Jj!
v. pflaiH 9
&?<&/ fjy
^joc/ug
.TRŽIŠČA/ KIIJ^ŽN^CA
642<	5o T r ž i č
Brat	;i%eva 4
bombažno predilnica in ttuiììi
V«fe
8 S £ 8 M»
LETO XXII
SEPTEMBER — OKTOBER
ŠTEVILKA 9— 10
V pisanju se bom omejil na problematiko tretjega tromesečja in tekočo problematiko TOZD.
Osnovna surovina — preja:
Večino potreb po mikani in sukani preji nam pokriva TOZD Predilnica, razep nekaj manjših količin Tex 20 (Nm 50/1) in Tex 25 (Nm 40/1), ki je bila dokupljena. Zaloge klasično predene in sukane preje so bile minimalne, tako, da so nam povzročale dosti težav pri vodenju proizvodnega procesa. Tudi zaloge O E (BD) preje so nihale, kar je povzročalo občasne težave. Sveža nevležana O E preja posameznih številk povzroča dosti težav tako pri uporabi za osnove, kot tudi za votek, kar se odraža v kakovosti končnega izdelka — tkanine.
Oskrba s česano prejo Tex 17 (Nm -60/1) je bila dobra, izboljšala pa se je tudi dobava Tex 14 (Nm 70/1), ki se uporablja kot osnova pri žakardskih damastih. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je kakovost preje Tex 14 zelo dobra, ob sicer nakaj višji ceni.
Pri kakovosti doma proizvedene preje naj omenimo občasna odstopanja pri kakovosti Tex 30 (Nm 34/1), ki se uporablja za osnovo. V zadnjem obdobju pa je največji problem Tex 30 OE Vipra (Vima), zaradi napak pri izdelavi in nizke trdnosti. Od klasično predenih prej pa najbolj odstopa Tex 20 (Nm 50/1) zaradi neenakomernosti in odstopanj v trdnosti kar nam povzroča težave pri predelavi, odraža pa se v izgledu končnih izdelkov, ki se izvažajo na zahtevna inozemska tržišča.
Iz preglednice je razvidno, da so planske obveznosti zadovoljivo dosežene, enako tudi za celotno devetmesečno obdobje. Da je doseganje tako zadovoljivo imajo velik vpliv predčasno in podaljšano, ter organizirano delo med odmorom in minimalno koriščenje letnih dopustov.
Poleg v preglednici prikazane proizvodnje so se opravljale tudi priprave osnov za kooperanta Tekstilno tovarno iz Senožeč, ter storitve previjanja za sukalnico TOZD Predilnica in Tosamo iz Domžal. Nadalje so se opravljale tudi storitve škrob-ljenja za DO Zvezda iz Kranja.
Kadri:
Najbolj pereča problematika s kadri je na neposrednih proizvodnih delih tkanje in natikanje votka zaradi povečanih izostankov in upokojitev. Kot dodatni problem pa predstavljata usposabljanje novih in prerazporejenih delavcev. Priuče-vanje v neposredni proizvodnji povzroča precej težav, pa tudi doba je zaradi tega daljša. Glede na dano situacijo pa smo bili prisiljeni v proizvodnjo vključevati še ne dovolj usposobljene delavce, kar se je odražalo tako pri doseganju kvantitativnih, kakor tudi kvalitativnih rezul-
tatov. Kritično lahko ugotavljamo, da se je z reševanjem ureditve problema učilnice precej dolgovlačilo. Končno je izde-
lan predlog, da naj bi bila urejena v spodnjih prostorih Versa-mat tkalnice in sicer do konca meseca novembra.
Izostanki:
% izostankov porodniški dopust bolezenski izostanki letni dopust neopravičeni izostanki državljanske dolžnosti odobreni izostanki
Avgust	September
31,9	14,5
3,8	4,6
5,7	5,5
21,5	3,8
0,3	0,3
—	0,3
0,6	—
Proizvodnja:	Avgust	September
Plan m2	974.000	1.202.000
Izvršitev	1.051,762	1.284.721,6
% izvršitve	107,98	106,88
Plan votkov	1.614.000	1.832.000
Izvršitev	1.558.482	1.900.817
% izvršitev Izkoriščanje strojev na	96,56	103,76
efektivne ure	96,—	95,5
pogonske ure Produktivnost	81,9	81,—
(enot na uro)	42,07	41,12
Iz preglednice je razvidno, da so se povečali izostanki z dela, hkrati pa se ugotavlja minimalno koriščenje letnih dopustov zlasti v mesecu septembru. Kritično lahko ocenimo odnos nekaterih posameznikov do delovnih dolžnosti zaradi neopravičenih izostankov z dela.
Strojni park:
Največje težave pri strojni opremi predstavljajo UTAS tkalski stroji locirani v etažni tkalnici, listovke, staro angleško snovalo in škrobilna kuhinja.
V drugi polovici meseca septembra seje začelo z izločanjem 36 dotrajanih tkalskih strojev UTAS 175, od katerih je eden
predviden za učilnico. Po opravljenih pripravljalnih delih se je na izpraznjeni prostor postavilo 24 tkalskih strojev Pikanol (TTM Zagreb) tip Cl-C-MDC — 282 cm, 12. oktobra pa se je začela montaža. Vsa dela posebno še demontaža in transport, kakor tudi ostala pripravljalna dela so potekala po začrtanem planu, kar gre zasluga delavcem TOZD Tkalnica, VEO in ostalim, ki so pri tem sodelovali. Tudi montaža poteka po začrtanih okvirih, tako, da bo zaključena v predvidenem roku.
V perspektivi bi morali nadaljevati z zamenjavo preostalih UTAS strojev. Od predvidenih
CNadaljevanje na 2. strani)
Nove stroje Pikanol tip Q-C-MDC je bilo mogoče postaviti v proizvodne prostore edinole s pomočjo dvigala. Čeprav je bilo delo zahtevno, je celotni transport potekal brez posebnih težav.
DELOVNA SKUPINA CK ZKS VBPT
V četrtek, 15. oktobra je našo delovno organizacijo obiskala delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar CK ZKS tov. Bojan Klemenčič. Poleg tričlanske delovne skupine CK so na razgovoru sodelovali še sekretar MS ZKS za Gorenjsko tov. Zdravko Krvina, sekretar OK ZKS Tržič tov. Janez Piškur
in predsednik OK ZKS Tržič tov.
Razgovori so potekali s komunisti DSSS in komunisti iz TOZD Konfekcija. Poleg gradiva, ki je bilo v ta namen pripravljeno, je bilo uvodoma prisotnim posredovano še nekaj splošnih informacij in ugotovitev, nakar se je pričela razprava. S strani gostov je bil dan predlog, naj bi v razpravi skušali oceniti, kako se je Zveza komunistov vključila v stabilizacijska prizadevanja oz. konkretno v stabilizacijske programe, kakšen je položaj delovnega človeka, kakšen je razvoj samoupravnih odnosov, kako se razrešujejo problemi gospodarjenja ter kako daleč smo z dejavnostjo o prestrukturiranju dela naše proizvodnje.
Najprej je stekla razprava o delovanju delegatskega sistema, o problematiki s katero se srečujejo delegati pri opravljanju te funkcije. Tu so bili posredovani konkretni problemi, ki so prisotni pri delu delegatov oz. delegatskem odločanju.
Marjan Bizjak.
V	nadaljevanju je tekla razprava o delu OOZK, o nagrajevanju po delu, o dohodkovnih odnosih ter problematiki poslovanja. Precej razprave je bilo o sistemu nagrajevanja po delu, kateremu bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti v vseh sredinah in vseh delih delovnega procesa. Sistem nagrajevanja naj bi bil tak, da bo zainteresiral za delo slehernega posameznika in ne samo tistih katerih višina OD je odvisna od doseganja norme in so že sedaj v bistvu nagrajevani po delu oz. doseženih rezultatih. Veliko razprave je bilo tudi o produktivnosti, reproduktivni sposobnosti, problematiki cen izdelkov in repromateriala, sporazumevanju o združevanju sredstev, izvozu in uvozu.
Precej pozornosti v razpravi je bilo posvečeno prestrukturiranju — konkretno predelavi steklenih vlaken.
V	splošnem lahko ocenimo razpravo kot izredno pestro
PROBLEMATIKA TOZD TKALNICA ZA MESEC SEPTEMBER 1981
(Nadaljevanje s 1. strani
investicij bi bilo čimprej potrebno nabaviti predležje angleškega snovala, navijalne aparate za votek, (Unifile) za nove tkalske stroje, kuhalnik za škrobilno floto in 52 pnevmatskih tkalskih strojev.
Remont tkalskih strojev je bil občasno prekinjen zaradi nadomeščanja vodij oddelkov, nekaterih nujnih vzdrževalnih del in demontaže UTAS tkalskih strojev. Čimprej bo potrebno začeti z remontom tkalskih strojev Elitex. Pri vzdrževanju strojev in naprav bo treba še bolj strmeti, da se bodo zmanjšali zastoji in s tem povečalo izkoriščanje strojnih zmogljivosti, kar mora biti enaka naloga delavcev TOZD in ostalih sredin.
Poseben problem predstavljajo strehe nad objekti. Največji problem je streha nad šktobil-nico in streha nad skladiščem rezervnih delov in votka, ter na nekaterih oddelkih v stari tkalnici. Streha nad etažno tkalnico je bila v tem obdobju delno sanirana.
Od najnujnejših vzdrževalnih del je bil zamenjan sušilni boben in ožemalna valja pri škrobilni-ku, dve galirni ureditvi pri strojih z dvojnim žakardom, ter postavljena zaščita nad škrobilno kuhinjo.
Nujno potrebno je tudi, da se dokončno uredijo vsi problemi iz požarno varnostnega zapisnika, ker se z nekaterimi vse predolgo odlaša.
Ukrepi:
Prizadevanja zaposlenih v TOZD so usmerjena k realizaciji še preostalih nerealiziranih ukrepov iz stabilizacijskega programa TOZD Tkalnica. Glede na realizacijo dodatnega izvoza in možnosti prodaje na domačem trgu so bili sprejeti še dodatni ukrepi:
—	da se zagotovi normalna proizvodnja artiklov za izvoz,
—	da se glede na možnosti prodaje na domačem tržišču pospeši izdelava nekaterih artiklov,
—	da se preostali del neizkoriščenih dopustov na oddelkih tkalnice koristi v drugi polovici novembra in decembra.
Vodj[a TOZD Tkalnica ing. Šmid Janez
Janez Piškur, Zdravko Krvina in Bojan Klemenčič so aktivno sodelovali v razpravi
in bogato, beseda je tekla praktično o vseh področjih, navedena je bila celotna problematika, s katero se srečujemo pri vsakdanjem delu, toda žal ni bilo nakazanih dosti rešitev, zato je celotni razgovor potekal bolj kot informacija o dejanskem stanju, o tem kaj bi bilo treba in kaj bi morali narediti, nič pa ni bilo rečenega kaj bomo storili oz. kako bomo pristopili k reševanju posameznega problema. Kazalo bi, da na osnovi informacij, ki so bile podane, komunisti resno pri-
stopimo tudi k konkretizaciji reševanja posameznih problemov, saj samo od besedičenja pozitivnih premikov ne more biti, le skupna akcija vseh bo prinesla določene rezultate. Zato bi bilo nujno, da se na osnovi določenih ugotovitev s tega razgovora tudi nekaj stori, sicer bomo lahko rekli, da je bilo to skoraj triurno razpravljanje petdesetih ljudi brez efekta. Tega pa komunisti ne bi smeli dopustiti.
J. F.
IZ INTERNIH INFORMACIJ RSZSS
NAGRADNI NATEČAJ
Po sklepu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije od 30. septembra 1980 odbor sveta ZSJ za inovacijo razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJE S PODROČJA ZBOLJŠANJA POGOJEV IN HUMANIZACIJE DELA.
Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. maju — prazniku dela.
Po tem natečaju bodo podeljene:
—	dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev,
—	dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev,
—	dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije:
—	zboljšujejo delovne pogoje,
—	zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu,
—	humanizirajo delo,
—	zboljšujejo varnost delavcev pri delu,
—	zmanjšujejo invalidnost delavcev,
—	odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev,
—	odpravljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenja,
—	odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje,
—	zmanjšujejo ali odpravljajo možnost za poškodbe na delu,
—	zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mest,
—	prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev,
—	povečujejo produktivnost in dohodek.
Prijavljene inovacije se morajo nanašati na zboljšanje pogojev in humanizacijo dela in morajo vsebovati:
—	prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti,
—	dokaz oziroma utemeljitev učinkov inovacije po kriterijih natečaja pri čemerima prednost zdravje delavcev in zboljšanje delovnih pogojev,
—	utemeljitev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih,
—	sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve,
—	priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov,
—	naslov avtorja.
Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v praksi že uveljavljene.
Prijave se pošiljajo od dneva objave natečaja do 1. marca
1982.
Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, 11000 Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5.
Druge informacije o nagradnem natečaju lahko dobite po telefonu številka (011) 330-841, interna 313, ali (011) 334-496.
Ob mesecu boja proti alkoholizmu
Bliža se mesec november, čas grozdja in trgatve, čas, ko zori vino. Z njim bomo slavili praznike, svadbe, rojstne dneve, sklepali pogodbe ali žalovali na sedminah. Pili bomo na veselje, žalost, zaradi vročine ali mraza. Marsikomu bo alkohol zdravilo zoper zobobol, želodčne ali srčne težave, sredstvo za boljši apetit.
Tak odnos do alkohola ni nič novega, temveč ima svoje korenine v davni preteklosti, ko je vino postalo simbol zmag in porazov in si utrlo pot celo v verske obrede. To se prenaša iz roda v rod. Na žalost pa sta se, poleg dopustnih okvirov neškodljivega uživanja, rodila tudi zloraba alkohola in alkoholizem.
Kaj je alkoholizem?
Že dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Jako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek.
Duševna odvisnost
Nekateri se branijo: »Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola« (prva zmota).
Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma da pijejo po tipu izgube kontrole.
Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek več »nese«.
V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po dveh kozarcih vina sem že pijan . . .« (druga zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca.
Telesna odvisnost
Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem« (tretja zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan. Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim.
Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s seboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdravljenja. Pri zdravljenju pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo — družina in sodelavci.
Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: »En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš . . .« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni.
OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI
Vsakoletno naraščanje števila požarov vpliva tudi na delo in razvoj gospodarstva, so povedali na novinarski konferenci ob tednu varstva pred požari (od
19.	do 25. oktobra). Tako je bilo v Sloveniji do konca letošnjega septembra že 1413 požarov — to je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani; nastala škoda v družbenem in zasebnem sektorju pa se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 111 odstotkov (deloma tudi zaradi inflacije). Vzroki za požare ostajajo v glavnem isti: neupoštevanje varnostnih in tehničnih navodil ter malomarno ravnanje. Največ je bilo požarov na področju stanovanjsko — komunalne dejavnosti ter industrije in rudarstva, krajevno pa so največ požarov zabeležili v velikih industrijskih središčih. Gasilske enote so bile uspešne v 82 odstotkih primerov, vzroki za to, da jim požara ni uspelo pogasiti ali lokalizirati, pa so bili predvsem prepozna obveščenost ali težko dostopen kraj požara.
Vsi navedeni podatki potrjujejo, da v organizacijah združenega dela še nismo izkoristili vseh možnosti v protipožarnem delovanju. Tako dopuščamo kajenje in odmetavanje cigaretnih ogorkov na prepovedanih mestih, nepravilno ravnanje z električnimi aparati (za kar so odgovorni tako vodilni in strokovni delavci kot vsak posameznik — skladno s svojimi pravicami in odgovornostmi) itd.
Prek 50 tisoč aktivnih članov gasilske zveze bo zato moralo več storiti tudi na področju preprečevanja požarov, saj ko zagori, še tako srčna in hitra pomoč le blaži posledice. Pri ustanavljanju prostovoljnih gasilskih enot v organizacijah zdru-
V soboto 3. oktobra 1981 je imela OK ZSMS Tržič v prostorih gasilskega doma v Bistrici volilno programsko konferenco. Na seji je prisostvovalo več kot 2/3 delegatov osnovnih organizacij. Konferenci pa so prisostvovali od ostalih vabljenih še: predstavnik MS ZSMS za Gorenjsko, predstavnik OK ZKS Tržič, predstavnik OK SZDL Tržič, predstavnik OS ZS Tržič, predstavnik OO ZB NOV Tržič.
Poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju je podal predsednik OK ZSMS tov. Gol-majer Vinko. V nadaljevanju je sledilo še finančno poročilo za obdobjeod 1.1. 1981 do 30. septembra 1981.
Bistvenih pripomb na sama poročila ni bilo, čeprav so bili nekateri delegati mnenja, da je v samem poročilu premalo konkretizacije. Predvsem se to nanaša na odklone od družbeno dogovorjenih stališčin dokumentov, ter zapažanje napačnih pojmovanj in tolmačenj naših sklepov ter nasprotovanj naših stališč.
Iz podanih poročil in razprave na sami konferenci lahko zaključimo, daje bila širina aktivnosti dobra, da nismo bili ozko usmerjeni samo v reševanje vsakodnevnih težav, da je bil spekter dela izredno širok in da nismo zanemarjali življensko pomembnih vprašanj za delo mladinske organizacije. Iz tega veje ugotovitev, da je s tako prakso nujno potrebno nadaljevati, dograjevati kolektivno delo in tako izboljšati uspehe mladinske organizacije.
Na konferenci je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo OK ZSMS in
ženega dela še vedno niso dovolj odločni. Kadar pa do požara pride, bo sredstva za gašenje požara mogoče uporabljati bolj smotrno in dovolj strokovno, če bomo v organizacijah združenega dela in občinah napravili ocene požarne ogroženosti, ki so del nujnih dokumentov v vsaki organizaciji združenega dela.
Adi bo nastali požar učinkovito pogašen, je odvisno tudi od tega, kako hitro ga odkrijemo in kako ukrepamo pred prihodom gasilcev. Če bodo vsi zaposleni usposobljeni za ustrezno ravnanje s priročnimi gasilnimi aparati in hitro ukrepanje ob izbruhu požara, bo tudi škoda manjša.
sicer v sledečem sestavu: predsednik — Krsnik Milan, sekretar
—	Brovč Miro, podpredsednik
—	Ahačič Maja. Ostali člani vodstva so: Vranjek Hermina, Hrgovič Matjaž, Ostrman Andrej, Pungeršek Franc, Bučinel Dejan, Truden Darko, Trstenjak Slavka, Zadražnik Boštjan, Golmajer Vojko, Perko Peter, Jaklič Sabina, Jurkič Boris.
Obravnavali in potrdili smo tudi idejna izhodišča za delo OK ZSMS Tržič v letu 1982.
Poseben poudarek aktivnosti v naslednjem obdobju bomo dali pripravam na delegatske volitve in na XI. Kongres ZSMS.
Krepili bomo notranjo organizacijsko, akcijsko in programsko smotrnost v okviru OK, še naprej si bomo prizadevali za stabilizacijo gospodarstva, za boljši socialno ekonomski položaj mladega človeka. Spričo ne preveč uspešnega uresničevanja nalog na področju kmetijstva bomo tudi mladi kritično spregovorili o problematiki in še posebej o nalogah, ki naj bi jih izvedli na tem področju. Vpliv mladinske organizacije bomo krepili tudi na osnovnih šolah, kjer bodo učenci preko praktičnih metod vpeljani v osnove samoupravljanja.
Še naprej bomo krepili prostovoljno delo pionirske organizacije, ter usposabljanje mladih aktivistov za naloge, ki stojijo pred mladinsko organizacijo. Poživili pa bomo tudi delo mladih komunistov po osnovnih organizacijahjSeveda v tesni povezavi z vodstvom občinske partijske organizacije.
Miro Brovč
NAŠ RAZGOVOR
V Ljubečni pri Celju je bilo v soboto, 19. septembra drugo republiško tekmovanje poklicnih voznikov in avtomehanikov. Med preko sto udeleženci iz vse Slovenije ter tekmovalcev iz Požarevca in Valjeva so nastopili tudi trije Tržičani, med njimi dva naša sodelavca Hotko Ivan in Jancev Ljupčo. Slednji je na tem tekmovanju v kategoriji vozil z nosilnostjo nad 3,5 tone zasedel odlično drugo mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalcem Divjakom iz Celja, ki je zmagal tudi na lanskoletnem tekmovanju. O vtisih in samem poteku tekmovanja smo se pogovarjali s tov. Jančevim, ki je na naša vprašanja odgovoril:
Tekmovanja z motornimi vozili so različna, zato bi bilo prav, da bi v začetku povedali nekaj več o načinu preverjanja znanja in sposobnosti voznikov na tem tekmovanju?
Tekmovanje kot celota je bilo sestavljeno iz več elementov in sicer iz poznavanja cestno-prometnih predpisov, motoroznanstva, prve pomoči in varstva pri delu ter praktičnega dela, to je spretnostne vožnje.
Kako, da ste se sploh odločili za tekmovanje?
Točnega odgovora niti ne vem. Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič je zbiralo prijave in sodelavec Hotko Ivan, ki je član IO mi je predlagal naj se prijavim. To sem tudi storil, pričeli smo s pripravami ter se udeležili tekmovanja za Gorenjsko, ki je bilo v Kranju.
Osvojeni pokal za drugo mesto na republiškem tekmovanju
Torej ste za republiško tekmovanje poznali discipline ter se nanje ustrezno pripravili?
Res je, discipline so bile znane in določeno znanje je bilo treba le obnoviti. Kakšnih posebnih priprav nismo imeli, saj smo bili pripravljeni že za regijsko tekmovanje.
In kako je potekalo tekmovanje?
Po programu je bilo najprej preverjanje znanja iz cestnoprometnih predpisov. Dobili smo testne pole s 120 vprašanji, nepravilni odgovori so se točkovali. Tu sem prejel dve točki, ki sta po izračunu znesli 20 kazenskih točk. Sledila so testna vprašanja iz motoroznanstva, kjer sem dobil 8 točk preračunanih v 80 kazenskih. To pa so bile tudi vse kazenske točke, ki sem jih dobil na teoretičnem delu tekmovanja. Vsi udeleženci so morali streljati tudi z zračno puško (5 strelov), doseženi krogi pa so se odštevali od kazenskih točk. Dosegel sem 35 krogov.
Kaj pa praktični del tekmovanja?
Praktični del je bil na najsodobnejšem avtopoligonu v Sloveniji, opravljali pa smo ga na novih vozilih TAM 130 T 10, ki še niso v prodaji in torej z njimi ni bilo mogoče vaditi. Moram povedati, da so precej drugačni od doslej poznanih vozil TAM te nosilnosti.
Spretnostna vožnja je bila sestavljena iz mnogih elementov: vožnja med ovirami, ustavljanje na določeni razdalji pred oviro (naprej in vzvratno), vožnja med stožci, vožnja z enimi od koles po deski, ustavljanje v krožnem obroču z zadnjim desnim kolesom, bočno parkiranje v desno garažo, ustavljanje vozila z zadnjim kolesom na črti, posebnost pa je bil preizkus točnosti, ko se je bilo treba s prednjim odbijačem dotakniti posebnega nastavka na vrhu katerega je bila žoga — le-ta ob nagnjenju nastavka pod pritiskom odbijača ni smela pasti na tla. Ena od nalog je bila tudi speljevanje v »klancu« na za to pripravljenih podstavkih na deski. Tu je šlo tako pri speljevanju naprej kot pri vzvratnem speljevanju za to, da se vozilo ne premakne nazaj. V ta namen je bil za kolesi na deski nameščen gumb povezan s hupo in malenkosten premik vozila v napačno smer je povzročilo hupanje in s tem kazenske točke. Tudi sicer je
bilo pri vseh elementih merjenje natančnosti, saj je bila povsod določena razdalja ter odstopanja točkovana, tako da je bilo treba dosti zbranosti, če nisi želel nabrati preveč kazenskih točk. Na celotni spretnosti vožnji sem prejel 55 kazenskih točk, katere sem »zaslužil« pri ustavljanju na meterski razdalji, speljevanju v klanec (hupa) in širinski razdalji.
Spretnostna vožnja je trajala skoraj pol ure, zato se je tekmovanje zavleklo v pozno popoldne sicer bi moralo biti končano že do 12. ure. Nekaj pa je k zakasnitvi prispeval tudi dež, ter tako niti nismo čakali razglasitve rezultatov. Ob vsem tem naj povem še to, da je imelo tekmovanje nekaj pomanjkljivosti med katerimi je bila na prvem mestu neobjektivnost oz. pristranskost sodnikov in to v glavnem za domače tekmovalce medtem ko so ostale oškodovali (med drugimi tudi Hotko Ivana pri
testih iz cestno-prometnih predpisov op. p.).
Kaj vam pomeni doseženi uspeh?
Težko bi v kratkih besedah povedal kaj mi doseženo drugo mesto na republiškem tekmovanju pomeni. Lahko rečem, da je taka uvrstitev dokaz o sposobnostih za opravljanje šoferskega poklica na eni strani, na drugi strani pa tudi osebno zadovoljstvo in potrditev mnenja o lastni usposobljenosti za delo za volanom. Seveda je dosežena uvrstitev tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Drugo mesto na republiškem tekmovanju je tudi pogoj za udeležbo na zveznem tekmovanju, ki bo v Beogradu in katerega se nameravam tudi udeležiti.
Ob koncu pogovora smo se sogovorniku zahvalili ter mu čestitali k doseženemu uspehu z željo, da bi uspešno nastopil tudi na zveznem tekmovanju.
J. F.
FOTO VEST
Skoraj ne mine teden, da ne bi odšel v pokoj kdo od naših dolgoletnih sodelavcev. Na zaključnem razgovoru pri direktorju DO je bilo v zadnji skupini kar 18 sodelavcev, ki so se upokojili v preteklih treh mesecih. Upokojili so se: TOZD PREDILNICA: 1. Meglič Štefanija, 2. Florjanič Marija, 3. Pohleven Jožefa, 4. Urbanc Vera, 5. Stamcar Lovro, TOZD TKALNICA: 1. Čadež Helena, 2. Mandelc Marija, 3. Praprotnik Terezija; DSSS: 1. Valjavec Heda, 2. Močnik Francka, 3. Švab Jožefa; TOZD KONFEKCIJA: 1. Štrukelj Brigita, 2. Žnidarič Zvonka, 3. Praprotnik Etelka, 4. Vogelnik Ana, 5. Zupan Marija, 6. Kokalj FVida; VEO: 1. Ahačič Metod
NEZGODE ZA MESEC JULIJ, AVGUST IN SEPTEMBER 1981
Nezgoda zaradi pretrga osnovne niti
Majstorovič Goja, zaposlena v TOZD Tkalnica je delala na tkalskem stroju. Nenadoma je zaradi pretrga osnovne niti izletel čolniček, ter ji poškodoval prst leve roke.
Delavka ni odložila noža na pravo mesto
Zrim Anica, zaposlena v TOZD Tkalnica je odložila nož na previjalni stroj. Zaradi vibracije stroja je nož zdrsel in padel na vrteči del stroja od koder ga je odbilo v smeri proti delavki. Pri tem ji je poškodovalo kazalec desne roke.
Premalo pazljiv pri menjavi osnovnega valja
Lakič Fikret, zaposlen v TOZD Tkalnica je menjal osnovni valj. Pri tem mu je valj zdrsnil in mu poškodoval prst leve roke.
Neprevidnost pri vlaganju osnovnega valja
Hiršenfelder Milka, zaposlena v TOZD Tkalnica je vlagala snovalni valj v stroj. Pri tem ji je valj zdrsnil in ji poškodoval sredinec leve roke.
Nezgoda zaradi nevarnega načina dela
Potrebuješ Jožefa, zaposlena v TOZD Predilnica si je pri dviganju košare poškodovala zapestje desne roke.
Nezgoda zaradi nepravilnega čiščenja valja
Kostič Selima, zaposlena v TOZD Tkalnica se je pri čiščenju odpadne preje z valja vrezala v levo koleno.
Nezgoda zaradi nepravilnega čiščenja tkalskega stroja
Lakič Fatima, zaposlena v TOZD Tkalnica se je pri čiščenju tkalskega stroja udarila na prst leve roke.
NAROČILNICA
Naročam REDNO LETNO KNJIŽNO ZBIRKO Prešernove družbe za leto 1981 (5 knjig)
a)	broširano — za 350 dinarjev
b)	vezano — za 450 dinarjev
Naročnino bom poravnal:
a)	v celoti, takoj ob prejemu knjig
b)	v dveh zaporednih mesečnih obrokih
Knjige mi pošljite na naslov:
Ime in priimek:...........................................
Ulica:....................................................
Pošta in poštna številka:.................................
Zaposlen sem (naslov).....................................
Tudi krojilen nož je lahko nevaren
Sega Marta, zaposlena v TOZD Konfekcija, šivalnica Hribi — Loški potok se je pri čiščenju krojilnega noža vrezala v palec desne roke.
Nehote je vključila tkalski stroj in se pri tem poškodovala
Klasan Andža, zaposlena v TOZD Tkalnica je vstavljala čolniček v skrinjico. Pri tem se je s telesom naslonila na zaganjač stroja, tako da se je stroj nehote vključil. Desno roko, s katero je vstavljala čolniček, ji je pri tem stisnilo med bilo in meh ter jo poškodovalo.
Roka ji je zašla v nevarno območje med dva valja
Meglič Jožefa, zaposlena v TOZD Oplemenitilnica, si je poškodovala desno roko pri delu na razpenjalnem sušilniku. Z letvico je ravnala tkanino, pri tem pa se je v nekem trenutku preveč približala nevarnemu območju, tako da sta valja zagrabila najprej letvico, nato pa še roko. Delavka si je roko takoj izpulila iz oprijema valjev, v nasprotnem primeru bi bila nezgoda lahko še bolj tragična.
Nezgoda pri delu na tkalskem stroju
Mehič Mevlida, zaposlena v TOZD Tkalnica si je pri delu na tkalskem stroju poškodovala dlan leve roke.
Nezgoda zaradi mokrih tal in neprevidnosti
Kopše Silvo, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica je v umivalnici padel in si pri tem zvil nogo.
Nezgoda zaradi spolzkih tal
Dautovič Mina, zaposlena v TOZD Tkalnica je na mokrih tleh padla in si poškodovala nogo.
Datum:
Podpis:
REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE
V prvih dneh novembra 1981 izide redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1981. Da bi bili člani kolektiva pravočasno obveščeni o knjigah letošnje zbirke objavljamo dopis, ki ga je posredovala Prešernova družba skupaj z naročilnico, s katero lahko zbirko naročite.
Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo
3.	decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev.
Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih.
Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini:
L Prešernov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivana Sedej pa primerja staro in novo — kmečko in sodobno arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc — Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vla-
dimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Gra-beljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih.
2.	Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine.
3.	Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev.
4.	Po jamborni cesti.. v mesto na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kulturnozgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Donke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu.
5.	Hitro pripravljene jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum.
Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njem naročite. Lahko pa izpolnite tudi priloženo naročilnico in jo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubljana, Bor-setova 27.
VOJAKI NAM PIŠEJO
V uredništvo smo prejeli pismi dveh naših sodelavcev, ki sta trenutno v JLA. To sta Meglič Franci iz mehanične delavnice, ki je vojak v Kovinu (Vojvodina) in Meglič Janez iz TOZD Predilnica, ki služi vojaški rok v Delnicah. Oba pišeta, da sta se uspešno vživela in privadila na življenje v vojaški suknji. Pozdravljata sodelavce in pro-
sita, da bi jima pošiljali naše glasilo.
Obema se v imenu bralcev zahvaljujem za pošto in pozdrave. Lepo je, da sta se oglasila ter se spomnila svojih sodelavcev, obenem pa upam, da se bosta še oglasila ter napisala kaj več o delu in življenju v JLA. Tekstilca vama bomo odslej redno pošiljali.	Urednik
KADROVSKE NOVICE
V	mesecu avgustu in septembru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
TOZD Predilnica
Horvat Boris Ravnik Gabrijel Lončarevič Muhamed Živkovič Ljubo Živkovič Rajko Hasani Šaban Meglič Janez iz JLA Bošnjaku Brahim Vučkovac Nada Šmitranj Dragica Čosič Janja Marič Jela Mulalič Hajra Nenadovič Svetlana
TOZD Tkalnica
Jurkič Venko iz JLA Bijelanovič Vesna Čepka Manda
V	istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci:
Sporazumno Srečnik Ljiljana Vasilič Dušanka
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica zahvaljujem za pozornost in darilo ter jim želim še naprej veliko uspeha pri delu.
Urbanc Vera
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za lepo darilo.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Meglič Štefka
Vodstvu TOZD Oplemenitil-nica, sodelavkam in sodelavcem se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo.
Meglič Fina
Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija se najlepše zahvaljujem za tople besede in darilo ob mojem odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
FVida Kokalj
Rupar Tatjana Seiko Deana,
Disciplinska izključitev
Čauševič Alida
Po lastni izjavi
Jurič Anton Vukadinovič Dušanka Joveva Blagorodka Krobot Vesna Vinter Sabiha Todorovič Radojka Kaučič Damjana Novak Katarina
V pokoj
Urbanc Vera Pohleven Jožefa Štamcar Lovro Mandeljc Marija Ahačič Metod Močnik Francka Švab Joži Kokalj Frida Praprotnik Etelka Zupan Marija
Invalidska upokojitev
Praprotnik Terezija Meglič Štefka
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za izkazano pozornost, obisk in lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in skupnega razumevanja pri nadaljnjem delu.
Srečnik Ivanka
Ob nenadni in boleči izgubi mojega moža Pernuš Jožeta se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica za denarno pomoč ter izrečeno sožalje.
Sindikalni organizaciji se zahvaljujem za darovani venec. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Marija
Preklic
Spodaj podpisani Celcar Feliks, preklicujem svoje besede, ki sem jih izrekel tov. Kovačevič Sobotki v tovarni s tem, da so neresnične.
Celcar Feliks
ZAHVALE
FOTO VESTI
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Änderte Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Torkar Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.
V	začetku meseca septembra smo pričeli z adaptacijo strehe nad elektro kotlarno in razdelilno postajo. K adaptaciji smo morali nujno pristopiti, saj obstoječa streha ni bila več varna za obratovanje elektro in parovodnih naprav, ki se nahajajo v teh objektih.
Dela sama so zahtevna, saj je bilo treba že pred samo de-montažo obstoječe strešne konstrukcije opraviti vrsto pripravljalnih del, ki so bila nujno potrebna za normalen potek del.
Tako je bilo potrebno v objektu elektro kotlarne najprej napraviti konstrukcijo za cevni oder, ki služi kot delovni oder. Prav tako pa je bilo potrebno zavarovati vse stikalne in parovodne naprave, ki se nahajajo v tem objektu.
V	razdelilni postaji je bilo potrebno zavarovati stropno konstrukcijo, električne instalacije v samem objektu, izven objekta pa je bilo potrebno napraviti začasno nadstrešnico iz cevnega odra, saj bodo ves čas poteka adaptacije strehe tako razdelilna postaja kot naprave v njej pod visoko napetostjo.
Dela brez večjih zastojev potekajo naprej in bodo predvidoma končana koncem meseca novembra. Izvajalec vseh del je SGP TVžič.
V mesecu septembru je bil nabavljen nov avtobus za prevoz delavk iz Jesenic. Vozilo je proizvod domače industrije, izdelano je bilo v Tovarni avtomobilov Maribor. Ima 50 sedežev, 6 valjni motor s 9572 kub. cm ter 190 KM.