tlT ATSLJII Pralno, pogtojte i* iWvtlk* pol*f naslovi sa dan, ko Vala naročnin* potečo. V teh časih •ploine- . anja con, potrebuje Ust	elovanje. Skušajte imeti na ^ vnaprej plačano.
GLAS NARODA
No. 58
Sto **
Ust slovenskih delavčev a Ameriki.
»th lf4t a* the Put Office al Not	N. T, ■«
V
^ o
Act «t
•C Marek tri 1S7».
NEW YORK, THURSDAY . MARCH 23, 1944 - ČETRTEK, 23. MARCA, 1944
VOLUME LIE. — LETNIK Lil.
RUSKA ARMADA DOSEGU PRIT
Rdeča armada se je približala velikemu pristanišču ob Črnem morju Nrkolajevu na šest mili od vzhoda in na pet milj od juga. — V Besarabiji so Rudi povečali svoje pridobitve ter zavzeli Pervomaisk ob vzhodnem bregu dolenjega Buga.
"je zavzel železniško postajo v Baru, 37 milj od Vinice. S tem je bila očiščena Nemcev želez-11 iea Žmer i uka-Mogilev-Podol-»ki. Največji uspeh pri 2me-rinki je rdeča armada dosegla, ko je zavzela Jarišev, 4ij milj južno o<l Žmerinke.
V prodiranju proti Ni kola je-vu, ki je najbolj vzhodna točka nemške razkrajajoče se armade, so Rusi napredovali devet milj in so mesto skoro obkolili.
Veterani iz &talingrada pod poveljstvom generala Rodiona J. Malinovskega so potisnili tri milje proti /apadu in so zavzeli železniško križišča (Torohovko, šest milj vzhodno od Nikolajeva. Drugi oddelki iste armade pa so prodrli devet milj ob vzhodnem bregu Buga ter zavzeli Balnbonovko. sedem milj južno <><1 Nikolajeva in Ro«ro-javlenuk, y>et milj južno od Nikolajeva.
Pervomajsk, zelo močno utrjeno železniško križišče ob južnem toku Bujja in do zadnjega glavni stan feldmaršala Fritza Ericha von Mannsteina, ki je vodil umikanje svojih armad iz južne Ukrajine, je pa-del včeraj po dveh dneh zelo vročili 1x> jev.
Pad«-?* Pervomajska so obha-jali v Moskvi s topovskimi -trenja »jem in LstočasiH> je bilo na7» mjeno, da je maršal Konev drl še dalje v Resara-bijrt in o-^vdbodil 1"» obljudenih krajev, med njimi Nadušito, 15 milj o<| važnega železniškega križi «ča Belcijev.
Nadu ši ta je oddaljena od Pruta .'15 milj, toda moskovski vojaški komentator polkovnik Nikolaj Akiinov j«* sj>oročil, da jo bila fronta potisnjena do ru-ttiunske m«-je. to je do Prnta.
Poročila ruskega vrhovnega fKivoljstva zopet ne omenjajo bojev okoli TnrriOTK>la in Pro-hkurova, kjer se Nemci trdovratno branijo. Moskva poroča, da se Nemci poslužujejo mno-crili železnic, ki prihajajo iz Lvova in pošiljajo po njih oja-čenja pred Tarnopol in Pro-sknrov, da zadrže Ruse, da se ne obrnejo proti jugu in s tem pridobijo na času, da umaknejo Hvoje armade proti za padu od Vinice in Žmerinke.,
Mnršal Greporij K. Žnkov. ki podi Nemce iz Vinice proti za padu, je zavzel Lisogorko, kakih "jO milj zapadno od Vitli«
Iz Jugoslavije
Hudi boji se vršijo v Bosni
London, 21. marca. — Radio Svobodna Jugoslavija poroča: — Sovražnik je požgal veliko število vasi v predelju Bosutske Šume. V Sremu se teror nad prebivalstvom nadaljuje.	~---
Pri zavzetju Pervomajska je na tisoče Nemcev poskakalo v Bnur, da bi se r ešdi na desni breg, toda večinoma so jih Rusi postrelili, ali pa so utonili.
Berlin naznanja, da se ttusl pripravljajo na veliko ofenzivo okoli Narve v Estonski, kjer so že zlbrali okoli 100 divizij, ali ••n miljon vojakov.
naše čete Vojvodinske 'brigade po protinapadu vzele Tekom bojev je bilo ulbit i h 3<">0 Vstopate ta mesec v članstvo sovražnih častnikov i ti mož. Ob-Rdečega križa.	'čutne izgu*>e pa so utrpele tudi
V vzhodni Bosni so pričele močne in doibro oborožene sovražne čete skupno z Nemci voditi ofenzivne boje proti osvobodilni vojski. Boji so se pričeli pri Matijevici in Semberiji. — Edinice 15. divizije se bore že šest dni pr<>ti močnejšemu sovražniku, kateremu se je posrečilo okupirati kraj Belič,	. „
• • u i- i-- t' . so edimee nase 2. divizije i>o-Koraj m Biljeljina. Ko raj j i1*
naše sile, ker je toil sovražnik v veliki premoči, tako številčno, kot v orožju.
Naše čete so porazile sovražnika na fronti pri Rudo-Pri-boj-Medj^gja! Na tej fronti so združene v bojih proti Osvobodilni vojaki vse sovražne čete Srbije, ki se bore skupno z Nemci. Tekom zadnjih par dni
Cassino drugi Stalingrad
Nemški "zeleni hudiči" ki so dobili ojačenja, da imajo sedaj 15,000 mož, so z močno zračno podporo včeraj pričeti silen protinapad v Cassinu in so val za valom naskokovali novozelandske postojanke na Monte Castello severno od Cassina.
N> sovražnih vojakov, o-kroy- tristo pa je bilo ranjenih naza.i. in za j,,tj], j0 petnajst.
Blizu Rudnika sta dva ba taljona 1. brigad«' in 50. divizije popolnoma uničila Mihaj
Nemški napad se je pričel ob 5.30 zjutraj. Četudi je bil njih prvi napad odbit, so pet ur pozneje Še vedno naskokovali in padali pod ognjem strojnic.
Ko je bil Cassino pred enim tednom porušen, je bila včeraj tretja in najhujša bitka za razvaline. za katere se Nemci bore, kc»t- so se Rusi borili na razvalinah Ktalingrada.
Nemci napadli Monte Ca-stefto severno od Cassina od dveh strani, od jugozapada od | !opatije n;i fronte Ca-sino in od jugovzhoda ob zajiadnem ro-
„	,,	vii Cassina. Na tem kraju «;o se
ZDRUZENI JUGOSLOVANSKI POMOŽNI, 0™' ™	-	Npmci sill,0 lltr<im v ,;„ki v<_
brigado. Blizu Plavska so edi-; ij^j
SKLAD NAJEL TRI STROKOVNJ AKE ZA j««* 8. divizije p«biie v bitkah POMOČ JUGOSL. BEGUNCEM V EGIPTU Z^SfZ SbSif^ ^
New York. — Kakorhitro se ie ponudila prilika
rumeni hiši, kamor so do-peli po podzemskem hodniku
Pri Petrin ju in Banji so na-j^i
Zavezniki do s^daj niso mogli preprečiti Nemcem, da ju
možnost dostave pomoči iugoslovanskim beguncem,!st' iZVOi]lii uspešne napade, dobivali ojačenj. Najbrže ni kateri prihajajo v čimvečjem številu v Egipt, je Uni-I]^011 so|rrai®iJnL v bližini vedeli, da ie pod Cassinon ted Yugoslav Relief Fund takoj stopil v zvezo s Neart!Z°5,a blloj^yx)Butih večje East Foundation in ie predlož.1, da želi nadeti in financirati nameščen je enega zdravnika, potem ene sposobne bolničarke in enega strokovnjaka v prehra ni oziroma dijeti. To naznanilo je podal Mr. Bart An-dess, vrhovni upravitelj Un/ted Yugoslav Relief Fun-da, katera organizacija ie včlanjena v National War Fund agenciji.
V zvezni z gornjim naznanilom je Mr. Andres« naglasi, da je med osnovnimi pravili tTnited Yugoslav Relief Ftmda v Ameriki označeno tudi nasledil,1"": 14 pomagati vsem stra-dujočLm Jugoslovanom, eivil-nim in vojnim ujetnikom ali internira noeni. kjerkoli se nahajajo in kjer se jih lx> moglo najti in to (brez razlike na njihovo versko, narodno ali politično prepričanje/*
Begunci, kateri se sedaj nahajajo v Egiptu, so ljudje, ki se jim je posrečilo pobegniti preko Jadrana ter so bili pre-l»eljani v Italijo z rešilnimi ladjami. Oni, ki so vojaške starosti, so ostali v Italiji na lastno željo, ker se hočejo vaditi
'število Munažnih"Vojakov. Čete 23. divizije so se spoprijele s sovražnikom ol> pro;ri pri Vi-r<»vitiei-I>aruvar železniški črti. Nem-i so tu uporaibili motorizirano kolono vojaštva in pa petdeset tankov.
in vegbati zti ibodoč^' dellova-drosri njegov oddelek pa'nje in sodelovanje v borbi za
TITO POZDRAVIL SIMIČEV KORAK
M<>skva, 20. marca. — Maršal Tfro, gomreč za Jugoslovanski <xlbf>r za osvobojen je, je jwnzdravil korak Sta-noje Si mira, jugOKlovaiiskega |x»slartrika zanv\jiie vlade v Moskvi, ki je ]>red krait.kirn odstop?! in se izjavi 1 za
iwKliliio fivDaitio Jugoslavije.	i ~
no naj ostane Sume na svojem
mestu dokler ne pridejo na-
dalj ne doloSbe, medtem pa naj
stori kar more v prilog (borbe
za osvobojenje Jugx>slavije.
Loziču je Tito že poseibej Čestital na ostavki, kot častniku jugoslovanske anmade, ki se je zavedal svoje časti in dolžnosti do domovine v trenotku, ko mora vsak pravi sin ljudstva in naroda odločiti svoje stališče in služiti ljudstvu in svoji domovini. Tudi njemu je Tito svetoval, naj ostane kjer je in čaka nadaljneiga razvitja dogodkov v jugoslovanski zadevi oziroma odlokov, ki morajo priti kmalu.
Tito je dejal, da sta oba, Si-11 lie in Miodrag JLozič, vojaški ataiše, ki je tudi odstopil in podal svojo izjavo, pokazala, da sta prava sinova svoje domovine.
"Vaša resignaieija in dejstvo, da nista hotela služiti še nadalje izdajalski vladi v zamejstvu, kajže, da sta pod vzela pogumen koraik resnično patri-jotsk'-'ga čuta, ter se izkazala vredna sinova svoje domovine S tem ta mnogo koristila stvari o«v</bojenja in vzpostavitvi resnično demokratične, federativne J ogoalavije," je dejial Tito v svoji braojevki Simiču.
V "brzojavki je tudi poderta-
osvofhojenje. Ženske in otroci ter stari ljudje pa prihajajo v taborišča in računa se, da bo njih število kmalu naraslo na 24.000 oseb.
Zdravnik, katerega se je najelo, da rt h) vršil zaeno s svojimi pomočniki zdravniško delo med begunci iz Jugoslavije, je dr. Wilson F. Dodd iz Mont-clair-a, N. J. On je diplomiral na Princeton in .'Cornell univerzi ter je bil do nedavnega član zdravniškega osebja v bolnišnici v Brooklynu. On je eden od one trojice, ki je prva dospela med jugoslovanske begunce v Egiptu. Poslan je bil
v Egipt pO Near East Foundation organizaciji, tla deluje med grškimi begunci. Kmalu po prihodu tja je poslal nazaj kabel, da se nahajajo tamkaj tudi jugoslovanski 'begunci, ki so še lK>hf potrebni pomoči, kot grški begunci. (Zaprosil je, naj se ga prideli ob priliki jugoslovanskim (begunskim taboriščem. Takoj nato je ibilo v New Y<trku urejeno, da je Zdrurženi jugoslovanski reliefni sklad najel dr. Dodd-a ter ostale njegove sodelavce in pomočnike.
Najeta 'boluičarka je Miss Ruth Snoke iz Mowers vi lie, Pa., ki je doibila svojo diplomo na Western University School of Nursing v Clevelandu, kot tudi Harvard univerzi, na oddelku za javno zdravje.
Strokovnjakinja za. prehrano ozir. dijeto pa je Mrs. Margaret Jolmson F lore a iz Springfield, 111., katera je bila nameščena na Cornell univerzi in pred "tem tudi v Oregon State koleigiju.
Delo, Iki ga bo trojica pod-vzela Ibo nadzorovano po Middle East Relief and Rehabilitation Administraciji —ozna-'do, itd.
ceno (MEHKA). Ta organizacija je zadnje čase postala se-stavui del UNRJRA (United Nations Belief and Rehabilitation Administration). Xa čelu L NiRRA je je bivši governor države New York, Herbert 11. Lehman. MERRA organizacija se je obvezala nuditi samo najvažnejše potrebščine, ali Zdru-ž e n i jugoslovanski reliefni sklad bo skubel, da 'bo poslan dr. Dodd-u in njegovim pomočnikom ves potrebni materijal, ki <ra bodo morali imeti na razpolago. Nadeja se tudi, tla bo organizaciji dovoljeni, da dodeli nadaljno osebje v tem taborišču. ki je oddaljeno okrog sto milj od Kaira.
Nek i zasebni človek, ki se je pravkar povrnil iz Egipta, je povedal, da se jugoslovanski begunci dolbro držijo in so discipliniran ter pogumni. Dejal je, da so sainozvestni ter sposobni ljudje, kakor tudi vneti rodoljubi. Njihova hrabrost, je dejal, je neverjetna. Nekatere m?ade ženske, ki so se iborile v odredih urerilcev, niso hotele iti v Egipt. One so hotele nazaj v bortbo za domovino. Ena od teh mladih žensk je polbila z ročnimi granatami sama 150 Nemcev — pa ji je komaj 19 let. Vsi starejši ljudje, in tudi mladina in otroci hočejo, da se jim da v taiborisču priliko, da delajo nekaj koristnega, kar bi zamo-glo biti v pomoč vojnemu naporu in osvoibojenju njihove domovine.
Talborilče v katerem so nastanjeni ti jugoslovanski ibe-gunci, je prej pripadalo angleški armadi, ki je imela v njem svoje čete. £>otorišče je torej dobro opremljeno s potrebnimi higijeničnimi napravami, vo-
je pot i v assiuom in okolici celo omrežje podzem skih hodnikov, v katerih so se Nemci vzdržali navzlic strašnemu bombardiranju Cassina in so nazadnje po njih dobili ojačenja iz opatije.
Druga ze3o vroča bitka se je bila zapadno od ca ss i Tiske železniške postaje eno miljo južno od mr*sta. kjer se je sovražnik utrdil v starem rimskem amfiteatrn, od-koder je pričel streljati z možnarii.
Obenem s močnim protinapadom so Nemci pričeli tudi prvi večji zračni napad ter obstreljevali ' Via Ca sili na vzhodno od Cassina in Cervaro ma-
bila najmanj dva nemška aero-piana.
Nemška artilerija je včeraj zopet obstreljevala Continental hotel v južnem delu Cassina.
1 jvsled česar je bilo mogoče sklepati. da so se 'Nemci umaknili iz hotela. Pozneje pa se je iz kazalo, da zavezniki še vedno niso zavzeli hotela in da j«> nemška artilerija ubila ravno toliko svojih vojakov kot zavezniških vojakov, ki m> zavzeli postojanke okoli hotela.
Z ozirom na včerajšnje hoj»» pravi zavezniško poročilo, da naše čete sicer počasi, tod.-i stalno napredujejo proti močnemu sovražnemu odporu.
Nemške izgube so bile v primeri z majhnim številom vojaštva ogromne. Samo pri prvem napadu Novozelandcev v sredo preteklega tedna so bi e popolnoma uničene tri nemške sto-tnijeT druge pa so »bile raabite tako. da je pri st^tniji ostalo komaj po deset mož. Pa navzlic temu ^o Nemci še vedno prihajali na razvaline po |K>dzem-skih hodnikih, skozi zavezniško črto in s padali ponoči.
Sedaj Nemci branijo razvaline večinoma s svojimi **zele-nimi hudiči," ki so prišli s pji-dali in ki jim poveljuje general Richard tic id rich.
Poroka jugoslov. kralja
London, 21. marca, (ONA) — Kraij Peter uživa svoje medene tedne, toda politični kritiki so mnenja, da je radi tega morda zaigral svoj prestol. O-pozicija trdi, da narod Jugo slavije ne bo razumel svojega kralja, ki se ženi v takem težkem trenotku.
Ti kritiki pravijo, da bi bil narod želel, da se kralj udeleži bojev v Jugoslaviji. Kot okoi nost simboličnega pomena navajajo dejstvo, da je ravno na dan ] ki roke vdrla dvojica Titovih divizij v ozemlje Srbije, kjer tako vspostavljen neposredni kontakt med partizar skim voditeljem in srbskim na rodom.
Opazovalci poudarjajo tudi. d a nobeden o d voditeljev strank, ki so spremljali kralja v izgnanstvo, ni bil prisoten pri poroki na tukajšnjem jugoslo vanskem poslanstva.
T.e predsednik vlade Božidar Puric je svojo pozicijo močno utrdil, ker je kralju dovolil, da po dol trem odlašanju ženitve vendar izvede svojo voljo. Dru gi predsedniki vlade so ara pri t«*m ovirali.
Peto vojno posojilo
Peto ameriško vojno posojilo "bo najbrže razpisano zadnji teden maja. ali prvi teden jnni
lo pr^ti vzhodu. Izstreljena sta ja in sicer za $14,OTMl,«WiO.OO<\
BOJI NA PACIFIKU
Admiral Nimitz je sporočil, da so ameriški aeroplani l»om-bardirali japonske postojanke na vzhodnih Marshallovih otokih. Na enem otoku so. letalci opazili veliko ekspUozijo, na nekem drugem otoku pa več eksplozij in velikih požarov.
Vsi aeroplani so se vrnili z napada.
Z BOJIŠČA NA PACIFIKU
Gorenja sl/ka predstavlja japonsko bojno ladjo, spodnja pa tovoifni pan&k, oba v plamenih, ki so jih zanetili ameriški bombniki.
■.i,■■ Jt. idik*	Mi,-e h j JLJ*. .U .

THUBSDAY. MARCH 23 I'44,1
4
GLAS NARODA"
(A Corporation)!
of »bor« oCftoara;
XOttK 11, N. X.
51st Year
I« I—nil orery day axcept Sirurdaya. SoixUja sad Holiday« Xoarlj f7.	Ad»ortl«emeut oo Agfocmont.
i OBLO LTTO VELJA L1HT ZA ZDHC£KNE DRŽAVB IN KANA1>0; IT.—j ZA FtlL LETA 13.50; ZA ČETRT LETA <3.-.
JUm Naroda" UhmJ* vkl dan lavtenuM »obot. nedelj In pnuraUtoT.
-GU8 NARODA", Kit WEST lUk STRUCT. NEW YORK 11. N. ¥
CBeiM »-IMJ
TITOVA VOJSKA
K O 11 e c .
Xo\ iuee «14 ;>i i tuli Iki J one t in nož, a ko ua še nima. Par-:/lilii ne norijo č«lad, ker -o |>o njihovem mnenju pretežke i ker jili sololt 11 i moiroee dobiti.
Partizani imajo uui/oraie, ki -o mešanica nemških in ita-•• kih oblete m anueška tiojna obleka. Med njimi ni iihio-o lii/Jikt v obleki, toda vooinoma v>akdo nosi - soboj na-'»tu-k Iti |M»fovH*o nemškega šotora. Navzlic različnosti v •'■•ki -e h rez v -ako teža rt* razločujejo oil svojega sovražnika. #t\- »•»i/nohfki vojak je redno, četudi samo dvakrat na dan. veza }r »njo utajo. Vojak dobi dovolj mesa. malo krulin, uo-.j Krompirju, toda ne m;jščo(»c, ne sladkorja, ne kavi* — v .iei nobene druge pijače kot vodo.
!'•» veliki veemi zalagajo vojake z živetem ljudje, po c»-i «1« želi premiku armada. N' vsaki osvolkojcni vasi je iz-m «>«.bor, ki }Mcl|nra o.>\obod i I uo gibanje. Poglavitna "a-t<jn od'Hir;« j#» Ji r:i nil i partizane in va-čani to delajo, če mojo i udi sami ostati lueiti.
Ako s,, kak ln>n«c odlikuje v bitki, pokaže zmožnosti za ■ i s i v o in d« i priznanje od častnikov in vojakov, je prav oh» !.	,4.1 »»jetrov stotnijsiki o«1Imm priporočil visokemu
< Ij-tv n, .<.. ira |Mivi"r* v čaHnika. Ako .j«- ^-e mlad častnik*. Inj ima firilo/.noM obiskovati eno izmed »Imata vojaških cad»*mij, ~<t bih* vstanovljeue v osvoUijenih pokrajinah. 'IV akademije -o sin"ne našim infaiiterij>*kini šolam, urin -o!i oklopnc armade. Njihovi učitelji .-o ~li ' '	: • čaj ne traja nikdar dlje kol dva me>eca. < je
i Ki ;ii< n, «ia bi (Minavljali vojaške predmeti*. NamV in . ua l'ro"to.
Ako j«- kak vojak ranjen tak<» zelo, dn s«* m- more vrniti Ironio. tedaj ga pošljejo v njegovo r«>j>tno vas, kjer o-\ t a vojiui »lela. ali pa je dodeljen organizaoiji, ki se im«*-|e "vojaška >iia v" ozadju", in imn nalogo paziti na sabo-/r, ki* in jH-tok<>loni>te. pomaga postavljati I >ol n i šii Lee, >kr-i' /a iransprot in zahmre ter opravlja drnua važna dela vo-skoija značaja v ozadju.
r i k t i k«i partizanske vojske je zelo priprosta. Sloni ve-'••ma na dv eh načelih : nikdar ne dovoli sovražniku inicija-• in veti no sk da itna< nail njim številieno premoč v 'o ni po-.onezneni -lučaju. I'nrtizaui s<> vedno sku-šajo boli /, Xemei, kjer in kadar se partizani lioeejo bojevati, ti se I m »ju ji* jo | »o noč i, kar temeljna preisknšnja v>ake aadne morale in discipline. VsIihI te tuktiJve je partiziitL^ka vojska zelo gibljiva, če-:di je 1 it gibljivost v«'činoma izvedena peš. Nekega leta je Hira srbska brigada preJiodila približno	milj. Prva srb-
v.i briiriula je nekoč napravila T~> milj v .'Ni urah čez -ore.
Titov praktični načrt je bii posluževati se dveh armad— "dne armade in -uerilske armado za nemško črto. Medtem' -o S ito drži \enieoe na 1'ronti, ki jo po znača ju slična italjan-i f*onti, jih vdari v ozadju z naglimi in -mrtonosnimi «iie-r:!-k mi četami. Ravno sedaj se partizan ke vdamo četo bore Av*triji. Madžarski bataljon je vdrl -1 oboku
^fadžargko.
I'trtica ni imajo ve<Jnt> stalne stike z odpornim gibanjem, » firšntii. v ALbaniji, Jtaliji in na Bolirarskem. Titova vojna ni majhna stvar.
_ NEKAJ UR V TBONDJEMU
i
Piše Božidar Jakae
Med najvažnejšimi norveški Čnl zopet ono prodajalko raz-mi mesti, ki so jili zasedli Nem' g-lednic, ki je pri mojem pr-ci, je poleg U^a in Bergena. Vem obisku te cerkve hitela v središče srednje Norveške, mie- pisarno preplašeno spraševati, sto Trondhjem. Na svoji nor-(kaj ?ieki hočem, ker me na no-veški ]>oti te je Božidar Jakae l>en način ni mojrla razumeti, ustavil tudi .v tem mestu in ko .sem jo v vseh mogočih jezi-
Ameriški in angleški vojaki so pohiteli prizadetim prebivalcem na pomoč in jih prevedli na varno.
Bob ognjenika Vezuva je si-
______„ ______w__uo<'i ves žarel ter je posvaril
pripoveduje o njem po svojih kih spraševal, koliko je "ura. preibivalee Napolja, ki jtf od zapiskih naslednje:	- . — - — * ^ . ----
Vezuv bruha
Ločitv zakonov v vojni
žene ameriških vojakov, ki onstran morja, m> zelo
Povsod, tudi na ladjah sv m srG	oddaljen sodem milj. <bi! razburjene, kajti med temi v.»-
i ."ul In l'A rll-A l-Tii.la lr! C- ^	1 ! I 1 1 • 1 I ii/wl..	t-	________ I.>1-1 I .	t	»•	i
Opoldne smo prešli polarni|čal lo redke ljudi, ki so znali krog. Zjutraj ob 6. "bomo v| malo ?.ngletfko, ali nemško, —-TrondJijemu. Pred 11 dnevi drugih jezikov pa sploh ne poselil sc vozil tod proti ■severu,znajo, ob nevihti, dežju in močnem!
zibanju, sedaj pa jo morje mir!	katedrale sva stopila	.	.
v un^tnostno galerijo, kjerj	1 ompeja m vetrovij vojaki so mladi, polni živ-
^Micbiats«)!*' je bila prenaitr-'Sem	videti poleg:	p<-pel ±2 milj d.dee do Ijenja in vihravi. Kajti mladi
naj I »odo pozorni, ker se mo^o-|jaki je zelo razširjena navada, če jionovi katastrofa iz leta 7^jda v družbi deklet, ki jih n.ij-po Kr., ko sta lava in pepel;dejo v novi deželi, kaj radi po-zasula ITerku lan um in Pompeje. zabjjo na svoje ženo in zakon-Kamenje ju pepel že pada na skt- o8>veznosti.
no in gladko ko oije. Ladja pan a. Pra<vili
so mi.
da na staro "orveŠ^e imuetnosti tudi
tej ladji še niso srečali Jugo-j
i trenutno razstavo tronilhjem-kili umetnikov, ^fed slikami
slovann. Snoei sem spal kari na palubi. Prav toplo je l»ilo:!kl PnfcazOT:,1° življenje in Čuti se zalivski tok.	| severno pokiajmo, sem opazil
Proč ud ne formacije gora so'tndi	l,rav '^I'^iih P^te
pom ia.jo iikiino. Harmonika lov-
iti rezko j>e1je prihajata z do lottje palube. Prav svojstveno ostro rezano in nw>čno ritmično je njihovo igranje in petje. Od sol: an i ritem udarja v uho in ^e meša z zamolklim 1m>1»-nen.jem v ladijskem trupu.
"naistih smo pristali v Trondhjemn. Mesto leži na položnem terenu ob izlivu reke Sidolven- Imenuje >e tnai Ni daro-" Olxlaja ga razmaroma nizko gorovje. Tina o4.000 pre hi val ee v ter je zelo važno tr--.rovs-ko in industrijsko -re^lišče srednji Norveške. Železnica ca -p;tja 7. O<loni. Začttki u*e-sta segajo v deseto stoletje. Pravi ustanovitelj pa je zna-.lnen.it j norvtJ^ki k rad j Olaf Sveti, ki je tudi tu pokopan Mesto .io zibelka norveške države in tu kronajo vsakokratnega norveškega kralja.
Že pri prvem obisku na poti na -ever sem se kljub dežju bežno ogledal to mesto. "Danes -em pa imel Še prav poselmo srečo. Srečal sem namreč vz2"o jiteljieo nnšlt mladih kraijevi-čev. m i je seda j poročena z bivšim vzgojiteljem jugoslov kraljfi Parrot toni in je tn do-mačinka. V njeni družbi sem -i ogledal natančneje mesto," ker «n»o imel' preetj ea-a.
Kakor vsa norveška mosta, je tudi Trondhjem vr-čji del lesen, h"4 kjer je kdaj ra/sa jai po-žn,r so nove stavbe zidane. Ce-
Od ta nas j<. pot nanesla mimo kraljevega dvorca, ki je zanimivo l>e!o poslikana enonad-stropna lesena zgradba, v neka ko francoske in slogu. To jej tudi največja lesena stavba v mestu. Okna so bila zagrnjena z enostavnimi rožnatimi za-
Salerna, kjer je pla-t dima debela že on čevelj
Ameriške in angleške ambu-inco so nastanjene v neposredni bližini ognjenika, da pomagajo prevažati ranjence in prebivalce.
Posebno včeraj oh petih zjn-traj je bil silen izbruh in lava se vali proti Torre dol (Jree<», ki je bil prej že dvakrat jtoru-šen, in prot i To-rr<
m v vihravosti so se p<oo»'i|j, zato ni čudno, če pozabijo na Obljulx- in prisege, kadar -o v oibjemu novega srčnega plamena.
Ameriški vojaki, ki so našli nov ogenj, pišejo v Ameriko advokatom in jih prosijo, da naj jim čimprej izpo-lujej" ločitev zakona, da se bodo mogli znova poročiti.
Nasprotno pa se eliti jo tlldj
\nnunziat;
ki je bil porušen leta 1(>:»1. ^ženo vojakov, ki so odšli v tuje Do sedaj ni Še nikdo Izgubil kraje, osamljene in zapuščene, življenja, toda ožganih je t»i!o Najde -i prijatelja, tovariša, ve sami m«d odrom, pa >e je l>les v'1<V* U'ledaleev. ker so pre-jda ž njim preganja dolgčas, tel r<leee zlati grb < krono. Na- več približali v roe i lavi, ali pa j Razvije >e Iji#hezon in -eveda sproti dvora sto.i<\ vojašnice, jih jo zadelo kamenje iz ognje-(taka ženiea želi »lobiti ločitev Pri vhodu -ta bila dva stara . nika.	j od svojega moža. Zvezna vlada
možmvjs pred katerima jej Do sedaj sta bili uničeni vn I pa ne dovoljuje tožiti ameri-
tra?i! hodeč sem pa tja prav si San >Setba-tiano in »Mas-a di škega vojaka za ločitev zakoni? po voja-ko, vojak v staro-) SoitHiia in deloma tudi P'»!ino.' "a. dokler je izven deželo, brez modni uniformi.	) Kad 5<M> prebivalcev Sai/ njegovega dovoljenja. Zato po-
Piisel je čas obeda in po vab <Jior-io CVamano, ob pobočju tfo.-to kak ameri.šdvi vojak <lt/l>i Ijen sem lii! na kos'ilo v juto- po^lSan Sebastian«»m, je prire-'o<l svoje 1k>1j'Ši> pol^viee prija-vrstnr ie-tavrant srcnli me-ta dih> prwosijo, v kateri -o no-i- zno pi^mo - š,. lM»l j prijazno z nekakim arabskim vrtom in ^ -bandera in slike - vetnikov prošnjo, da ji dovoli, da -odi-vodone torn. V prijetnem raz- sn blizu lave kleeali in m«- šče njim zakon razveže. ]>ol oženji i ob godbi orkestra je lili ter prosili H'^i, da jim pri-j Tudi v Angliji je vsled vojne
telcel pogf>vor o Jugoslaviji in zanese in vstavi l.-ivo.
mojem potovanju ]m> skrajnem	—-
seve n. Popili smo še kavo v BOMBNIKI NAD pahnem r» ros toni, ki ga je po T>pWTTWftlWr slikal umetnik trondhjem-ki lii!'KljlwOM domačin. Fnloh sem opazil v Včeraj ol> <*ni popoldne norveških Mtolih. nn-podoben okoli 17(H) ameriških bombni-' način kakor v Amerik*.
mnogo prošenj za ločitev zako-I na. Tozadevne prošnje -o -e , lansko leto trikrat pomnožile i iti nastavljenih jo bilo več no-I vih sodnikov, da razsojajo in jo ločijo zakone.
, i. -	11-,	, ' Tako daleč je že prišla ta
lepo in napadalnih aeroplanov , i	,	- ... «
1	~	1	zadeva, da je vorski nadškof
, , (JMk , ,	!ia,,J dr. Ga H h* 11 svetoval, da se po
nad 14<;<> ton Iwmrh. Niti en .. •. - r ■ i •	,
...	vojm zakoni, ki >o st. tekom
narod in ta samozavest in lju-	^ 'Ivi.^'U vojne razbili, obnove in da -e
bežen do vsega, kar je njihovo, v /r:,k- thir 1,1 4>ral"! i«aeijsko m.zvi.stolio na «.Ih-1i straneh pose silno in-no odraža tudi v iMtiSto'If*c>- lo je jasen dokaz, yM in ot|pUsti njihovi umetnosti. Kljub tujin, »omška zračna sila zelo po-. Ameriftkt. Voj.lk,, |>a M;l j,Mi|l
solim in voli-om sem opazil	p<*če. ker m* jim od mesečne
si no majhno odvisnost od tu- 1 ivjlno so amer. aeroplani {)].wV ,K|tRW jih vzorcev; povsod prrvWtu- ^"eteh nad Berlin, so po ra- žono n<1	,.uV
io mcM-ua. iste vorveška nota. J»o sjmrm-.Ii Borlinčanom, da ;koira prof5t.|krt ^u^ijo za nje
rov-» ženo zvezna vlada pa
tnosoi* po $50. In ta znesek do biva. če je pred odhodom mo ža k vojakom živela ž njim ali ne in če mu je l>ihi zvesta al ne. In to vsakega vojaka boli in še tembolj, ker mar« i Vat o rn žena dela v vojni industriji iti dobiva večjo plačo kot n ;e mož in pole- tega še ^^ meso čno od plač,, svojega moža.
Vojna je ruaibila niarsikat« ro družino; pa kaj s,, hoč«*: vo: na je vojna, ki ne pozna nob. ne postave.
Se ena iz vojaških krogov
Iz angleške armade ji- bil .»d-p i išče n 14 let stari Fled < Bennett, doma iz države <je..i gia. Kako je prišel kot ameri ški državljan v angleško anna do. ni povedano. Žt* eno leto j. služil v armadi, slednjič pa prišlo na dan. da jo bil star ,v> maj Ki let, ko se je prigla«il \ vojaško -lužbo, rekoč, da je star iS let. Sedaj je h\\ ča-1je. cnlslovljen in jtoslan na . dom v (ieorgio, kjer b«> -e i 1 ral hodit i v š<»lo.
Pa še ena . . .
\ Cambridge, Ma—.. /iv '■'7 let «tari Nieholas Spartieh' no. oče petih otrok. Odkar -je registriraj, kot je zahtevala postava, od vojaške blastj • ' prejel n i kakega -poročila, ka «e mu je zdelo zelo čudno. I > napa-e svojo radovednost j(- t
zbirke otiginalinh slik.	napadlo Berlin in vrglo
Norvežani so samozavesten
mi :al
šel na naborni urad in vpi : kaj je z njegovo zailevo Vaborni častnik mu je poveda da -o ga imeli vpisamga mrtvega. Iv i pa je dokaz; da je še vedno živ. -n ^a vpi-? li v l-A. Tn tako bo moral . . či vojaško suknjo.
str so zelo široke in čiste. lepojV vsei «ete o <v-al nekaj tega. >«» »a poti, da bombardirajo asfaltirane, z 1 >e!o črto po sre- kar je b.ko -ndovito sugestiv- mesto. Natančno so povedali, di. Sla sva proti katedrali pie;Tin izrvzil naiv^-ji sodobni sli- da bodo bombardirali dva kra*
PRISPEVAJTE V VOJNI FQND RDEČEGA KRIŽA
ZA 1944. LETO!
S»ozi Anglikanski IMeči Križ so je od začetka vojne razlilo vojnim žrtvam v 'M) deželah pomoči v vrednosti KO mi-onov dolarjev. Potrebščine so bile jK>slane na Norveško, v >lgi io. Francijo, na Kitajsko, v Rusijo, na Poljsko, Madžar-»o, v Bumrmijo. Španijo, Jugoslavijo, Finsko in druge Balti-'' tež'le. v Nizozemsko, Severno Afriko, Kgipt, Palestino, m jo m i^Hai^n. frčijo, in druge države. CM«lržiU* ta tok }*)-oči! Prispevaj t«- Foinht Kdečega Križa !
NOVA IZDAJA "
Hammondov
SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide »veta, fci bo tako potre bt.i, da morata slediti da-uamujim poročilom.
ZemljeTidi »o v barvah.
Gena 60 centov
Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th Htraet, New York 11, N. Y.
ko sadnega trga, kjer -t«»ji na sredi monumentalna solia starodavnega kralja. Olafa Trig-versona. Nedaleč od spomenika stoji prekrasna gotska kate drain, v kateri počiva katoliški. protestantski in narodni svetnik sn\ Olaf. Katedrala je stara že okrog 700 let in je zgrajena v -trogi angleški go tiki. Iz prvotne katoliške jeza reformacije postala protestantska cerkev. Preživela je več požarov in bita parkrat močno poškodovana. Vedno so jo popravili in obnovili v starem slogu.
Vstopila sva pri sijajnem stranskem vhodu v notranjo>-t. Veličastna eerkev je l>lla polna nemški turistov, ki so prišli s svoio ladjo. Nekdo je orgljal, da je čudovito odmevalo v ste-brovju tn gostem rebrovju v \isokem svodu ter se spajalo s temno rdečimi in vijoličastimi barvarni stekel slikanih oken. Velik srebrni križ v drugem delu oerkvo je v sijajnem >kla dn ,z notranjščino. Mirno svečano vpliva vsa notranjost. Spremljevalka mi je povedala, dn grade sedaj tudi centralno kurjavo. Pri obnovitvi eerkv^ sodelujeta dva najodlienejša norveška kiparja Vigeland in R a smn sen.
Tu je bila moja poroka — jo dejala vodnica. — Rilo je pre krasno, skoro tri tisoč radoved nilt. Trondov, kafeor se imenujemo med seboj, 5e je nabralo v cerkvi. Verjetno so takrat tu gori prvič slišali za Jugoslavijo. ker v splošnem po tu relo sb,bo poučeni o naših krajih. |Ko sva šla ven. sem sre-
ka- Kriward Mnncb v svojih ja mesta ter so pozvali prehi-podoban. k secr^ir Ža v ono vahv. da se izselijo, prodno pri-<strnno "i	,*.1M> padati bomib*'.
Oosp t Par:i,t£ in njen oče To je bilo obenem povabilo *'otzov sta me ljubeznivo spre'nemškim aeroj.laiOMii da jim mita do Inke < Željo, da jih pridejo nasproti in <e Ž njimi kmalu oo.ščem	[spuste v bitko, pa jih ni bilo.
Pri prvem postanku .na poti	pravi list "The Daily
na sever, sem presenečen opa-J1 lerald so ameriški aeropla-zil zasidrano torpedovko z mo- M' <M,° 11 rn P rej, prodno -o pri-drobelo-rdečo zastavo. sem leteli nad Berlin, naznanili na
ii plača $-'2. tako da dobiva na
Roiake prosimo, ko poslieio za naročnino
• ko je vam le prirocnc
da se no=?luriiiefo
TJNTTFD STATKP
oziroma
CANADIAN POSTAT. MONTI7 ORDRK
i
mislil, da je naša. pa sem kmalu razočaran spoznal, dn je bila francoska.
iSiedaj smo že daiee od mesta Trondhjem a. Postalo je ve trovno in deževno. Pokrajina
je bolj nizko gorata. Precej se Nemci se bodo umaknili
slednje svarilo:
'4Prihajamo. Naši cilji lM»do v severnem in Wedding (seve-rozapadnern) delu Berlina. Takoj izpraznite ta dva kraja."
je stemhiilo. sopotniki se ?e odpravljajo spat. Tz ji^dilnice bo do naredili prorizomo spalnico. Sani sem tujec med Noive žani, ki pa «o tihi ko rib«1. Eden oil potnikov si je namazal grlo s sočno kapljico in bil malo bolj zgovoren. Ko pa se nisva mogla sporazumeti, je tudi on kmalu utihnil. Le iz radijskega zvočnika prihajajo zvoki Men del sobno ve "Meditacije", melodija. ki me .je neštetokrat1 spremljala po daljnih potih v Anucrik!
iz Rima
Nemški radio je sporočil, da bodo Nemci popolnoma izpraznili Rim, da bodo zavezniki sa mi odgovorni za kako škodo, ki l>i zadela večno mesto
Rimski radio je naznanil, da bodo Nemci v nekaj dneh odšli iz Rima in da bodo vojaštvo in vojne potrebščine prevažali proti jugu okoili mesta.
Vstopite v Ameriški Rdeči Krdx ta mesec!
OlTATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarska potrebščine. Pa si rojaki zasiguraja redno dopoifljanje Mata, lahko gredo upravničtvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES?
45 -LETNO PREISKUSNJO
IMA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ELY, MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJ ONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.2L v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnik« sa pojasnila, če ne, pišite na glavni « weerad. Eljr, Mint***** j . j
'IHjM NAlOttA* —
THURSDAY, MARCH 23. 1014
tbtanotukn l
SsJ Vesti iz slovenskih naselbin
• nam vedo« dobrodošli, ker tm nafte tiUtelje in Ki njimi unii rojak) rekoi med aeboj pogovarjalo.
v. i Zl l
>fEWY0R&KI ŽUPAN LA GUAEDIA SLAVI TITA
Združeni odbor na obisku pri newyorskem županu.
I *ov« rana delavno^ Zdruie- Ju^. ki i* zahtevajo zmojro a »m i bora ju/nosiovauskili Ta nmod ima izvrstno družin-J nkamvv je deležna \edno sko /.vlienie in s|Motnje ter ljo » eau odziva ix ameriikih bi svoje ara Boga. Jaz sem' rogov p primer rastočega Vel med tem narodom čez tri tiH Zdiu^nejfa odbora je j^ta ko sem bil v konzularni tliko zanimanje newyorskega ^\ujth\ — jm-d mkako 40. leti.1 »mn.i U »Jurdia xa dcio tega Takrat <o bili Ju-oslovani po-j Ibnra. U (iuatdui •!•;.-» razdeliti i. ker -ojih v tem sta-- luti-lj j j/nOtflov&Brk ti nam nj„ držali vplivi Habshurža-j
fn lo - 12 dobe, k* bd „ov Romanoveov na Balka \ biv-i \ ^ro-Ogr»ki • kos mi Oni govore isti jezik in v ► i. L* Ifu'i d i i« njihovi veri je vrlo malo razli-.idi.o -topa) težnje fiijm.*|j	T<ot delavci -o pridni in'
*od<J-,Vanja ltaiite 7 .Ju	*L '
udarijo; v letu 1D4.» je go
. .ril zaiiio • g Savo Ko.-i.o I^hV, h, .0 lih dinastije iti-* m pi ' radia ila ljun^e. triee držale v neodinosti. Vsi 1 narodu, ".pelirnjoč uri,, da c,IK) ^ nadejali. d» bode to p' idruž; jtigoslova..^' l»or-j vprašanje razdvojenosti ruse-
fH* no p r prvi svetovni vojni, ko deti 1,j!,.,	vljena Ju gosi a-
'dij.vija Ali •vnopski poiitiearji «» uvebli. da je to plodna zetn Ija in so t«» vprrsanie d. žalil
marljivi. .T.iz niwm niotrel ni-j kd;ir r:»7uiiu-i!. kako je bilo mo
■o. La nan po %-h? na k*Hi*-no i m prod ne|fa
V nedeljo 1
rdi a je ti*j
A meri m k h
d liha.
Ji. marca	je1
(Iiiardia pozial k nebi južno •va-isko d+leg.unjo, ki je bi--e-iavljeim i/. Vdccih oseb: nI« A »hi mir. pitnla. Združene odbora in Aastrii »>rtd-«>dnik
odinio. A zdaj -o ju'-os'ov.'in
«ki ljudje /edin ieu:.
"'l i tro^jmdje tn, ki so me dan« » obiskali v mojem uradu. .-*<> nvrjeni. da j<* vprašanje
za
\ N S'i; /lutko .Bidokovi«", jmkI Ju-fOr lavije skupna stvai < d^ednik Združenega odliora vso dežele, ki tvorijo .Tugosla
poiitiearji mi vedno
in pn-dsrdnik Narodnega oveta vi jo.
nrKkih Hrvatov; Sava Ko-'stremeli
ijov»e, ki ie i nsfni elan odl>o-
in eastn' predsednik ;e«ra Vidov danskega kongre
tem. da drže Jngo a Ita-
pa .1 ugo-lovane. Ali to ni crn
(slovan" za \rat Italijan Srb^ li ;mh
*jse nwu-e razčistiti, ker
POROČILO O KAMPANJI RDEČEGA KRIŽA
Tretji teden kampanje za Rdeči križ je slovenski odbor za kampanjo zbiranja prispevkov prejel »aiuo eno polo na-jzaj in sicer je to polo in*&l All', j Frank Kosak. ki je nabral $36 od siedečih rojakov: Mir. in Mrs. F. K osa k $10; Ernestine Paki-z $5: Mrs Frances Sbagei $0; Mrs. J. Kkrainar $5; Mrs-»H<l<-n Haiiqxd 4=2: Mr. in Mrs. j R Graf J A. Frank Kosak Mrs. Marv De rear $2; — Skupna vsota $36.00
X,a biii alcu in da rova tel jeni naj bo izrečena t imenu Rde-eoga križa najlef>ša zahvala.
Roj al c i in rojakinje, ki še ni->te darovali za Rdeči križ tekom te kampanje, storite to kmalu in darujte po našem slo venskem. odl>oru. da bomo tako nioirli zbrnti večjo vsoto
Kdor želi dobiti nabiralno nolo ali izročiti napolnjeno na b-niino polo našemu odboro-vemu blagajniku. Mr. Ivanu Ručiirjijn. naj se zirlasi ob so—
m puške in daW; jemati orožje in zaloge za 1,otah nork>ldn<'	<Vtrfo in
Dejal je. da jih *voje vojake sovražniku iz rok.! -,K10 11 ^ v Slovenskem domu
\ -ak naj ho za>loj»an v Umu \elikrni delu.
itineli topov* jih bo dobil. ln> dobil od Xemeev.
peto: ica, da ujame jwt Xenie»»v — po mojem mnenju — vedno
in jim vzame orožje in muri'.tiajalo. On je zbral okrog se- 0,1 2 <ln 5: f0* kor inia' "	— ~ tem '
je šla je Tito usttvarii nekaj, ki bo:'*'	P^P*'4«« > ^n
d i" v Slov. do nun vsako -ol>oto
Naznanilo in Zahvala
Tužuega	iiaznuujaiiiii <nr»>«liiik<>in. |»rij:itt'lj"iu ii» /.uaii
• •••m. rh> >»• j<> v lH>lj<»' živiifii.it- j»rfse!il« v	>|ul>i fia-^i
IjuMjenii in o«.|H«alnix liW-r
Cecilija Habazin
N;i tt-iii nieMii m %jiiivulji)jt-i|ii> \ -oni ki	v
i<-xk.ili «n~ili in S4i (jutiivuli vcuri1 in za sv. nuii" ter vm*ui li-iiiu. ki >«« jo spremili nu ujmi /:i«luji |n:ti IIviiIji |M<r«*l»iiiku tii-n Žafranu m lr|>«i prircji-n iKi^r*-!«
Ž;iIuj«««"i <i~i3lli;
LOl lS in VVIIJ1A U.UtVZlN, starUi in A1j(MZ14A NAM T. >la.r-.i mati.
HL. »In«1 1*. mart-*, V.M-l
RADI	DOFLSIE.
Ker nam je naročnina potek la, vam pošiljam moni-v order -3.50 za nadaljnega j>ol leta za list Glas Naroda, brez katerega ne bi bili radi. Je vseskozi zanimiv in privlačen .ker nam prinese vsakovrstne novice inj lepe romane. Posebno sedanji se nam prav dopade, zlasti v tem vojnem času. Jaz grem najprvo ronuin prečitat, potem pa druge novosti, kakor uredniški članek in Razgled nik. Dopisi Mr "MuHcha se nam zc-
ci.io. Ko <e je ta ]n-torica vr-j be vse stmje v Jugoslaviji] n,° v tC,,M '*:,sn	1110 sl°"
liila z o rr Ž jem, so šli no istem one. ki niso poučeni o Jugoma- Vonsli<'
|h»s:u drngi, -pet pet in tako so viji, to morda ne napravi po-' iPomnite. da Rdeči križ ie F:..no P»'trino\ ič. kateri ..hum na sretn"kfbi"** nu*m ,iobi,i k,n;,ln <I, s"t	in rb -'^ bnega vtisa. Ali za vsakega vedno in vsaki čas ob strani , ^
| m IuMutb^ .lužno A ,,i liud'e n..	pametno1	** nm«i«ije; Polagoma ki pasma razmere, je to dejstvo vaših dragih, ki >o v vf>j,,i. ozi> (1oPa,lo-l<>- Kje je pa ostal
Strabin ja Male-|rravmdi in leSiti. Povod za ta IV J" ""n'«'1" k,li:,lu »ojl»tve j impresivno. To je v res mm;, na daljnih frontah nreko ni tajnik Združene urim« ro |e človek človek ki	1	/An} >ol»1,k<», »iei -koro čudež! Ali danes, f-ona. r/ato nodprite delovanre
bo razvnema! domišljijo vsake i. T- ? T	^«;n-|Mr. Adamič, želim vam in va-.Rdoče-a ki\/a .« svojim pri-
«r;, f,m. riške-1 dečV i - to ie' *	Ttal,JnnI- OdjeJšim kolegom reči. da <vas po-jsnevkoni. Xoben dar
mi človek, ki ga naziva io Tito.)	inr..un^ijoz(Iravljajo prebivalci Xew Yor nrajhe^.
Tito .n- velik človek. M«
odbora in na (Vin k tiskovnemu ra odlom; in Aleksander Ri-Ob priliki tega obiska je i >svet>! /upan I*a Guardia del vojetpi radio »rovora viteški orbi V^rodne omobodilnt vo.i' l.e maršala Titn. Govor v na bnlnjern nrinasnmo*
uIiimm "o neke drujre stva-na diieviieoi redu za da new.
im>I< e t^ira imam dane*- tn-
— —— - - ^■ ■ —	.-»^'ifi-jj utii ni pre-
zdr avljajo prebivalci Xew Yor i m >o prešli v borim Bi li mogli j k a in preko vas pošiljamo nase' verjeti, da je na ta način gue- pozdrave in spoštovanje Titu v	,v
ri^kvira lmjevanja Tito mogel in njegovim borceni. miOvim ^^	P red nekaj dne
voio armado na mjiojin ženskam, naglašajoe. da oni V1, ^ icr/f, Mogel je in da-1 predstavljajo uesnični duh svo ,,vl!,f1,Tia- u nje »rova vojska po l><:,ie :n demokracije- Vsi st celi Jugoslaviji 2oO,Pnn mož in nadejamo, da ono, kar vrši .
žensk. To dela velike piv-la-j Tito in njegovi ljudje ter ženo'*,. ' . , " ---------,........ Torej tukaj v tem nismu bost,
vice nacistom. On jn,a <eda 1' Ju-oslavije, 1..............:	otl'°koni- ^ v l>e£mn- ore' TUK,lJ Te™ P'^11"
r»«
ca j či-lan-h cro-tov. H
li-
ni vam torej nekaj spregovo-li o njih. ker zanimam za
prav
za nrav ne vemo maogo o njem. Kisriio <t»l(^h vedeli o njem. dokler ni oričel oosl.ušati, če ne bi mofcl nekaj storiti za <lelav sketra človeka na HrvaŠkem. Videl ii> izkorišrrinje svojega naroda in poizkusil ie. da bi oelavsivn i>ri!»oril b<iliš(i mezde. On -am je bil menila ko v:nski de'avt c. Naravno, ob-la<ti ni-o st'iniale z njegovi nn I • • Bil je preiranjau. z:i-nrt itd
j razširiti
l:o tisoč mm ž ?
Kot je razvidno iz vesti Rd< ira križa, jo pre<l nek vi prip nviln ameriška šolska j NIKDAR VSTAVITI LISTA
Vavpotič?
•Pozdravljam vse v šivu in a-se naročnike tel je si t oni Amerike linde.
A. in J. Kompan Tonawanda. N". V
uredili-in čitain Ka-
li'"
vkl inčena v or-iiraniznei.ji Mladinskega Rdečega križa. okro'rjW)00n zm nakuo
Pro-i m, <la mi oprostite, kot vsakikrat se malo zakasnim z
tudi dv << ► se li
bo
v po 111
nagradeno. ill ko bode
v«r. ki i<* t»* moje go^te pri dla -emkiij. l.ou;- Adamič, oznani ameriški pisatelj, ka-•reaa najnovcMi knjiira (iMv »tive l^ind" st<* mnogi prebili, j - prišol ^ernkaj z nekate-uii njimi m ■ iatel ii. ki >o tul imajo druge dežele i moji prijatelji. Oni aro )odj< 'z Hrvat*ke, Srbije. TVh e	Dalmacije in Sloveni
e div'ziii Italijanov. ki(oe. njen.o in nriključili njegovim -i- konča vojm im To je v resnici ua idraun j nji bodočnost Kvrope.' tičnojii po "av v do^rnlkih so-1 lan je voire-. Titova iniwd-i'
T-lcil, potrebščin jngoslovan	T.,a list 01as Xaro<la
jam.
No. da. stvar je siaoo iz-' ,	,
. n	i * i4 iTH' yo * ' Ml° da ie A elika
padla NariMt -e ie uprl temu. u -- , . . * .
Tir, ..v.* • „ . rr.i	j	| nriiamta zelo z^i interesi rana \ ..... ..............<winhiv* $ j . 1	v . ^.
IU nali.i in id vsi wn- '"<'«1 m .m,! s r.m Tif;1 p,,.,,,,. ,„	na2,,ri „ Titu in nj.^ov! „„•»-'nn
Knlih tok. Til t*-!j,, v„M-,;„ „lNijo_ p,.,.,, k|at	lxxlilni vojski . S t. m j.- Z.lru'
rat v Vew Votku. ni nič ne invadin g«. Ali ni temn Ae ta <» do'go. ko bi se bilo smattako bi se bili znašli rsi skupaj ko 1 i -e bi i znašli v* i skupaj » i -t • misiji v svoji rodni 7^m \'este, ljudje Jugoslavije
je na
"Vi veste, kaj se je dogodilo begu. ko >o Jugoslovani — oni imajo ludi »v«»j«* kvizlingf . kakor jih I
podpi-j
voino delu
•Po
.drži ii.it-
tta
ladjo irovoru v jmroslovan-ka <h»leu-ae
stvu na Srednjem Vzlio<l 11
To ie 1 n-i in plemen "ta :re--tn ameriške šolske mladine in o^h!morn vzi»od1»nditi k pri>ne
ko se •v grad
rot
no
Ne našo
sal i pnsoilbo z nacisti in Itali-|
veni, kakšno je mie n i • vlade i> TiMi. Rad bi to Nekaj špih tipal okrog. v«e izgleda, da nihče ura v
ja ve«1 ill >e
poln
uro pri županu z njiiM ' azvrovarjala o /a m v Jugoslaviji.
Po>i t delegacij ■ pri ie bi J oi lisa n \ več iiewyorskili ^ ^ listh in fiOselH'j :e -o bili pml-t' Črtani v komentarjih županovi
van in tekom našo lastne kam-»»•nie 7;i Rdeči križ.
TCo daruiemo za R<b'či križ
ponfagnmo s vojno ameriškim
Je^nov'-'in in hčeram, ob-nem nn županu -i i i-	.
'ihtudf nnsini nrecmnnim liu-
ki -o raftre-eni po raz
olli Icjiiib 'n jim mora nojro-
lw»riti. b'1 p golih rok. Tn tedaj s* je odločil ta Movek Tijo da sestavi vojvko. No. to ni lii la lahkr* stvar — mi tukaj smo morali potrošiti bili jone dolarjev za organizacijo naše vojske in dolpo ča.-ia liani je to vzelo
;<just f?ne folks", prepro^iTl— ali Tito je rekel, da mora
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO x& Greater Hew York in okolico, ink.
Kdor i/iiwd rwjakot »li mjakinj I* ni rlan t«*Ra društva, naj ipra-
HM	priimi+ijm ali prijajUtjim ali pa riu^n ismrd iMiboniikov
z« naluKiM |wj«Miilji. V n^rwi m« M^r puzna. kaj poaieni Hiti rlan dulirreii Uru>lva.	§
TKKOM LKTXU«A l*< »Sl> »VANJA j.- •liuAtvv lzp|»C<«lo fll^Xltt. Niuriiiiii«' in fJM.«^,;. ImJiuji«. in iiuu v Mmmjiii r. .'II.	11*43
I iT.
NuhMifiii alfiia^ je: $ SJCMJNl I'. S. Saril'^x Uomis * r>^mo4M>	ILkkIH
f l.i:»».gt iiulijAei« v lika
Skupno: * Mln>r zm iHo UH4
Pr«4wdnlli; MIHAEL.
it WmtrfMd Bt.
Uruoklyn. N. T.
Tajnik: JO.SRPU COOAC4.INIK K»<> Ubertjr A««nuc Wlllidton e^rk. U I.
Po.lprK)»wl ZtDlMlkar:
299 Harmon ar
ANDREJ IVANfiEK B'Wyn, N. T.
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOV ICH 8*3 Krneča Avenu«
Br'toklyn, N. T.
Madaoralkl:
I EllED VEI.EPBC	II. VINKO ZA LOKA R
722S — «?th PUet	71 -M — fiiMh Btrnml
Irkndtl«, U L	Cl«udal«, L. L'
111 jOH!?4 YURKAH
Mt HI m rod Street. Urookly* N. T
ArMrar: JOHKPH POOACHKIK. »M Liberty Ave., Wllllaton Park. L. L Druitva xboruj« vsako Četrto Mbota v «v«Jlh 4ruitv«nlh proatorlh « Amartcan »lavaalaa Au<K*rtum. MS Irving Ava.. Brooklyn. M. V.
kini -um čitali. dri je Winston	«»dlior >pet doprin, sel k
t^iurcbill ]m»s!a 1 tia celo >vnje- ^di^nm raziiTiievanin jnsnalo ga lavtn« im <ina. da s<">tane	vprašanja ameriški
s Tit -m. T/, te-a >k<dpam. «la J»vno>1i.
so Angleži precej zainteresira-	-------- -
lii. On je pridobil oVndova- NAZNANILO nje angleške vlade. .Taz bi že-	.
lel. da bi i uasa vlada stopila	>»«»	zalogo
iz ozadja in enostavno delala: y<1,ll.h'vidov (Atlasov) ter smo Tito. ti =i izvršil sii.-imo d,.In {J1'1 takoj odi*>slidi vsem; ki s<»
A. P. Krasna, pred s. Odbora zn Rdeči križ.
Botanik Saecardo je izraeu-jnal. da poznamo 173.706 rastlin •kili vrst. in meni, da jib utegne bit: okoli 400,000 v celoti.-
rito. ti =i izvršil sijajno delo,] j'.®1 tako'
i -mo zate!*" To bi veliko'i1*1 "»»'očilL Ker je nova za-
loua zelo omejena, bi bilo ]»ri-]>oroČ!ljivo, tla kdor >i jih želi nabaviti, naj ne odlaša z naro-Cena je po 50 centov konVid. Poštnino plačamo mi. Pošljete lahko tndi v V. S.
i m
pomagalo.
Vedite, tia oni niso morali
vzeti sovražniku samo orožne, v., a v	,	, , eilom
tia se htme, ampak so «-e tekom
< 1 veli let — in še to delajo — borili brc® bolniških in lekarniških ugodnosti in potrob-tJČin. Znate ii, tla so njihove izgube v sled za dobljenih ran v bojih večjo, kot v katerikoli drugi armadi, to pa zato, ker nimajo skoro nobenih zdravil: ljudi so operirali brez vsake anastetike, ker ni bilo etra ne kloroforma, ne morfija in nobenih si i čn ili potrebščin! Xe-kaj zdravilskih potrebščin sedaj prihaja do njih po zraku.
Mi sploh ne moremo dovolj tori t i za ta narod. "Ne «Tnemo pozabiti, ko bo minila vojna, kdo se je boril. S tem da je
znamkah po 2 in ."> cente.
14Modem Encyclopedia*f
Zaloga Modem Iuevclopedial je nam pošla, in v sedanjem, času je nemogoče jo obnovit i. j
I
"Ko smo šli v morje bridkostiM
Tudi zalogo knjig: — 14 Ko smo sli v morje bridkosti*' smo razprodali in ni nam mogoče jih več do/hiti.	I
ustanovil svojo vojsko takore-j	Knjigarna Slovenic
koč vz nič. in uvedel nekaj no |	Publishing Co.
vega v vojskovanju, ker je pri dne 2:1. marca, 1944
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
d«Je poljudna
ameriški drž&vliaa.
Poleg vpralanj. ki flk Mfadno sodniki ataTlJo pri lepilu aa dr-CarljajaatTo, ▼seboj« lniji«i-s ie r II. delu nekaj ▼ sinili letnic 1» sgodovlne Zedlnjenlb drtsv, v III. delo pod udoTon Rano, ps Proglas neodvisnosti. IT stava Zedl-■Jeoita drioT, Lineolnos foror ▼ Oettysbarga. Predsedniki 7^dlnjo-alb dri«T in Poedlne drfav«. tas ks|HM Ja
samo 50 centov.
ta as doki prt:
0LOVBNIC PUBLISHING CO. ti« West Uttk 8C.
New l'ork 11. N. V.
dobili v zne«ku ^2.00 za naročnino za Trias Xaroda, fcer ne bi nikdar rad ostal brez njega, ker je zelo priljubljen list. š,? posebno v sedanjem Časti. Pro sini, nikdar mi ga ne vstavite!
S spoštovanjem
Miho Ovčarič, Bessemer, Pa.
ROJAKINJO ZAUKL MWOtT)
Marijo Zgonc, vilovo j»o Matevž Zgonc je zadel preti i-nim tednom delni uutvoud in ji vzel tiar govora. Položil j se jako počasi izboljšuje in je upa iti, da vsaj delno okreva- Imenovana živi na S2G Sheridan St. E.
Sliši .-c, da jt- takih slučajev !več, to mora biti, kakor nekakšna paraliza.
J. Pesliel,
Elv, Minn.
SMItT KOSI.
T>ne 2. januarja je v Albia, Iowia, uinirla Terezija Golob, roj. Valetič, doma iz Trbovelj na Štajerskem. Stara je blia 67 let in v Ameriki je bivala 42 let in zmeraj v Iowa, večino ma na farmi. Tukaj zapušča moža Ignaca, dva sinova, Andreja in Al vina in hčerko Maister brata v Garv, Ind. V starem kraju pa zapušča očeta brata in več drugih sorodnikov. — Naj r miru počiva v airteri£ki zemji!
A. Valetič, Gary, Ind.
vsem jugoslovanskim
staršem/
Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desettirO-če sinov in hčera jnžuoslovan-skih staršev in nahajajo >e na oddaljenih frontah Vzhoda i« Zapada, kjer se bore proti sovražnikom naše demokratske dežele. Xaši lirab'i sinovi bra n i jo s svojo krvjo n;išo doarno vino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavijenje svoliode ir. pra'viee med ljudstvi in narodi
Mnoiri naši vojaki, ki služijo j »od slavno za>tirvo prog in zvezd in ki so sinovi in hčere naših južnoslovanskih staršev f-o pokazali hrabrost in odlič nt»sf ter so prejeli od aineri škili vojnih ob:a>ii mnoge uglednih odlikovanj in pri znanj, kar mod nami ue sme i bi t i pozabljeno. .
iZdiraženi odbor južnoslovan skib Amerikancev -1 tem apeli ra na vse one starše, kateril sinovi, ali .pa hčer<\ so bili otl-j »kovani v ameriških vojnih s' Iali. ali pa so že padli v boju da nn- p:-meno obveste o tem ker tn oflbor želi ohraniti it. zbrati v<e ptidatke o njihovil junaških za?liig;ih. kar bo ^ trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in liče ram.
V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali pad lega vojaka ter imena rodite ljev, v r-1 o odi i kovanja, voja š-ki čin, kraj rojstva. start»> vojakn. kje je padel in v slu čaju odlikovanih pa navedite zasluge, radi katerih jebil ali bila — odlikovan, kakor tr li zadnji naslov vojaka
Vse izčrpne podatke pošlji t. na naslov: The Tnited Com m-ttee of South Slavic Aineri cans, 1010 Park Avenue. "New York, 2S, X. Y.	"
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar ie dane* Slovenskemu Pomožnemu Odboru 1840 W. 22nd Place, Chica go, 111.
V BLAG SPOMIN
Ob Četrti Obletnici,
k« j t* za vedno /atisiitl orl iifpti/aiiljeiii soprog
Frank Richtar
Za vsrifj s« je poslovil od rut«. 23. man a., 1910.
štiri lotu za nami.
Kar Teln* drnjri nl im^l iuuui,
\'/.flji Tf je Qeu)vvi«]j smrt. •
In uaui imutiJii tfrob zaprt
Vtilmtl na veke Tvoj je
A v mislih naSh Ki ves nis.
Dokler ue siiiitemo h Teboj.
M«1 nami živ ^tooiin bo Tvoj.
Žalujtifi ostali MAK V KITH TAM. soprog*, sinovi in hitre.
I itiversal. l»a„ 3.19.IM4
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k drv
ZABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTRF.BU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH Cl. A NOV TFMVF^ <n>i rtCiur CI nvewerr ui™^,
"ULAA NiBOOA* m WWW
THURSDAY, MARCH 23, 1944
P
OD SVOBODNIM SONCEM
SOMAS — Spisal: F. 8. FCT2GAB.____
146
Vse se je zgodilo v trcnotku, obe vojski sta kakor za liip ' dreveneli, ko sta zagledali dvoboj vojvod. Ivo pa se je V l»ad zakotalil v jarek, -o zagnali Sloveni bojni rig in se v '-li na Bizantinee. V ^-.lmeili so zabučali rogcrvi, v boke so-i izni konjenici -o udarili kiji, kopja in sekire. Sapinge so i trobile na beg. »vi:la tzuru >ka konjenica se je okrenila, 07A0-voljena že prej, zbegana og napada, in si sekala pot skozi I po golih Slovenov in Aniov. Za hrbet ji je pritisnila Izto-va konjenica in jo gn?.la do Hebra, preko katerega so se cli zdesetinjeni osb.nk; vrle vojske,, ki jo je vodil kovarnik i niiVmurnik Azbad v pogil>el.
Vojsko Slovenov je obsedla po tej zmagi besno-t. Neveri so tulili: "Naprej! Nad Bizar>o!" Drngi so kakor - " otieoni poklekali pred Iztokom in ga zvali sina Perunovega. i i»t so še dobili ranjene bizantinske vojake, so jih pobijali iji kakor živino 111 metali utripajoča telesa na gnnade Mx-d > jenci so dobili še živega Azbada. Privlekli so ga pred 1 ;<tokn,-
* * Usmiljenje!' * je za je v al Azbad, ko je dvignil s krvjo za-'" o*n in zagledal pred seboj tistega, katerega je bil privezal rishm na povelje nje, k' je sedaj njega poimala v smrt.
Zaklopil je oči, zask r t al z zobmi in šepetaje izustil:
"Prekleta — Teodora!"
Iztoka je s t reda. mrzlica. Obrnil se je od krvavega lica i h rekel tolpi:
*4Vaš je — va,3e je maščevanje za moje trpljenje!"
Divji mladci so ga zgrabili, strgali z njega obleko in zavihteli umirajoče telo--
TOTAAOfLrov L.
SLOVENSKI FANT PADEL NA ENIWETOKTJ
Mr. in Mrs. Anton Košar v Coopei stown, X. Y. sta prejela
sporočilo, da je bil njun sin Anthony Koshar, v^ein svojim prijateljem znan z imenom Tony, ubit v boju. Brzojavka, ki jo je prejel Mir. Košar, pravi:
4 i Vojni tajnik vam želi izraziti svoje globoko so žal je, ker je bil vaš sin Anthony Koshar ubit v bitki pri obrambi domovine if), februarja na otoku Eniwetok v skupini Mairshall-kiH otokov. Pismo sledi." Brzojavko je podpisal James A. Uhlie, generalni adjutant.
Koiporal Anthony KoshaT je bil rojen 17. julija 1918 v Helvetia, AV. Va. S svojimi stariš se ;fe preselil na farmo na Christian Hill, kjer je preživel večino sevojih let in je malo prej, predno je odšel k vo jakom, dobil službo pri Flv
Anthony Koshar
stanjen na Hawai zadnji dve leti. Njegova družina je dobila od njega zadnje sporočilo
Creek Cooperative Milk Plant. S1Tr,i i»nuarja.
Bil ie med pr-vo skupino no-J Poleg oeeta in matere so o-vincev. ki je ods'a iz Coopers- stali še trije bratje: Joseph, town, .11. januarja 1911. Vex bal Frank in Edward doma ter dve se je v Fort McClellan v Ala-'sestri: Ifirs. Joseph Janes v Fly bami. Cez morje odpotoval Creeku in Miss Rose Koshar v v marcu leta 1942 ter je bil na-! Binghampton.
Visoko HO planili zublji, zapršale Nkre in grmada Slo- , V *lan 163111 ^eeki mo : i o v je použila bizantinskega vojskovodjo.	drosti zasledimo tudi pravilo,
PET IN DVAJSETO POC.LAVJE	da drev^ sme podirati samo
Drugo jutro je Iztok želel, da se vi nc z vso vojsko takoj 00 P«.l™ajoc* luni. Znanost J Tcper. Pozval je <tare*ine na posvet. Toda'prej se je t.° vPraSa*J> še ni dala po--nvla krog njega vsa podivjana tolpa in zalit vala pohoda !J®™lla' toda fkll5n.la v
ti Bizancu. Jztok U takoj ..-poznal, da ne ukroti množice. nicl POja^juje. Les, ki je bil.	.
podrt ob rastoči luni, hitreje zato je pri nas ni mogoče zasa
'/. eiiko zgovornostjo je komaj dosegel, da se je narod umiril i zadovoljil z njegovim poveljem:
"Konjenica ae vrne! Po	in bregovih, koder so
: iti Bizantinci, se ne more knetati. Zato naj irre pihota na n sama, naj nalovi krščenikov. naropa srovedi in drobnice, 'eni naj se vrne za Toper, da napotimo domov! Zima
•	zanaša, pot preko Hema še ne l>o zasnežena; ko bi preziniio-ii tod, bi utegnil Fpravda zbrati vojsko; te se sicer ne bomo, toda obilni plen bi na> oviral in mogli bi izgubiti vse,
I r smo si nabrali.'*
Na:od je bil s tem zrdovolien. Pehota se je ločila od njen-ioe in se razlila po gozdih in selih.. Iztok pa je od-'di! pred Toper fakai Trene in Ljubimce. Za vojvodo pe-nti je določil Anta Vil jenoa in S ovena Jarc«zira. Strooro •ma jo naročil, naj se vojska ne rmzleti posamič. T>asi n:
•	čakovati, da bi Bizantinci zbrali novo vojsko, vendar zalite \ naj mu javljajo dogodke sledn ji dan in -e za štirinajst dni % rnejo pred Toper.
Ko je Iztok odjahal na čelu jezdecev, pozdravljan in -lav-n od vseh bojevnikov, ga je ohšla tesna skrb. Po«nal je ^kok in se ločil od voj-;p. Celo Rada v tem trenotku ni <. pel ob sebi.
Ko je zaostal topot keni daleč za njim, je izpustil brzdo, "dpihnil šlem z trla-ve in s-1 zamislil..
'"Preveč vesHja ste mi uatočili l»ogovi, p'oveo!" Zgrozil se je ob misli, »a gre sedaj tja, kjer seže po naj-> n jšem. po Ireni..
"Prizanesite! Samo "e to mi naklonite, še njo, potem mora zvrhana. Poten: jemljite, piipravljen ^m!" Al; že je dvignila glavo kača v njegovem srcu in zasikala. '*(\nTu bojazen ? Kaj so re? zmagovali bogovi? Kaj ■ PcmnT Kaj Svetovit? Tvoja roka je zmagovala — t'vo-uodrost je vodila vojsko! Kdo je otemal Ireno? Perun, •-to vi t, sojeniee? Ona se jim roga in jim ne žsre obetov! 1 o jo je otemal ? Krist? Njen Bog? Zato da jo dobiš li — barbart O, nikoli!" ,
"In vendar ona veruje Kristu in blagoslovi in moli Krista e in moli ga zame, ki sem poklal toliko kapnikov. In e Knst razsrdi name m mi Ireno otme, ko že izteeram rok«o,
I a ji jo položimi kres? "vratu--
Junaka je obšel strah, srce, ki v največjem boju ni poznalo ••»jazni, se je krčilo in trepetalo.
"O, bogovi, o Knste, prizanesite, usmilite se!" Zatieni! je oci, da bi ne videl pretečih senc, ki so plule 1 od neba kakor poslanke Peruna in poslanke Krista. Ali daj »e je med sencami pojavila Irena, z vero v očeh, z ve-
•	«;m upanjem na licu, z blagovestjo ljubezni na srcu:'njene 'nice so se smehljale njegovim dvomom. Na prsi mu je
f*»trkal glas kakor nekdaj:
Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristova ljubezen napolni tvoje sroe!"	j
Kakor iz sanj ga je prebudil peket konj. Konjenica je -hitela zamišljenega vojvodo.
".Ke razmišljaj Iztoče! - V nekaj dneh svatu jeva! In V ju ne bo, greva v Solun! Na bogove!'T ,
Od veselja ožarjeno lice Radovo se je ozrlo v Iztoka. Svarunič je potegnil * krepko roko za brzdet si nadel ■ m, ko da bi si hotel zr. Ščitit i glavo pred skrbi polnimi mi imi, in zočel pogovor z Radom o piru, o svatbi.
Ko je Iatok s četami d^pel zopet pre<l Toper, so privrele i/ uoesdov in špilj deklice, pastirji in mladci, ki so'čuvali plen i i ujetnike. Prvi dan Bvarunio ni žugnil ne z okom ne z be-" l0'.. T>ovolil je polno svobodo divjemu narodu ,da je ve-eljačil br« meje, da so so naplesali in napojili, najedli in ..ni>eli do onemoglega truda. Drugi dan pa j^ zadonka nje-■;<wn resna beseda. V te-ro drago je segnal tolpo ter ji do-bxvil starega opravila Tesači so sekali les in narejali nerodne b <ene telege za prevoz žita Drugi ^o rezljali jarme za voli, nekateri so klali vitre in r|nli da bi jih oprtali volom- in S)njem ter napolnili vanjr plen, ki ga prinese s seboj vojska, opajoča po Traciji. Pastirje je pognal v lože s srpi, da s<j
iro7rli o f rtnt«! n iaJ.____" _	n 1 •!
LES IN LUNA
V stari neni-sani k^nečki hno»imenom "soja." in jo ena, iz^
—K— ^ ------"* med tistih rastlin, Id kmalu
postanejo zelo pomembne za na rodno gospodarstvo« fcioja dajo seme kot fižol, olje, moko — vso na 11 j e-j je porabilo. Je pa kratkodnevua rastlina, in prav
ZNAMENITA LETA.
Od stvarjenja je preteklo po n ačunu iztočno pravoslavne cerkve 7452 let, po računu rim sko-katoliške 6G35, po računu hebrejskem 5705. Piramide v Egiptu so stare 4326 let; azbut no pismo 3S26; grške črke 342t> j steklo 3226 prvi srebrni novci pri Grkih 2726; pr\e knjižnice '3229; rim>ki vodovod 2226; vinogradi v Evropi 2227; julijan ski koledar 1970; Kristovo rojstvo 1944; svilena buba v Evropi 1394; Mohamedovo preroštvo 1361; Cirilica pri Slovanih 1163; arabske številke na zapa-du 1145; puška na Kitajskem 904; tleli te v cerkve na rimsko in pravoslavno 890: ura na kolesa 873; magnet ska igla v Ev ropi 774; papir za pisanje 7(U: steklena ogledala 662 smodnik 649; prva peč v Londonu 642; topovi -v Evropi 613; tiskarne 492; prve žepne ure 442; kajenje tobaka v Evropi 409; krompir v Evropi H60; mikroskop ?54;: toplomer 339: klavir 224; strelovod 191; prvi parni stroj 176; mlatilni stroj 162 prva plinska luč 157; parnik 137; prva lokomotiva 132: šivalnica 115; fotografija 102; telefon 68; fonograf 66 let.
SPISANA V ANGLEŠČINI ^jj
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO
ll!llllllllll!ill!l[(!ll(!llll(l(ll!l(i(IIIIll({|(|
Garden
encyclopedia
Cena knjige:
$3.50
Zdruieni narodi potre bujejo ves odvisni živež. ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu ie mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo ie sedaj!
ZANIMIVOSTI
Rdečo deteljo so koncem 17. stoletja piinesli v Evropo, kjei so jo gojili kot vrtno cvetko. Ko so i>o več desetletjih spo-
V IJC.NI IN TRPKŽ.M PMTNtfNI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va s vojni vrt.
Popolna vsaka hwda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOV F, eno* i novih HiMmrij!
EDINA VRTNARSKA ENCIKMI PEDUA ZA IHKMAfO rOTRKHO! XW visokih h«**«*d — v m« J« Jasno, r»/-lofno, \ pornbfio.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING* CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Tukaj J«, r mi	kujirl VSF.
KAR VA>I 4F. T K KIH \H»KTI O T KM—KAK ZKI.IT fc OKIOKl.ATI IM.MMI člankov vam podrolmu pojx-sni o vrtnarsiiu, » sadili i in -M-janjn. o cnoj.njn in oskrbi »rta. N.ijnovfji* p» jr VRTNARSTVO BRKZ ZKMIJK: «i»»:, ni^linla ra
unifrvanir Aknrfljlvr^v,	rti« -
jih rastlin, mu* nralaviiir rvHlir? _
^h«T»fhio Ici/ulo »Nm povr fakol. kar telite. Prirejeno th vsako ponehie v Zilm/enih drtavah. za \s:,ko zemlj« In vsako se7onn
To knjigo Je uredil K. I) .SKY-MOCK, It. S. A., po* nana o*eha v vrtnarstvu, ki rrtiijo vrtnarski i/-n-dfnrl
i začne t rohneti. Kekaj po dol) 'nega jo mogoče tudi opaziti pri
diti in gojiti na veliko. Kaste pri luči, razvija pa >e v temi.
setvi. Setev bolje uspeva, če To jo tisto znanstveno vpraša-se seje ol» lastoči luni in seme,njo 4*fotoperirxlizma'menjaje trajnejše, če se žito ponuja joče se svotlobe in teme, ki ga oh pojemajoči luni. Nekaterim i danes preiskusajo v rastiin-.ie yse to 4'prazna vera" toda škili vrtovih. S poskusi so pri razširjena je po vsef Evropi in j sli že tako daleč, da umetno Ameriki in tisti, ki imajo ve-jlahko pospešijo zorenje, kar je liko opraviti z lesom: ali vrtni-i velik uspeh, ker je Človek tako mi nasadi, se drže kot sta-\rekoč gospotlar, kdaj bo žetev, roga pravila: Morda so pa le I Zrno še prod letvijo umetno tu zadaj kaki skrivnostni vpli- pripravijo v temi. Poskusi so
. ,	j - i km; Anglija 38 tisoc.kni; Ar-	okoli 17«M> hese< za
znan njeno krnulno vrednost,	o- 4;. - i. t> .,..	v
J	..	'igentma .»o ti>o<- km; Brazilija	zan ie. trirmec ::< m h >
so jo presolili na njive. Kot oo	i.^, \r n	' ,
1	*•	tisoo km; Mehika 2o tisoč	oscIk4
vi tiste lune, ki tako vztrajno spremljal zemJ'jo in v kateri je še toliko nirank. .
V resnici to staro vero potrjuje več dejstev, ki j:h ni mogoče kar tako zavreči. Skušnja namreč kaže, da sc staro, srednjeveško pohištvo, ledeni kipi in leseni deli stavi) iz <lav nili doli dobro drže, dočim mno aro mlajše pohištvo se mnogo
lepotna rastlina pa jo je nadomestila georgina ali dalija, ki jo je botanik dr. Dyahl prinesel iz Mehike..
v oje izra-|o 10.IKM1; književnim okii^nu ra
km; Cehoslovaška in Japonska hijo li'jx.o besed. Sii.ik«-p.-a po i:i tisoč, km; Jugoslavija hli j re je v >vojih spinih uporab zu 10 tisoč. km.
. . . .	.i Najtočnejšo tehtnico je sest a
Največji hotel na svetu^ je yil 11M,hni|ik Kolilman. OV-ut
Hotel Pennsylvania v New ,jiva j(1 Z;1 0,0000001 (desettiso
Yorku z 2200 sobami za 3000 o-
seb. -
Železniško omrežje je znašalo leta 1924 nad 1 milijon kilo
r, a m reč. pokazali, da s temo oh delana in pripravljena zrna vz. vete jo, oziroma dozore do 8 mesecev prej kot navadna zr- .	w
n a. Zadostovalo je, da so vsak da nje osvetljevanje skrčili od lo ur na 12 ur in soja je dozo-iela dva nioseca prej. Pač ne-1 navadno o< Ikri t je za nas, ki mi, slimo, da rastlina tem holj uspeva, čim več- ima
imet rov. S takšno vrvjo bi 30 krat onasal zeniilio okrog Tav-nika. Tretjino vseh prog ima-
in ^icer 425 tisoč kilometrov; Kanada G4 tisoč km; Indija 00 tisoč km Rusija 58 tisoč knt; Nemčija malo manj, Francija 49 ti>oč
ci
del)
mili^rama. ★
Največja morska globina je pri Malajskih otokih in znaša 32.0S3 čovliev. Vrhunce sveta Mt. Everest (SS20 m) hi se tu potopil okoli 30OO čevljev pod; •rladino..
!jal 24.« HM i besed, (ilavni ured n k kakeira velikega lista mora znati 4."),0f)(> izrazov. To -e ti če seveda angleščine.
KOLIKO BESED RABIMO
Po najnovejših raziskavah v Angliji potrebuje petletno dete
. ..... ......... svetlobe
hitreje razpada. Ta pojav je(m sol ti ca. Toda ti pojavi kaže1
jo pomembne izjeme. &e bolj
zelo zanimiv, da bi človek verjel v staro modrost in obsodil prosvetljeno stoletje, ki je o-pustilo stare izkušnje in -i s
nenavadno pa je, da se ta last fno-"t pieilčasnega kaljenja in dozori:ve v umetno obdelanem
tem nakopalo posledice, ki_ se j semenu podeduje — do četrte
s: t ve. In kar je dodajanje temo pri kratkodnevnik rastlinah, to je dodajanje svetlobe pri dolgodnovnih rastlinah.
Tako so spet vračamo k luni in njenim vplivom. Ali ni ras toča luna za nekatere vrste rastlinstva nič drugega, kot
starih zdravniških knjigah naj demo tudi navodilo, da se kri ne sme puščati ob ra^rtoci luni, ampak ob pojemajoči. V nekaterih deželah je tudi navada da se ca-s striženja las ravna po luni.
čeprav moderna botanika £e ne ve zadovoljivega odgovora na te pojave, so vendar tu in dajo nekaj slutiti Morda je to nekaj podobnega kot pri naši solati, lri "strelja" ali — kakor ponekod nravi jo — "zno-ri." Dolgo se bodo znanstveniki ukvarjail s tem vprašanjem, da bi fi razložili tako skromno zadevo kot je običajna solata in so slednjič prišli na to, da fe ta poiav pri so'ati opaža za to, ker je do^godnevna rastlina to je potrebuje veliko svetlobe ^ in čim več svetlobe ima, tem
v-del je, da utegne na podatku živina trpeti glad po^opu-l!?11 T1otraT1^ razvoj pre--•asenih tu noiennih Tkokrniinnh	jhitcva njeno ra-^t.
kažejo danes. Farmarji v Bra ziliji so op?;žili, da se lesa, ki je bil podrt obfrastoci luni, zelo hitro lotijo hrošči in dru*d zajedavci. Društva vrtnarjev v zahodni Evropi potrjujejo, da sadje, ki. je bilo obrezano ob pojemajoči luni, požene mnogo
krajce poganjke, kot pa, če je , , . .	- - ,
bilo obrezano ob rastoči luni.	^etlobe, pojemajoča
Žive meje, ki so bile obstrižene	pa doda->'1T1-^ tome
ob rastoči luni. kažejo veliko "fotoP«ri<>d^em.,» vpliva na veeje ,ve-elje do rasti. Potem- ™st m Z0,nen-'V?	> ^
takem bi luna v svoii rasti in ('lowk'.KVotn- Pa naleti pojem an ju enako vplivala tudi nR skriynosti, ki si jih ne zna
na Ta<st in poje man je oziroma
razvozljati, čeprav se dan za
zadrževanje rasti na zemlji. V . m	inPtl 11^1TT1"1 in nživa
J " " —..... - 'njihove sadove.
7<
^	-	^	w	t'	«	C '---—	— —■ — -V	U« ^ I j	^U
li ucehlo travo in jo «ve7.ali s trtami v trde zavoje. Zakaj
roSenit in poigunih pokrajinah.
(Nadaljevanje prihodnjič)
iPovpem n^lraj drusroga opa-'žajo pri fižolu, ki je znan pod
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADF
Ker žeil, da se Hm bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mr. Jerry KoprlrSek n redil i založnikom, da rojaki lahko dob« ■kladbo po znižani ceni, to Jo
Sedaj 35c
D« komada sa 79 centov.
Naročite iahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
216 West 18th Street New YoTk 11, N. -Y.
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
REVMATIČNE BOLEČI
l> OBIT E
PAIN-EXPELLER
Od l<-ta 18«7 . . . Z:in«*Hljiv liniment za drn/ino
I (i R E
I
Domače živali
Spisal Diimir Feiffei
Kreutzerjeva sonata
Spisal X. Tolstoj
Sto ugank
Spisal Oton Zupančič
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Fridolin Z(>h<a
22
Slovenske balade in romance
Irodil C. Gol ar
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal EnjrpH»ert Ganjrl
Preganjanje indijanskih m;sijonarjev
Spisal Josip Spiliman
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Slapšak
24
Andersonove pripovedke za mladino
Prirwlila Vtva
28
Magda
»l^r«) — Alojzij Remtv
29
Peterčkove poslednje sanje
tlfrr«» — I'uwl Golili
30
Potopljeni zvon
(F^'ra • — <ierbart Flauptruarin
31
Revizor
Nikolaj Va^iljevi.*
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester Košutnik
15
Suneški invalid
Spisal Silvester Kosutuik
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal GJuro Pandurič
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
10
Spisi Krištofa Smida
Poslovenil P. F. H rova t
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K saver MeSko
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Oprinec
32
Spodobni ljudje
i Iirrn • — L. Li|«uvet*
33
Črne maske
(Isrra > — L Andrejt-r
34
Antingone
Poslorenil C Golar
35 •
Pol L*tra Vipavca
(I«ra» — Dainir Feigel
36
Sveti Just
< Jura > — Spisal
dr. F. Petronio
25
Poletno klasje
Izbrane pesmi — Spisal C. Golar
26
Denar
Dr. Kari Englis — Poslovenil Dr. Albin Ofjrls
37
Fabiola in Neža
_(Igrat — Posloveull J. PodlnvSek
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
Uffra) — J. Krbežnlk in F. Roje
HK^Ker je zaloga teh knjig aelo omejena, jt? T'ri naročila priiH>ročljiv0 ome-zbirk, da nam Iki na ta način mogoče vsuke«« zadovoljiti
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	Hew York 11, N. Y.