, zato bo morala Gaja jutri na igrišče v okrnjeni postavi. Zeleno-rumeni kljub temu ne bi smeli imeti problemov, saj je Don Bosco z dvema točkama osamljen na repu letvice.
PRIMOREC - CGS CARSIA
Tudi Trebenci bodo morali na igrišče brez Marka Kralja, ki je izključen. To pa ne bi smelo delati preglavic Primorcu, ker je nasprotnik edini zmagi osvojil proti Hermadi in S. Andreju, to sta dve šibkejši ekipi tega prvenstva.
(B.R.)
JUVENTINA - SAN LORENZO
Po porazu v slovenskem derbiju s Sovodnjami, bodo Štandrežci pred težko preizkušnjo. Na domačem igrišču (beri Podgora) bodo namreč igrali proti San Lorenzu, ki je skupaj z Juventi-no, Sovodnjami in Isonzom na 2. mestu. Zmaga v takem srečanju velja torej dvojno.
SAGRADO - SOVODNJE
Sovodenjci, ki so v zadnjih štirih kolih zabeležili prav toliko zmag, bodo jutri igrali v Zagraju. Marsono-vim varovancem se morda ponujha lepa priložnost, saj so domačini v zadnjih dveh srečanjih obakrat izgubili. To pa ne pomeni, da bodo Sovodenj ci lahko igrali brez potrebne zbranosti, ker bi jih lahko podcenjevanje tudi drago stalo.
MLADOST - ARRIG OSPORT
Težko je napovedati, kdo je favorit na tem srečanju, to pa zato, ker je Mladost v zadnjih tekmah igrala s spremenljivo srečo. S tem so si Dober-dobci zapravili tudi boljši položaj na lestvici oziroma celo vodstvo. Kljub tem ugotovitvam, pa je treba le pristaviti, da imajo gostitelji nekoliko več možnosti, da si zagotovijo obe točki.
Skupina A
IZIDI 2. KOLA: Orna Armes - Virtus 3:1, DLFAC - Sloga B 0:3, Ricreatori -Bor 0:3.
LESTVICA: Bor in Sloga B 4, Volley Club in OMA Armes 2, Virtus, DLFAC in Ricreatori 0. Volley Club in Virtus imata tekmo manj.
Skupina B
IZIDI 2. KOLA: CUS - Julia 3:0, Breg Agrar - Inter 1904 1:3, Montasio -Kontovel Electronic Shop 3:1
LESTVICA: Inter 1904 4, Sloga Ko-impex, Breg Agrara, CUS in Montasio 2, Julia in Kontovel Electronic Shop 0. Sloga Koimpex in Julia imata tekmo manj.
NA GORIŠKEM
UNDER 18 MOŠKI
V tej konkurenci je Naš prapor-Val zmagovito prestal tudi zadnjo preizkušnjo. Pred njim je na razpredelnici le solidno moštvo ACLI iz Ronk, ki še ni izgubilo. Vsekakor bo neposredni dvoboj odločil o zmagovalcu tega prvenstva.
IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA:
Grado - Fincantieri (ni rezultata); Naš
V tem prvenstvu so vsi trije naši predstavniki izbojevali zmago. Osvojene točke so dragocene, predvsem ker so naša moštva igrala v gosteh. Medtem ko sta Soča Sobema in 01ym-pia na sredini lestvice, je Naš prapor-Val na drugem mestu skupaj z ACLI iz Ronk. Na vrhu lestvice pa sameva še nepremagani S. Luigi.
IZIDI 4. KOLA: Futura Torriana -Soča Sobema 1:3; Lib. Turriaco -01ympia 0:3; S. Luigi - ACLI Ronchi 3:0; Fincantieri - Naš prapor-Val 0:3. Počival je Lib. Cormons.
LESTVICA: S. Luigi 8, Naš prapor-Val in ACLI Ronchi 6, 01ympia, Futura Torriana in Soča Sobema 4, Lib. Cormons, Lib. Turriaco in Fincantieri 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Kot smo že poročali se je derbi končal z zmago združene ekipe Agorest. Na vrhu lestvice pa se učvrstuje Li-bertasa iz Krmina.
IZIDI 4. KOLA: Agorest - Dom Agorest 3:0; Pall. Farra - Morarese 3:2; Lib. Cormons - S. Luigi 3:0. Počival je Pall. Mossa.
LESTVICA: Lib. Cormons 6, Morarese in Pall. Mossa 4, Pall. Farra in Agorest 2, Dom Agorest in S. Luigi 0.
(Marko )
Namizni tenis: medtem ko bo v Zgoniku deželni turnir
za uvrstitev na DP
V Terniju
Skoraj 40 Krasovih namiznoteniških igralcev in igralk bo jutri in v ponedeljek zaposlenih na dveh turnirjih. Važnejši bo v Terniju, ki bo veljal kot tretji državni turnir, najboljših 16 v posameznih kategorijah pa si bo že po tem tekmovanju priborilo vozovnico za sodelovanje na državnem prvenstvu. Podobna izločilna turnirja sta že bila v Centu v Veroni, kjer so Krasovi predstavniki že dosegli nekaj dobrih rezultatov in nekaterim izmed njih se tokrat ponuja lepa možnost za nastop na DP. Spričo dveh že osvojenih tretjih mest (vsak lahko izbira le dva od treh najboljših dosežkov) je Biserka Simoneta že dokazala, da je vredna mesta med 16 najboljšimi deklicami v Italiji, tako da bo tokrat igrala povsem sproščeno in če ji žreb že v polfinalu ali prej ne bo določil za nasprotnico odlične Negrisolijeve lahko mlada Krasovka računa na vstop v veliki finale. Vrata so na stežaj odprta tudi Ukmarjevi, ki se bo predstavila v Terniju z enim 4. mestom, zadnjič pa je
nekoliko razočarala ali bolje rečeno naletela je na odlično razpoloženo nasprotnico in pristala med šestnajsterico najboljših. Vsekakor starta iz odličnega izhodiščnega položaja in prepričani smo, da krasovka tokrat ne bo odpovedala. Zadnjič pa je prijetno presenetila Ksenija Marušič, kateri je po nekajmesečni odsotnosti od namiznoteniških aren spet uspelo priti do vidnejšega rezultata, ki je bil za kra-sovko pred premorom veliko lažje dosegljiv. Z uvrstitvijo med prvih osem se ji tokrat ponuja enkratna priložnost, da še z enim podobnim ali celo še boljšim dosežkom (kljub temu da se ni udeležila prvega turnirja v Centu) vseeno uspe podvig. Na dobri poti je tudi Alenka Obad, ki se doslej ponaša z uvrstitvama med osmerico in šestnajsterico najboljših, vendar je krasovka v obeh primerih imela precej smole z žrebom, saj jo je obakrat iz nadaljnjega tekmovanja izločila najboljša italijanska mladinka Alessia
Arisi, ki je tudi premočno slavila na obeh turnirjih. Ker je že uvrščena v finalu je tokrat morda ne bo, zato mora to Obadova izkoristiti. Peta predstavnica Krasa bo Damjana Guštin, kateri šteje le zadnja uvrsitev med šestnajsterico. Zanjo bo naloga zato vse prej kot lahka.
V zgoniškem športno-kulturnem centru pa bo jutri deželni turnir, namenjen skoraj vsem starostnim kategorijam. Udeležilo se ga bo kar 32 igralcev v Krasovem belordečem dresu. Poleg mladincev in mladink, dečkov, deklic se bodo tokrat pomerili tudi člani, članice in tretjekategorniki in tretjekategomice ter moška dvojica v 3. kategoriji. Za vse bo to zelo važna preizkušnja, predvsem kar se tiče iskanja čimboljše forme pred nadaljevanjem raznih prvenstev, predvsem pa ženske A lige, kjer se bodo protagonistke prihodnji konec tedna v prvem povratnem kolu srečale spet v Zgoniku.	(Z.S.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
6. decembra 1986
Grozen zločin elektronskega inženirja, povratnika iz vietnamske vojne
Nepriseben moški ubil mater in 26 oseb preden je padel pod streli varnostnih sil
Srhljivi prizor po pokolu	(Telefoto AP) Varnostne sile pred restavracijo Pozzett	( AP)
BOGOTA — Elektronski inženir, ki je bil za sosesko vse do prejšnjega večera povsem normalen človek, je na vsem lepem zblaznel in izvedel pravi pokol v glavnem mestu Kolumbije: pobil je 27 oseb preden ga je policija ubila.
Čampo Elias Delgado je najprej ubil mater, potem pa štiri sosede. Hladnokrvno je stopil v restavracijo, kjer je ubil še 22 oseb, vsako z enim samim strelom. Pokol je prekinila policija, ki je vdrla v lokal.
Delgado se je že dolgo znašal nad svojo materjo, včeraj pa je očitno izgubil razsodnost in storil pravi pokol. Poznavalci življenja tega človeka, ki je šele pred kratkim prišel iz ZDA, so povedali, da je bil Delgado ameriški vojak v vietnamski vojni.
RAI getizivala S ho ah
MILAN — Demokratična zveza prijateljev Izraela (UDAI) je včeraj naslovila protestni telegram na predsednika RA1 Enrica Manco ter na generalnega direktorja Bia-gia Agnesa. V telegramu UDAI izraža svoje ogorčenje nad izbiro urnika predvajanja dokumentarca Shoah, ki ga je RA1 3 prvič predvajala prejšnjo sredo ob 23.05.
UDAI (člani njenega častnega odbora so med drugimi tudi Carlo Tognoli, Paolo Pilitteri, Aldo Aniasi in Lelio Lagorio) smatra, in z njo vsi, ki se količkaj zanimajo za zgodovino, ko že ne za filmski dokument, dc je »nočni« termin povsem nesprejemljiv za predvajanje tako globokega, brezhibnega in enkratnega dokumentarca o nacističnih koncentracijskih taboriščih.
Režiser in zgodovinar Claude Lanzmann je posvetil dolga leta svojega življenja, da je sestavil res celovit dokument o lagerjih. Zbral je na stotine intervjujev bivših deportirancev in nacistov, in sestavil 9 ur dolg filmski dokument, na katerega je RAI, (kljub izrednemu uspehu, ki ga je Shoah žel pred dvema letoma na Beneškem festivalu), zaradi svoje skrotovičene programske politike, »pozabila«.
V parlamentu se začela razprava o štirih osnutkih
Italija proti alkoholizmu
RIM — Komisija za zdravstvo poslanske zbornice je včeraj začela razpravo o štirih zakonskih osnutkih, ki preprečujejo alkoholizem, uvajajo zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov.
V Italiji je 270 tisoč prometnim nesrečam v 40 odstotkih botroval alkohol, pravi poročevalka socialističnega osnutka Rossella Artioli. Alkohol je kriv 90.000 primerov psihične neuravnovešenosti. Zaradi ciroze umre 20.000 oseb, od tega števila 70 odstotkov zaradi uživanja alkohola. Vprašanja alkohola ne urejuje nobeno določilo, pravi Rossella Artioli, zato naj predloženi zakonski osnutki zajamčijo pitje alkoholnih pijač brez pretiravanja.
Zakonski predlogi predvidevajo nadzorstvo stopnje alkohola v krvi voznikov, alkoholizem na delovnih mestih in morebitne nesreče, nastale zaradi vinjenosti na delovnem mestu. Predvideno je nadalje ustanavljanje združenj zdravljenih alkoholikov ter vključevanje vseh pristojnih ministrstev v informacijsko in prevencijsko dejavnost.
Podpisniki niso naklonjeni popolni prepovedi reklamiziranja alkoholnih pijač. Tako komunisti predlagajo prepoved reklamiziranja »zdravstvenih« učinkov alkoholnih pijač in nadzorstvo televizijske reklame v času, ko mlajši sedijo pred malimi zasloni.
Predlagajo nadalje, naj bi na etiketah poučili potrošnike na posledice pretiranega pitja.
Ulster: kljub atentatom velik predbožični obisk
NEWRY — Minometalci vsak drugi dan napol zrušijo to ali ono hišo, tempirana bomba pa opustoši £o ali ono gostišče. Žrtev je enkrat več, drugič manj, a v predbožičnem času niti smrtna nevarnost ne odvrne ljudi iz Irske (Eire) od tega, da bi prišli v Ulster nakupovat božična darila. Newry leži prav na meji in tu je moč kupiti darilce za sinčka ali nečaka po ceni, ki je za polovico nižja kot v Dublinu. Severna Irska je že 17 let prizorišče državljanske vojne med protestanti in katoličani, zato so ljudje tostran in onkraj meje na to že navajeni, saj so že vdani usodi. Katoliška Irska republikanska armada je te dni pognala z razstrelivom v zrak bar, toda po 40 minutah je bil že spet natrpan, trg pred njim pa poln turističnih avtobusov. Teroristi so se uro pozneje telefonsko oprostili, ker so ranili 39 oseb. Morda bosta nasprotna si tabora za božič oklicala premirje, kdo ve.
VOJNA S KILOGRAMI

|	Vsak čas v zgodovini ima svoja pravila o vedenju, o zunanjem izgledu, o uspehu in sreči. Ideal lepote se
I	neprestano menja in veliko je tistih, ki radi trdijo, da so rojeni v napačnem desetletju. Biti lep v
|	osemdesetih letih tega stoletja, pomeni imeti zdravo in vitko telo. Redki so tisti, ki jim je narava podarila
tak izgled. Večina ljudi se mora za tak izgled pošteno potruditi, nekateri zato, da bi bili vsaj po izgledu |	zdravi in vitki, živijo prav asketsko. Vojna proti kilogramom se bije na mnogih frontah. Začne se v lastnem
|	domu in nato na delovnem mestu, v zdravstvenih domovih in na športnih terenih. S tem se borijo vse
§	generacije.^ Orožje je dobro znano: dieta in fizična aktivnost. Dieta zaradi tega, da bi se zmanjšalo število
§	kalorij, fizična aktivnost pa zato, da bi se povečala njihova poraba. Malo je tistih, ki imajo toliko možnosti
|	in časa, da si lahko privoščijo kvalitetno dieto, za večino pa pomeni dieta le izpuščanje obrokov hrane. Z
^	drugimi besedami je to neprestana lakota. Take vojne s kilogrami so po navadi dokaj kratke. Če trajajo
^	dolgo, je borec v tej vojni zelo izčrpan, lačen in mnogokrat tudi bolan. Zato ni čudno, če je za vojno proti
| kilogramom potrebna tudi dobra strategija.
Osnovno pravilo je, hujšati počasi in stalno. Dobra mera je, največ 2 do 3 kilograme na mesec. Drugo zelo pomembno pravilo je, jesti 5 obrokov dnevno, zelo raznolike hrane, (se pravi tudi ogljikove hidrate, proteine in maščobe). Vse mora biti v pravilnem razmerju, z dodatki vitaminov in mineralov. Ob vseh teh pogojih moramo izpolnjevati še enega, ki je zelo pomemben; hrana mora biti nizko kalorična. Če vse to spoštujemo, pomeni, da smo izbrali pravo strategijo hujšanja.
Zelo veliko je teh, ki jim je v tej vojni proti kilogramom pomagal ENEMON. ENEMON je idealen obrok hrane, ki so ga sestavili strokovnjaki, specialisti za hujšanje in ki so seveda upoštevali vse potrebe človeškega organizma. ENEMON je sestavljen iz mleka, jajc, soje ter sadja in zelenjave. ENEMON daje organizmu vse potrebne aminokisline za gradnjo beljakovin, ima dovolj ogljikovih hidratov in maščob za energijo ter vse potrebne vitamine in minerale. Tak visoko kvalitetni obrok ENEMONA, ima vsega 100 kalorij (413 kj).
(nadaljevanje jutri)
1