38-55
za naroinino, za oglase
Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
GLAS
Uprava : Gajeva L Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana ŠL 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Bolgarski zgled Slovanska sloga Srečanje grškega vojnega ministra in jugoslovanskega vojnega ministra v Ljubljani
Laskavo priznanje slovenskemu zadružništvu Beograjska zbornica o novem finančnem zakonu
izhaja vsak dan	V Ljubljani v nedeljo, dne 14. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Huda avtomobilska nesreča avsfw-skega zveznega kancelaria
Kancelar dr. Schuschnigg ranjen, njegova soproga mrtva, sin lažje ranjen
Nesreče kriv šofer
Pariz, 13. julija. AA. Havas poroča z Dunaja: Zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu in njegovi rodbini se je pripetila avtomobilska nesreča pri Ebbelsbergu v bližini Linza. Dr. Schuschnigg je doživel pretres možganov, šofer njegovega avtomobila je hudo ranjen, dr. Schuschniggova soproga pa je podlegla ranam. Mislijo, da je šofer radi trenutne slabosti izgubil vodstvo nad volanom.
Dunaj, 13. julija. AA. DNB poroča : Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je doživel danes opoldne v Ebelsbergu pri Linzu hudo avtomobilsko nesrečo. Dr. Schuschnigg je lahko ranjen, njegova soproga in šofer pa imata hude poškodbe. Poškodbe Schuschniggove-ga sina in policijskega uradnika so lahke.
Berlin, 13. julija. DNB poroča: Podrobnosti o avtomobilski nesreči, pri kateri se je smrtno ponesrečila dr. Schuschniggova soproga, še niso znane. Mislijo, da bo šele preiskava dognala te podrobnosti. Stanje zveznega kanclerja in notranjega ministra dr. Schuschnigga, ki se nahaja v bolnici v Linzu, je relativno dobro. Smrt njegove soproge mu prikrivajo. Vsi člani avstrijske vlade še ne vedo za nesrečo, ker so nekateri izven Dunaja.
Pariz, 13. julija. Havas poroča: Soproga zveznega kanclerja dr. Schuschnigga je umrla od udarca, ki ga je dobila pri padcu iz avtomobila. Truplo pokojnice so položili v kapelico v Ebelsbergu. Zveznega kanclerja dr. Schuschnigga pa so takoj prenesli v bolnico v Linzu. Vse kaže, da bo dr. Schuschnigg kmalu okreval, ker ima samo lahke poškodbe. Vlada je imela takoj sejo, na kateri je sklepala o pogrebu dr. Schuschnig-gove soproge. Mislijo, da se je nesreča pripetila zaradi trenutne slabosti šoferja, ki je zaradi solnčarice izgubil vodstvo nad avtomobilom.
v pravem smislu besede in da za ta žalosten dogodek ni nobene osebne krivde.
Dunaj, 13. julija. A A. Po vesteh iz Linea še niso sporočili zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu, da je njegova soproga umrla. Na zahtevo zdravnikov mu njegova okolica to vest še prikriva.
Podrobnosti o nesreči
Dunaj, 13. julija. O nesreči, ki je doletela državnega kancelar j a dr. Schuschnigga, smo zvedeli tele podrobnosti:
Kancelar dr. Schuschnigg je odpotoval davi ob 9.30 z avtomobilom, v katerem so bili poleg njega njegova soproga, njegov" devetletni sin, en agent in ena vzgojiteljica. Dr .Schuschnigg je potoval na Solno-graško, kjer je hotel preživeti počitnice.
V drugem avtomobilu so bili dr. Schu-schniggovi s premij e vaici podpolkovnik Bartl, orožniški major Kern in gardni oficir.
Ob 12.25 so oficirji kancelar je vega spremstva opazili, da je začel kancelar jev avtomobil, ki je pred njimi drvel s hitrostjo 80 km brez vidnega vzroka mahati na levo in desno in da je nato z največjo silo treščil v neko drevo.
Kancelar j a je vrgel ta udarec z avtomobila na cesto, kjer je ostal brez zavesti. Dr. Schuschniggova soproga je udarila z vso silo z glavo ob krov avtomobila in smatrajo, da je tu dobila smrtonosni udarec.
Oficirji dr. Schuschniggovega spremstva
mislijo, da je nastala katastrofa zato, ker je postalo šoferju hipoma slabo. To pa še ni dokončno dognano. Vzgojiteljica in agent sta ostala nepoškodovana. Dr. Schuschnig-gov sin je lahko ranjen na licu. šofer je smrtno ranjen in je kasneje podlegel svojim ranam.
Zaradi udara je bencin eksplodiral in je nastal požar, toda člani spremstva so ga naglo pogasili.
Na kraju nesreče so takoj uvedli preiskavo, ki pa še ni mogla dognati pravega vzroka nesreče. Posebno vestno so pregledali cesto, ki pa je v pravilnem stanju.
šofer je bil že zelo dolgo v službi dr. Schuschnigga in se je odlikoval s svojo vnemo in hladnokrvnostjo. Smatrajo, da mu je hipoma prišlo sialo, da se je zaradi tega onesvestil in da je tako nastala nesreča. Pregledali so tudi avtomobil, kjer pa niso mogli najti nobene pokvare. Ne izključujejo pa neko nepravilnost avtomobila, ki jo morda niso opazili. Preiskavo je močno ovirala okolnost, da je šofer naglo podlegel ranam in da je avtomobil močno poškodovan.
Kancelar j a dr. Schuschnigga in njegovega sina so takoj prepeljali v bolnico v Linz," posmrtne ostanke ge. Schuschniggo v e pa v mrtvašnico v Ebelsbergu.
Polkovnik Adam, komisar za propagando, je izjavil, da bo dr. Schuschnigg naglo okreval. Msgr. Matzingena, ki se slučajno nahaja v Linzu, so prosili, naj obvesti kancelar j a Schuschnigga o smrti njegove soproge.
Vreme
v naši državi dne 13. 7.1935.
Kraj
Baro- meter	Temperatura najnižja i naj višja		Pada
765.0	15	29	
763.6	13	20	—
704.7	16	29	—
763.6	12	25	—
766.0	6	25	—
762.5	12	25	—
764.0	21	32	—
763.0	21	29	—
764.5	17	—	—
Ljubljana Maribor .
Zagreb .
Beograd .
Sarajevo 'Skoplje ,
Split . .
Kotor . .
Rab . . .
Najvišje temperature veljajo, razen Ljuu Ijane, za prejšnji dan.
Vremenska napoved
Dunaj: Pretežno jasno vreme. Možne so lo kalne nevihte.
Novi Sad: Pretežno jasno vreme. Tempera tura se bo znatno zvišala. Krajevne nevihte niso izključene. Sobice vzhaja ob 4.03 in zahaja ob 19.23.
Ob 2.45 se je kancelar Schuschnigg napotil v Ebelsberg, kjer je ostal pri svoji mrtvi soprogi četrt ure, nato pa se je vrnil v Linz, kjer so ga obdržali v bolnici radi nadaljnega zdravljenja. Dr. Schuschnigg je obiskal tudi svojega ranjenega sina.
Nocoj ob treh so prepeljali posmrtne ostanke dr. Schuschniggove soproge v Linz. Predsednik avstrijske države Miklas je odpotoval popoldne v spremstvu svojeg: osebnega tajnika v Linz. člani vlade, 1 se nahajajo na Dunaju, so se popoldne i o treh zbrali pri finančnem ministru But -schu, ki jim je poročal o nesreči. Ministe, za trgovino Stockinger, ki se nahaja na Semmeringu in minister Fey, ki je na Koroškem, sta se vrnila na Dunaj.
Abe$in$ko vprašanje čedalje osfre/še
Odgovornost za eventualno vojno v Afriki je treba prisoditi Mussoliniju —
Tudi Egipt na preži — V Italiji diši po smodniku
Posle bo vodil Starhemberg
Dunaj, 13. julija. Kmalu po nesreči je imela vlada sejo. O nesreči je bil takoj obveščen podkancler knez Starhemberg, ki je na počitnicah v Benetkah. Vlada je pozvala kneza Starhemberga, naj se takoj vrne s posebnim letalom na Dunaj. Verjetno je, da bo podkancelar Starhemberg vodil državne posle, dokler kancelar Schuschnigg ne okreva.
Uradno poročilo
Dunaj, 13. julija. AA. Korbiro je izdal o avtomobilski nesreči zveznega kanclerja dr. Schuschnigga tole poročilo:
Zveznega kanclerja dr. Schuschnigga je na potu v kraj, kjer je hotel preživeti počitnice, doletela v bližini Ebelsberga pri Linzu huda avtomoblska nesreča. Iz dozdaj še ne ugotovljenih razlogov, po vsej priliki pa zaradi tega, ker je šoferju iznenada prišlo slabo, je kanclerjev avtomobil treščil v neko drevo. Zaradi silnega udarca je zvezni kancler zletel iz voza, ostal pa je pri tem nepoškodovan in ga je zadel samo pretres možganov. Soproga zveznega kanclerja je bila ubita, njegov sin pa lahko ranjen. Od ostalih oseb, ki so bile v avtomobilu, je šofer hudo poškodovan in je v življenjski nevarnosti. Redar, ki je spremljal kanclerja, je lahko ranjen. Vzgojiteljica kanclerjevih otrok je ostala nepoškodovano. Kanclerja so prenesli v bolnico v Linzu.
Dunaj, 13. julija. AA. Vsak hip pričakujejo povratka zveznega podkanclerja kneza Starhemberga, ki bo opravljal dolžnosti kanclerja, dokler dr. Schuschnigg ne okreva. Na Dunaj so poklicali tudi ministra Feya, ki je na počitnicah na Koroškem.
Linz. 13. julija. Tu potrjujejo, da zveznega kanclerja dr. Schuschnigga ni doletela nobena hujša poškodba. Od živčnega pretresa si je že opomogel, vendar na zahtevo zdravnikov še ne sme zapustiti postelje. Po vsej priliki bo kancler šele jutri zapustil bolnico.
Dunaj, 13. julija. AA. Korbiro poroča iz Linza: Ravnatelj javne varnosti za Gornjo Avstrijo grof Rewerter je izjavil o tragični smrti soproge zveznega kanclerja dr. Schuschnigga, la gre, kakor so dognale ugotovitve, za nesrečo
Washington, 13. julija. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je odpotoval danes iz Washingtona v neko letovišče. Pred odhodom je ponovno sprejel novinarje in jim obrazložil stališče ameriške vlade nap ram italijansko-abesinskemu sporu. Uvodoma je dejal, da namerava svoj letošnji dopust preživeti v bližini Washingtona, tako da bi se vsak hip vrnil, če bi nastala potreba. Kar se tiče vzhodno-afriške afere, si je mnogo prizadeval, da bi se itali-jansko-abesinski spor mirno likvidiral. V ta namen je imel pred včerajšnjim dva pomembna sestanka s francoskim in angleškim poslanikom. Zedinjene države pa zaenkrat ne nameravajo neposredno intervenirati v Rimu in Addis-Abebi, ker se spor tiče predvsem evropskih držav. Predsednik Roosevelt pa bo vsekakor jasno pokazal Italiji, da bo vsestransko moralno podpiral britansko akcijo za ohranitev miru.
Merodajni ameriški krogi smatrajo glede na to, da je treba vso odgovornost za eventuelno vojno v vzhodni Afriki prisoditi Musoii niju.
Tudi Egipt na preži
Kairo, 13. julija. AA. Angleški komisar v Egiptu sir Lamusson je zadnje tedne potoval po egiptskem zapadnem obmejnem ozemlju in kontroliral delovanje in položaj tamkajšnjih angleških in domačih vojaških oddelkov. Egiptski listi se obširno bavijo s tem potovanjem, ki mu pripisujejo velik političen pomen. »Basire« poroča v zvezi s tem, da bo Velika Britanija v primeru italijansko-abesinske vojne izkoristila priliko, proglasiti v Egiptu obsedno stanje in bo poslala posebno vojaško ekspedicijo v severozapadno Abesinijo, da zasede vso deželo okrog Tsanskega jezera.
Palatinska garda proti Abesiniji
Rim, 13. julija. AA. Pred kratkim so dobili tudi oni italijanski državljani, ki služijo v vatikanski palatinski gardi poziv v redno vojaško službo. Odposlali so jih v vzhodno Afriko. V političnih krogih so se tedaj pričeli zanimati, kakšno stališče zavzema Vatikan napram italijanski vojaški akciji proti Abesiniji. Kakor poroča sedaj Transalpina, je papež, v tej zadevi med drugim izjavil: Člani palatiuske garde morajo izvršiti svoje dolžnosti kot dobri Italijani in zaradi tega ni potrebno zahtevati od italijanske vlade, naj z njimi posebno dobrohotno postopa.
Politični krogi so sedaj prepričani, da Vatikan odobrava italijansko akcijo v Afriki. Vsekakor bi večji vpliv Italije v Abesiniji omogočil katoliškim misijonarjem, da bi razvili v abesinskih deželah večjo delavnost.
V Italiji diši po smodniku
Milan, 13. julija. AA. Listi tudi danes intenzivno komentirajo govor britanskega zunanjega ministra ter do neke mere izražajo priznanje njegovim izjavam, da ima Italija kot velika sila pravico do kolonizacijskega in civilizatoričnega dela v Afriki, ter da je Abesinija storila Italiji krivico. Vendar pa odklanjajo sleherno mirno likvidacijo spora.
»Gazzetta del Popolo« pravi, da si mirne likvidacije ni mogoče tako enostavno zamisliti, kakor kažejo besede angleškega zunanjega ministra. Italija je prisiljena bojevati se proti Abesiniji, ker bi v drugačnem primeru morala imeti v svojih vzhodno-afriških kolonijah leta in leta večjo vojsko v stalni pripravljenosti.
»Corriere delta sera« pribija, da je morala Italija postati nezaupna in da zato
zanjo niso prepričevalne niti sentimentalne izjave ministra Hoarea o tradicionalnem prijateljstvu med obema državama.
Rim, 13. julija. Napadi Abesincev proti italijanskim kolonijam v vzhodni Afriki se neprestano ponavljajo. Po žalitvi italijanske zastave in izivanju oficirjev in zastopnikov italijanskih oblastev in po napadih na vojaške odposlance so se ponovili tipični nastopi abesinskih oficirjev in rednih čet. Vsi ti incidenti kažejo, da ne gre za dejanja neodgovornih čniteljev, ne za slučajne nastope. Zaradi tega si ni mogoče raztolmačiti, zakaj zahteva abesinski cesar sklicanje sveta Društva narodov, ki naj uredi italijanj sko-abesinski spor. V političnih krogih pravijo, da bo zdaj Italija, ki je izčrpala vsa redna diplomatska sredstva, in skušala na miren način izvesti prijateljsko pogodbo iz leta 1928., prisiljena seči po takih prisilnih ukrepih, ki bodo lahko zavarovali avtoriteto njenih predstavnikov proti Abesiniji.
Rim, 13. julija. AA. V zvezi z zadnjimi obmejnimi incidenti med italijanskimi kolonijami in Abesinijo piše list »Tevere::, med drugim, da je protiitalijanska akcija v Abesiniji dosegla že tako mero, da je ni mogoče več prenašati. List se vprašuje, ali bi mogel kdo zameriti Italiji, če se mora zaradi tega brigati bolj za svoje interese, kakor za Društvo narodov. Angleška vlada je priznala, da je Abesinija storila Italiji krivico. Priznati pa mora obenem, da zahteva sedanje stanje radikalno izpremem-bo. To bo Italija zdaj tudi storila, končuje list.
Addis-Abeba, 13. julija. AA. Abesinska vlada nima pojma o trditvah italijanskih listov, češ, da razširjajo v Addis-Abebi brošure s pozivom na vojno proti Italiji. Tu pravijo, da ta vest ne odgovarja resnici, ker dozdaj italijanska vlada še ni storila nobenega uradnega koraka v tem vprašanju.
London, 13. julija. AA. Listi poročajo, da je italijanska vlada naročila pri nekem podjetju v Južni Afriki pet tisoč ton zmrz-lega mesa za svojo vojsko v Vzhodni Afriki. Naročila se bodo začela izvrševati meseca avgusta. Dobave bodo po v zmislu sklenjene pogodbe trajale do meseca oktobra.
Bolgarski zgledi
Letos je minulo petnajst let, odkar je Stamoblijski uvedel na Bolgarskem splošno delavno dolžnost. Bilanca le delovne dolžnosli je nad vse razveseljiva, saj so bila v leti 15 letih na način dovršena ta dela: 112 km novih železniških prog, 256 km železniške proge je bilo razširjeno in popravljeno, 4157 km cest popravljenih, izvršena so bila nadalje razna dela na 5844 km proge, 2026 km cest je bilo nasutih z gramozom, 1047 km cest razširjenih, zgrajenih je bilo 713 novih mostov ter 1608 km novih osuševalnih kanalov, zgrajenih nadalje 62 km novih opornih zidov, 75 novih vodnjakov in 39 km vodovodov je bilo zgrajenih, sezidanih 32 enonadstropnih in 8 dvonadstropnih hiš, iid., itd. Poleg tega pa so bila izvršena še nekatera velika dela, tako 70 km dolgi in od 4 do'6 m široki obrambni nasip ob Donavi.
Pri vseh teh delih je bilo povprečno zaposlenih od 20 do 30 tisoč delovnih zavezancev, ki so dobivali vso oskrbo in 20 levov, (kar je manj ko 10 Din) na dan. Dežava je s temi deli prihranila skoraj 110 milijonov levov, kolikor bi ta dela več veljala, če bi jih izvršila brez uporabe zakona o delovni dolžnosti. Kot omembe vredno pridobitev je treba tudi omeniti, da se je zdravje vseh pri teh delih zaposlenih zavezancev zelo popravilo in da se je dvignil tudi njih moralni čut. Delovna dolžnost je bila torej uspešna na vsej črti.
Ne vidimo nobenega resnega razloga, zakaj ne bi podobne organizacije javnih del izvedli tudi v Jugoslaviji. Na eni strani zahteva veliko število brezposelnih naravnost po takšnem izvajanju javnih del, na drugi strani pa se tudi že tako množi število delamržnežev, poklicnih beračev in sumljivih subjektov, da je Ireba tudi misliti na njih trajn ozapostitev. Samo po sebi pa se razume, da je treba brezposelne, ki so le po nesreči brez posla zaposliti drugače, kakor pa delamržneže. Brezposelni bi morali dobivati poleg polne oskrbe za sebe in svojo rodbino $e plačo v denarju, dočim bi dobivali delo-mržneži samo hrano in brez vseh pribol-škov. Poleg tega bi bilo tudi nadzorstvo nad delom in obnašanjem delomrž-nežev mnogo strožje, da bi tudi vsak nepoučen mogel na prvi pogled videti razliko med onimi, ki delajo postovoljno in onimi, ki so obsojeni na prisilno delo.
Danes, ko so javna dela na dnevnem redu in tudi že v programu vlade, bi bil tudi pravi čas, da se lotimo bolgarskega vzgleda. Na eni strani moramo pri svojih skromnih sredstvih gledati na to, da veljajo ta dela čim manj, na drugi strani pa bi s temi deli dvignili tudi gospodarsko življenje.
V	vsaki banovini bi bilo treba organizirati tekšne polke delovne armade in kakor kaže že lepi vzgled dijakov, je v narodu dosti volje in smisla za takšen način izvajanja javnih del. Posebni gospodarski odbori bi morali v vsaki banovini prevzeti skrb za oskrbo teh delovnih polkov, država pa bi morala skupno z banovino poskrbeti za financiranje del, ki bi jih izvedli ti polki. Po potrebi pa bi se mogli ustanoviti podobni delovni polki tudi za okraje in občine.
Pri takšni organizaciji javnih del pa bi bilo zelo pomagano tudi našim brezposelnim duševnim delavcem, ki bi kot in-ženjerji, upravniki delavskih taborišč in podobno našli zaposlitev in zaslužek.
Posebno velika korist pa bi bila v moralnem pogledu. Marsikateri uboj, marsikateri zločin bi bil preprečen, če bi vsakemu delomržnezu in postopaču grozilo prisilno delomržnezu in postopaču ' grozilo prisilno delo, in sicer pod pogoji, ki ne bi biti lahki. Danes pa je že tako, da je poklicni berač, pa celo kaznjenec dostikrat mnogo na boljšem od poštenega človeka, ki je le po nesreči brez posla. Ni čuda, če se demoralizacija širi in če doživljamo vedno bolj kričeče dokaze posirovelosti in najbolj divjaških zločinov. Treba zato enegično napraviti konec onim vzrokom te demoralizacije in od vseh teh vzrokov ie postopaštvo najtežje.
V	gospodarskem, državnem, finaneial-nem in na zadnje še v moralnem pogledu bi bila podobna delovna obveznost, kakor je na Bolgarskem že 15 let uspešno v veljavi, dobiček. Res ne razumemo, zakaj je potem tudi ne bi uvedli.
Begunci iz Addis-Abebe
Diiibuti, 13. julija. Iz Addis-Abebe in drugih večjih abesinskih mest je prispelo včeraj v Dži-buti okoli 100 članov italijanske kolonije v Abe-siniji. Med njinii- je bilo tudi nekaj misijonarjev s.skupino ameriških črncev.
Pred obnovo diplomatskih odnošajev med Belgijo in Rusijo
Moskva, li), julija. AA. Agencija Tas poroča, da sta si včeraj izmenjala ruski poslanik Potemkin in belgijski poslanik D'Estroi v Parizu pismi, ki določata obnovo doplomatskih odnošajev med obema državama. Belgijski poslanik je sporočil g. Potemkinu, da je belgijska vlada po razgovorih, ki so se vršili poslednje tedne, pripravljena vzpostaviti normalne diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo in imenovati svojega poslanika v Moskvi. Nadeja se, da se bodo obnovili prijateljski odno-šaji med Rusijo in Belgijo, posebno še pa, da se bodo povoljno razvili medsebojni gospodarski odnosi. Poslanik Potemkin je v svojem pismu odgovoril belgijskemu poslaniku v imenu sovjetske vlade, da je bilo sporočilo sprejeto z zadovoljstvom in da bo ruska vlada storila vse, da tudi v odnosu z Belgijo utrdi mir in omogoči nov razvoj prijateljskih in gospodarskih odnošajev med obema državama.
Tifus v Rimu
Epidemija tifusa se v Rimu vedno bolj širi. Bolezen je zahtevala že več ko 100 človeških žrtev. Obolelo pa je doslej nad 3000 ljudi. Zaradi tega so oblasti izdale vse mogoče odredbe, da se bolezen čimprej zatre. Tudi v Vatikanu so bile izdane odredbe, ki naj preprečijo, da se bolezen ne razširi še v papeški državi.
Angleški poslanik pri Vatikanu Charles Wingfield je bil premeščen v Lizabono.
Nad Valencijo in okolico je divjal včeraj strašen ciklon, ki je popolnoma razdejal vas Fuentes da Val de Pero. Le cerkev je ostala kolikor toliko nepoškodovana. 1500 ljudi je ostalo brez strehe. Ves promet je onemogočen, tako da se razvija reševalna akcija le z velikimi težavami. Neka žena je bila ubita, okrog 10 drugih oseb pa je bilo težko ranjenih.
Potres v Romuniji in na Bolgarskem
Lnudon, 13. julija. AA. Reuter poroča iz Bukarešte: Po vsej Romuniji so čutili potres.
Sofija, 13, julija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Davi ob 2.41 so aparati tukajšnje potresomerske postaje zabeležili potresne sunke v daljavi 260 km. Sunki so bili dokaj
Trst, 13. julija. Semkaj je prispelo nekaj vojakov iz Eritreje na dopust. Vojaki pripovedujejo, da je v ital. kolonijah strahotna draginja. Liter vina stane 12 lir, 1 liter vode 5 lir. Že po dveh dneh dopusta pa so oblasti vojake pozvale nazaj.
šibki. Čutili so jih po vsej severni. Bolgarski tik do Sofije, zlasti pa v severovzhodni Bolgarski. Dozdaj še ni poročil o kakšni škodi.
Litvinov pride v Prago
Prager Tagblatt poroča, da je češkoslovaška vlada povabila ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova na obisk v Prago. O. Litvinov je sprejel vabilo, ki mu ga je izročil češkoslovaški poslanik v Moskvi.
Italija—Grčija
Rim, 13. julija. AA. Grški podpredsednik vlade in vojni minister general Kondylis je bil včeraj dopoldne sprejet v avdijenco pri italijanskem kralju v San Rossoru. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci poseben pomen, enako tudi razgovorom, ki jih je imel general Kondylis z Mussolinijem, o katerih vsebini je službeni komunike kratko poudaril, da so se nanašali na ojačenje prijateljskih odnošajev med Italijo in Grčijo.
»Giornale d’Italia« se danes obširno bavi z italijansko-grškim sodelovanjem v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kjer imata, kakor pravi list, obe državi iste interese.
»Lavoro Fascista« pravi med drugim, da so se likvidirali vsi nesporazumi, ki so se zadnje čase pojavili med Italijo in Grčijo. Italija je vedno zavzemala lojalno stališče napram grškim notranje političnim dogodkom. Takšno stališče je zavzela tudi sedaj, ko je nastalo vprašanje o obnovi grške monarhije. S posetom generala Kon-dilisa so se hkratu prenehale tudi vse govorice, da Italija podpira Venizelosa in njegove pristaše.
Vročina v Ameriki
Val vročine se je razširil iz zapadnih tudi že na vzhodne ameriške države. V zadnjih 24 urah je umrlo v newyorski in sosednjih državah 18 ljudi za solnčarico.
Polkovnik Dreyfuss je umrl
Tu je včeraj po dolgi bolezni preminul polkovnik Dreyfuss. Doživel je 75 let. Kakor znano, je bil polkovnik Dreyfuss leta 1894, ko je bil kapetan, obtožen, da se je zapletel v neko špijonažno afero. Bil je obsojen na težko ječo in so ga poslali na Hudičeve otoke. Njegovi prijatelji pa so dosegli, da je bil proces obnovljen in leta 1906. je bil Dreyfuss rehabilitiran.
Politični utrinki
Resolucija Jugoslovanske narodne stranke
Odbor Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo je razpravljal pod predsedstvom dr. Potokarja in V prisotnosti člana strankinega izvršnega odbora, bivšega narodnega poslanca g. dr. Metikoša Milana ter ob navzočnosti odbornikov iz vseh srezov Slovenije in je na svoji seji v Ljubljani dne 13. julija 1935 o političnem položaju v državi, zlasti še v Sloveniji soglasno ugotovil:
Stoječ na načelu, da je samo dober Slovenec, dober Hrvat in dober Srb dober Jugoslovan, poudarjamo, da je pravilna rešitev političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj mogoča samo ob popolni enakopravnosti vseh državljanov.
Odklanjamo vsako politično formacijo, ki bi stremela v svojem delovanju za tem, da se onemogoči pravična borba političnih grup za pravilno rešitev hrvaškega in slovenskega vprašanja, ki se moreta rešiti le po načelu popolne enakosti in enakopravnosti.
' • v 1 » I	r	I ■	- j .
. I .	V	w r »
:: / ■
1— “v — ■	l	-) i. J J J,
Vsi soglasno sprejeti sklepi se odpošljejo vodstvu stranke z naročilom, da upošteva splošni težki položaj v vsej državi, predvsem pa v Sloveniji.
*
Poslanec dr. Svetislav Popovič demantira,
da bi nameraval ustanoviti svoj poslanski klub. Vzdržuje pa se vest, da nameravajo neopredeljeni poslanci ustanoviti lasten klub.
Splitska obrtniška zbornica je poslala predsedniku vlade spomenico, v kateri zahteva ustanovitev gospodarskega sveta.
Posl. Dako Makar je vstopil v Jevtičev klub.
Aea Stanojevič je pozval vse pristaše radikalne stranke, da začno z ustanavljanjem strankinih organizacij šele potem, ko bo stranka prijavljena in njeno delovanje od notranjega ministra dovoljeno.
Shodi opozicije
Beograd, 13. julija, b. Za jutri je napovedanih mnogo političnih shodov, ki jih prirede voditelji opozicije.
Obisk v Binasi
Bukarešta, 13. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je sprejel danes dopoldne v Sinaji v avdijenci romunskega zunanjega ministra Titulesca. Avdijenca je trajala polni dve uri.
Nj. kr. \ris knez-namestnik Pavle je nate prisostvoval intimnemu kosilu v kraljevskem dvorcu Pelešu. Kosilu so prisostvovali tudi člani spremstva. Po kosilu sta se Nj. Vel. kralj Karol in Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle napotila v Breazo, kjer sta prisostvovala vajam organizacije »Streserjev«.
Po povratku v Sinajo je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle vnovič sprejel zunanjega ministra Titulesca in z njim nadaljeval dopoldne načeti razgovor.
Sofijske slavnosti
Sofija, 13. julija. Prvi nastop Sokolov in Junakov, ki je bil napovedan za včeraj popoldne, so morali zaradi nekih tehničnih razlogov odgoditi na danes. Snoči se je vršila na trgu Aleksandra Nevskega manifestacija slovanskega Sokolstva, na kar so jugoslovanski Sokoli položili venec pred spomenik Vasilija Lovskega, apostola bolgarske svobode in nezavisnosti. Po tej poklonitvi so se zbrali junaki in Sokoli v povorko, ki je z bakljami odkorakala skozi mesto. Na ulicah so se gnetle množice ljudi, ki so s silnim navdušenjem pozdravljale Junake in Sokole in vzklikale bratstvu južnih Slovanov.
Sofija, 13. julija. Nj. Vel. kralj Boris je sprejel včeraj v avdijenco člane glavnih odborov saveza SKJ, ČOS, poljskih in ruskih sokolskih organizacij ter saveza bolgarskih Junakov. Voditelje jugoslovanskega Sokolstva je predstavil kralju bolgarski notranji minister in predsednik saveza Junakov general Atanasov.
Šahovski turnir
Beograd, 13. julija, b. Danes so se v okviru šahovskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije igrale samo prekinjene partije. König je remiziral s Trifunovičem, Bröder je premagal Filipoviča, dr. Drezga — Kalabarija, Pirc — VR' trovića, dasi jo po prekinjeni partiji izgledalo, da bo prišlo do remija. Pirc je danes remiziral tudi z Avirovičem, Kostič pa s Trifunovičem, König jo v lepi igri premagal Kalabarja. Nerešeni sta ostali le dve partiji: med Nedelj' kovičem in Kalbarjem in med Totom Schrei* berjem. Sedanje stanje je: Koriič 5, Pirc in König po 4 in pol, Trifunovič 4, Schreiber 3 it pol (2), Vukovič 3in pol, Nedeljkovič 3 (D» Tomovič 3, Bröder 3, Astaloš 2 in pol, Tot 2 (1), Filipovič in Drezga 2, Petrovič in Avirovič po 1 is pol, Kalabsr pol (1).
Po proračunski debati bo parlament odgoden
Narodna skupščina se ponovno sestane 20. okt. — Scia finančnega odbora
Beograd, 13. julija, b. Kakor smo se informirali, se sestane Narodna skupščina k proračunski debati o predlož. zakonu za proračunske dvanajstine 18. t. m. Proračunska razprava bo menda po skrajšanem postopanju in bo trajala do 25. t. m., nakar bo zakonski predlog izročen fin. odboru senata v odobritev. Poslanci in senatorji bodo nato odšli na počitnice. Parlament bo nato šele 20. oktobra sklican k rednemu zasedanju.
Beograd, 13. julija, b. Danes dopoldne je bila seja fin. odbora. Predsedoval je dr. Marko Kožulj. Obravnaval se je proračun fin. ministrstva. V debato so posegli skoraj vsi člani fin. odbora in naglašali, da je število upokojencev preveliko, in kritizirali ustanovitev novih oddelkov v tem ministrstvu, kakor tudi vso našo monopolsko politiko. Zahtevali so znižanje cen monopolskih predmetov, pri katerih država dela s 400%—60ü°/o dobičkom. Vžigalice stanejo n. pr. državo 20 par, prodaja jih pa po dinarju. Seja se je nadaljevala do 17.30. Potem je prišel na dnevni red proračun notranjega ministrstva. Oglasilo se je k besedi zelo mnogo poslancev iz opozicije.
Davčni predlogi
Beograd, 13. julija, b. Narodni poslanec Mileje Sokič je predložil več amandmanov k fin. zakonu. V enem izmed teh zahteva, naj se za siromašne smatrajo oni, ki ne plačajo več kakor 300 Din osebnega davka brez doklad na zemljiški in obrtni davek ter davek na kapital.
Napredovanja in namestitve
Beograd, 13. julija, b. Za šefa personalnega odseka v ministrstvu notranjih del je postavljen min. svetnik v 4. pol. skupini I. stopnje g. Stanko Masič. — Napredovala je v 5. skupino učiteljica na šoli za defektno deco v Ljubljani ga.
Štefanija Gruden. — Postavljena sta za sodna pristava pri okrožnem sodišču v Celju g. Jereb Bogdan, pri sreskem sodišču v Celju pa g. Josip Polec. Za sodu. pripravnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu je postavljen Zupan Anton, za sodn. pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju pa Jereb Miha. Prestàvljen je od okrožnega sodišča v Novem mestu k okrož. sodišču v Ljubljani sodni pripravnik Stanko Klavs, od celjskega okrožnega sodišča k ljubljanskemu okrožnemu sodišču pa dr. Dušan Kraigher.
Predsednik vlade na Bledu
Beograd, 13. julija, b. Nocoj potuje predsednik vlade dr. M. Stojadinovič na Bled, kjer se bo sestal s podpredsednikom grške vlade gen. Kondilisom, ki se je mudil v zvezi z vprašanjem restavracije monarhije na Grškem sedaj več časa v Italiji.
Potres v naših krajih
Beograd, 13. julija. ÀÀ. Davi ob eni uri šest minut in deset sekund so v potreso-merskem zavodu na Tašmajdanu zabeležili začetek potresa v daljavi 290 km vzhodno od Beograda. Največji prigib zemlje v Beogradu je bil ob eni uri 7 minut in 6 sekund in je znašal 38 mikronov z valovno periodo 4 sekund. Konec potresa je bil ob 1.30. S lem potresom se pričenja vrsta slabejših potresov na vzhodnem obronku južnih Karpatov v kar-patsko-balkanski koilini.
Intervencija zaradi pevke Mezetove
Beograd, 13. julija, b. Narodni poslanec Karl Gajšek je vložil na prosvetnega ministra pismeno vprašanje glede odpusta članice beograjske opere gdč. A. Mezetove. Zahteval je pojasnila, zakaj je bila odpuščena ta tako znana in priljubljena umetnica, ki je vživala toliko priznanja in simpatij med beograjskim občinstvom.
Preisli smo iz tokoMtih mi Slovanska sloga
Danes, ko je velik praznik vseslovanskega bratstva, dane», ko Sofija druži vse slovanske brate Sokole in tako manifestira celemu svetu slovansko slogo — naše domače časopisje sploh ne omenja, ali pa se samo bežno spominja slovanskih dni v Sofiji. Zalo pa lem živalmeje meša domačo godljo ter tako manifestira proglas sedanje vlade pomirjenja. Žilavi so zlasti padi na našega brata dr. Marušiča. Časopisje kar tekmuje, katero bo bolj zasledilo in oblatilo voditelja treznih Slovencev-,Tugoslovanov. Širokoustijo se, da je bil br. dr. Drago Marušič slovenski minister. Dovoljujemo sii vprašati, od kdaj j.„> ta resor v Jugoslaviji? Kolikor vemo. tega resora sploh ni in dejstvo je, da je bil brat dr. Drago Marušič minister za socialno politiko in narodno zdravje, ne le Slovencev, temveč vseh Jugoslovanov.
Ako pa sprejmemo tezo, da je br. dr. Drago Marušič zaslopal samo Slovence kol minister kraljevine Jugoslavije, potem sledi nujno, da je bil brat dr. Drago Marušič tudi kot prostovoljec Aleksandrove vojske zastopnik onih Slovencev, ki so med vojno kričali: »Srbe na vrbe!?. »Dentschsprechen!? itd. itd. ter ovajali avstrijskim oblastem jugoslovansko orien-tirane Slovence. Toda to bi bila gotovo prevelika čast za buda dr. Draga Marušiča, kajti v dobroveljskih četah Aleksandrove armade so slali še drugi bratje Sokoli in omladinci, ki so zavestno pograbili Aleksandrove puške v prepričanju, da je le v njegovi zmaga svoboda — ne samo Srbov, temveč vseh Jugoslovanov.
Pisanje naših domačih časopisov je neokusno, neopravičeno, brez vsake podlage in tudi že dolgočasno, zato smatramo mi Sokoli, nositelji jugoslovanskega bratstva in slog«, napade na našega brata in dobrovoljca dr. Draga Marušiča kot podzavestno izživljanje najaižjih instinktov, ker jim manjka vsaka razsodnost. S tem smo končali polemiko z domačimi listi v zavesti, da se s takimi »senzacionalnimi odkritji o br. dr. Dragu Marušiču? ne gradi, ne utrjuje, pa tudi ne ruši Aleksandrove Jugoslavije, ki jo čuvajo složno neokrnjene armade Sokolov. Zdravo! čuvajmo Aleksandrovo Jugoslavijo!	_______
Podzemski rov so odkrili
Kamnik, Pi. julija.
Ves Kamnik je po koncu in poln ugibanj, kakšne tajnosti so se v starih časih godile nad zemljo in pod zemljo lega prijaznega mesta.
Ko so namreč včeraj popravljali zid pred predorom industrijskega lira, ki pelje s kolodvora Kamnik-mesto v smodnišnico, so meter pred predorom odprli skrivnosten rov. Ves je lepo vsekan v lapor in nekako 150 cm visok ter kakih 50 cm širok. Seveda se je zbralo takoj polno radovednežev in otroci so v rov prodrli tako daleč, da so se njih glasovi čuli le še nejasno. Ljudje mislijo, da je rov še izza časa pravljične Veronike, drugi pa spet sodijo, da je bilo po tem v skalo vsekanem hodniku zvezano mesto z gradom Zaprice. Danes bo posebna komisija kamniških strokovnjakov napravila v rov ekspedicijo ter ga preiskala in določita njegov namen in pomen.
Tekstilna industrija na IV. Mariborskem tednu
Maribor, 13. julija.
Nikdo ne bo oporekal, da Maribor ni eno najvažnejših industrijskih središč v naši državi. Seveda se industrija povojnega Maribora bistveno razlikuje od predvojne. Pod vplivom jugoslovanskega industrijskega protekcijo-nizma ter ugodnih elektrifikacijskih razmer sc je v Mariboru najvišje razvila tekstilna industrija, katere predvojni Maribor ni poznal. Med največje spadajo tekstilna podjetja: Doc-tor in drug (tkalnica, predilnica in apretura), Hutter in drug, Mariborska tekstilna tvornica, Barvarna in apretura Ehrlich v Jezdar-ski ulici, Thomova tovarna svilenih tkanin v Mlinski ulici. Schenskega tkalnica, barvarna in apretura v Linhartovi, Marko Rosner, Ju-gotekstil in Jugosvila. Vsa omenjena podjetja bodo razstavljala svoje tekstilne izdelke tudi na letošnjem IV. Mariborskem tednu, tako da bo ta prireditev dobila res značilno industrijsko obeležje.
17 konkurzov in 21 prisilnih poravnav
Splošna državna statistika objavlja uradno, da je bilo meseca junija L 1. 17 stečajev in 21 prisilnih poravnav izven stečaja. Po posameznih banovinah se razdele takole (prvo število pomeni stečaje, drugo pa prisilne poravnave): vardarska 1 (0), vrbaska 0 (0), dravska 3 (8), drinska 0 (2), dunavska i (2), zetska 2 (1), moravska 2 (0), primorska 0 (2), savska 5 (6), področje uprave mesta Beograda 3 (0).
Lani je bilo v istem mesecu 2G stečajev in 39 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so bili razdeljeni takoV: vardarska 3 (2), vrbaska 0 (2), dravska 2 (9), drinska 3 (t), dunavska 2 (7), zetska 1 (1), moravska 2 (2), primorska 3 (0), savska 8 (11), področje mesta Beograda 2 (4).
Slovanski kurz v liublianski operi
Razgovor z direktorjem Mirkom Poličem
Ljubljana, 13. julija.
Ob zaključku gledališkega dela v naši drami smo prinesli poročilo že pred tednom, danes pa smo se olirnili na direktorja našega opernega gledališča g. Mirka Veliča in ga prosili za izjavo o delu in uspehih v pretekli sezoni in o izgledih za prihodnjo sezono.
živahno ustvarjanje kljub težkočam
Gosp. direktor nam je pripovedoval: Minula sezona zaznamuje vkljub občutnim motnjam v delu (zlasti zaradi posebno hudih obolenj med osebjem) zelo živahno ustvarjanje naše opere. Novo postavljena dela so bila tako v glasbenem kakor v sceničnem oziru tako skrbno pripravljena, da ni mogla njihovim izvedbam prigo-
varjati niti še tako nenaklonjena kritika. Če se že vpošteva, da je bilo vsega skupaj 12 opernih ter 5 operetnih novosti, to je skoraj po dve na mesec, je to uspeh, ki ga ni mogoče zanikati. Pri tem pa so prišla na vrsio tudi prav težka dela kot n, pr. Hovanščina, Francesca da Rimini, Petruška, Štirje grobjani itd., ki zahtevajo izredno velikega študija.
202 predstavi in dva koncerta
Popolnih novitet je bilo 10 (v oklepaju število izvedb) Musorgskij: Hovanščina (9). Odak: Dorica pleše (7), Koczalski: Zemruda (5), krstna predstava; Stravinski: Petruška (5), De Fala: Kratko življenje (5), Zandonai: Francesca da Rimini (5), Wolf-Ferrari: Štirje grobjani (13), Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron (21), Strauss: Zdaj vam eno zaigram (It), Stolz: Izgubljeni valček (8).
Na novo postavljenih in delno predelanih del pa je bilo 7, in sicer: Hoffmannove pripovedke (tl), Mignon (9), Faust (3), Gorenjski slavček
(2)	, Boccaccio (12), Od bajke do bajke (4).
Izmed repriz, ki so bile tudi deloma osvežene
je g. direktor navajal: Traviato (9), ki je doživela svojo 25. predstavo, v novi postavitvi. Prodano nevesto (4), v kateri so nastopili kot gostje Zikova, Hola, Križaj; Manon (5), v kateri sta gostovala Bordino in Piccaver. Tosca
(3)	z gosti: Majdičevo, Mitrovičevo in Zikovo; Jenufa (5); Trubadur (2) z gosti: Majdičevo, Oljdekopova in Adrianom: Carmen (G) z Mitrovičevo, Bourdinom in Rijavcem: Parsifal (3), ki je ob evharističnem kongresu dosegel svojo 10. predstavo v Ljubljani. Vsega je opera v minuli sezoni absoivirala 202 predstavi in dva koncerta (komemoraiivni po blagopok. kralju Aleksandru).
—	Kakšni so izgledi za prihodnjo sezono?
—	Prihodnja sezona ne obeta b:U slaba. V času splošne depresije se taka oznaka lahko smatra za pozitivno. Predvsem moram poudarili, da bo z angažmajem gdč. Ojdekopove, odlične pevke res izrednih kvalitet izpolnjena občutna vrzel, zaradi katere je v poslednjih sezonah bilo delo v operi cesio najresnejše ogroženo. Poleg nje si namerava uprava zagotoviti še nekaj novih moči. Ker pa tozadevna pogajanja še niso zaključena, ne morem o tem še ničesar poročati. Od dosedanjih članov nam odhaja v Zagreb naš Marjan Rus, ki se je doslej tako uspešno uveljavil v mnogih važnih partijah. Namerava pa s cestitili gostovanji ostali še nadalje v najožjem stiku z našo opero.
—	Kakšen repertoar nam obetate /a novo sezono?
—	Repertoarni načrt za i	jo sezono še
ni definitiven. Vršijo se še posvetovanja o lem, kako bi vzlic finansijskim težavam ohranili dosedanji slovanski kurz. Üprava je skušala vedno doslej kljub manjši verjetnosti finančnega uspeha izpotniti vsaj do polovice svoj repertoar iz jugoslovanske in slovanske glasbene kulture. Minulo sezono smo imeli 12 slovanskih dei (od teh 4 jugoslovanska) od 33 izvajanih, kar je še vedno lepo razmerje. Vendar ne moremo prezreti dejstva, da je cela vrsta odličnih slovanskih del, ki tvorijo pri drugih slovanskih operah osnovni repertoar, šla preko našega odra ob skoraj popolnem nezanimanju našega občinstva. Naj navedem tu nekaj primerov: Smetana: Dalibor, Libuša; Dvorak: Rusalka; Förster: Eva, Novak: Luzerna, Janaček: Katja Kabanova, Moniuszko: Halka, Rožieki: Eros in psihe, Rimski-Korsakov: Sneguročka. Črepnin: Ol-Ol, Stravinskij: Oedipus rex, itd. Tudi dela. ki zaznamujejo nekaj dolgotrajnejši uspeh kot n. pr.: Pikova dama. Onjeghi, Knez Igor. Boris Godunov, Jenufa. Koštana itd., ga'dolgujejo bolj vztrajnosti opere, ki Iti vsekakor rada ustvarila pogoje za slovanski repertoar, kot pa zanimanje občinstva. Da, še celo Tri oranže.:, ki so vzbudile pri prvi izvedbi pravo senzacijo, so pri drugi boljši in popolnejši klavrno usahnile! Ni čuda, če se ob takih dejstvih pojavljajo predlogi, naj bi se forsiranje slovanskega repertoarja začasno opustilo. Na izvedbo čakajo še prekrasna dela kot n. pr. Dvorakov Jakobi», Dimitrij, razna dela Smetanova, Fibichova, Ja-načkova itd. Pa Musorgskega Soročinskl sejem, Ženitev: Rimskega Satko. Kiteš; Čajkovskega Mazeppa; Lisinskega Porin itd. Za muzika same zapeljivosti, za blagajno pa... Mogoče bi moderna ruska produkcija bolje uspevala. Poskusili bomo (ako pridemo do materialov, ki jih zaman iščemo že tri tela) mogoče s Šostakovičem (Lady Macbeth) ali Korčmarevim (Soldat Ivan). Iz ostale slovanske literature prihajajo v poštev mogoče Martinu (Igre o Mariji). Karel (Botra smrt), Jeremijaš (Bratje Karamazovi). Iz jugoslovanske morda nova Gotovčeva »Ero s onoga svijeta , katere premiera se pripravlja v Zagrebu. Iz slovenske nam je predložena kopica dvomljivih operet. Oper nič! Konjunktura?! In tako moramo v glavnem iskati v »svetovni literaturi;'. Ta pa je že pošteno izčrpana: uspešnih novosti pa ni. Mogoče bo tvoril izjemo »Sibuk« (Rocca). Če se izkaže, pride na spored. Prav tako > Der Gürnstling (Wagner-Regenyi). Sicer pa so že določene premiere Angeline (Rossini) in Kavalirja z rožo (Strauss), dela ki se že študirajo. Povsem na novo (z novim sporedom) pa smo postavili v začetku sezone še opere: ; Madamine Butterfleyi, »Aida:. »Figarova svatba;:, ostali repertoar pa še ni določen.
V opereti pa pridejo na vrsio »Korneviljski zvonovi v predelavi prof. Šesta. »Mam’zelle Nitouche: v uspeli zagrebški predarvi (Dubaič) ter Brodskoga »Kralüea rulete«.
Še mnogo bi bilo treba povedati, posebno o vprasaniu režije... je izjavil gospod direktor, upam pa. da vam bom o tem še talil,o spregovoril oh priliki obiave celotnega repertoarja.
ž.'
Vod/a romunskih zadrug prof. Mladenac v Ljubljani
Laskave izjave o slovenskem zadružništvu
Ljubljana, 13. julija.
Včeraj sta prispela v Jugoslavijo ugledna zastopnika romunskih zadrug, profesor bukare-škega vseučilišča dr. (»romoslav Mladenac in podnačelnik romunskega kmetijskega ministrstva Jovan Nanm. ki sta oba znana odlična romunska zadrugarja. V petek sta obiskala vse odlične zadruge in ustanove, zvečer pa so imeli odlični pionirji za zadružništvo svečano za-družniško večerjo pri Savezu nabavljalnih zadrug, na katerem jih je pozdravil predsednik Miloš Štihler. Prof. Mladenac je na večerji, ki so jo priredili naši zadrugarji v čast visokemu gostu, ugotavljal potrebo po zadružniškem delu vseh bližnjih sosedov — vseh balkanskih držav za ustanovitev balkanske zadružne zveze.
Danes popoldne je bil v Unionu prijeten zadružniški sestanek, na katerem se je razvil razgovor o pomembnosti zadrugarskega dela za narod. Sestanka so ae udeležili vsi naši odličnejši zadružniki: za Zvezo slovenskih zadrug g. Schauer, za Zadružno zvezo g. Kralj, predsednik kreditnih zadrug direktor Reisner, predsednik nabavljalnih zadrug državnih železnic svetnik Mirko Punčuh iu odbornik Črve k, za Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev sodni svetnik Žigon, čkui Upravnega
odbora Saveza Nabavljalnih Zadrug državnih uslužbencev g. Deržič. predsednik nadzornega odbora Kreditne zadruge državnih železnic Karel Zupančič, šef računovodstva direkcij« in finančni svetnik v pok. za Kreditno zadrugo g. Skalar.
Kot načelnik najstarejše zadruge v Ljubljani, ki je pravkar praznovala svojo GO letnico, je spregovoril na časi gosta g. dr Mladeura zdravico direktor Reisner. Gospod Mladenac se je nato v francoskem jeziku zahvalil g. Reismerju za tople besede. Dva dni, kar je preživel v Jugoslaviji, je bil deležen bratske pozornosti naših zadrugarjev in more samo ugotoviti, da je ideja zadružništva globoko ukoreninjena v Jugoslaviji, višek zadružnega gospodarstva v Jugoslaviji pa predstavlja naša Slovenija. Pri nas se ne polaga važnost samo na bankarstvo in gospodarsko zadružništvo, ampak sploh na za-družniški pomen gospodarstva, ki teži za 9iste-mom koordinacije in za tem, da zamenja kapitalistično gospodarstvo z načrtnim gospodarstvom, osnovanim na zadružnih principih. V Beogradu je g. Mladenac govoril s predstavniki naših zadrugarjev in so sklenili, da je treba skkniti zvezo med romunskim, jugoslovanskim
in bolgarskim zadružništvom in s tem ustvariti osnovo za balkansko zadružno zvezo.
V pogovoru je g. profesor izjavil, da je na yvojem potovanju po Jugoslaviji videl, da teži vse delovanje voditeljev zadrug res v blagor delovnih slojev, ker je kot član centralnga odseka mednarodne zadružne zveze ugotovil, da se v Sloveniji in v Jugoslaviji vrši zadružniško delo res po pravih zadružnih načelih.
Gospod profesor je še posebno naglašal, da zadružništvo postaja važen činitelj v narodnem gospodarstvu naše države. Upa, da bo njegovo potovanje po Jugoslaviji začetek bližnjih in or-goničnih, gospodarskih-ideoloških odnošajev naših dežel.
Profesor Mladenac bo v Baslu na 14 dnevnem tečaju predaval o pomenu zadružništva. Gosta je spremljal do meje g. Ahmed Kemura, uradnik Saveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev iz Sarajeva. .
Abiturientom !
Na Vidov dan ste zapustili srednjo šolo, htair., ki Vam je skoro eno desetletje dajal prve realne nauke na pot v resnejše življenje in delo. Mnogi ste s srednjo šolo končali svoj študij, da si z maturitetnim izpričevalom poiščete kruha, še več pa Vas je, ki boste študij nadaljevali in Vam naj velja teh par besed:
Niste še stopili na akademska tla, toda že čez par mesecev bomo.kolegi, sodelavci pri reševanju stanovskih vprašanj in gotovo tudi soborci za našo jugoslovansko nacionalno idejo. Vendar bodite že danes prisrčno pozdravljeni z željo, da po zasluženih počitnicah, telesno in duševno oklepljeni, vstopite v naše vrste in jih okrepite z mladimi, zdravimi in borbenimi silami.
Vendar pa vedite tovariši, ki prihajate med nas. da študij in razmere na univerzi niso tako rožnate, kot izgledajo na prvi pogled. Akademsko življenje je brez nekdanje romantike, polno socialnih brig, zagrenjenih s sredstvi in metodami nizkih nazorskih borb. Tudi mi smo za fair borbo, ne pa za boj s klevetami in nesramnim žaljenjem naših svetinj, ki bi morale biti lastne vsem, ki bivajo na jugoslovanski zemlji, katerih pa se naši nasprotniki stalno poslužujejo in s tem najjasneje kažejo, kdo so. Taka borba more biti le škodljiva akademskemu ugledu, ni pa zmožna doprinesti niti najmanjšega k skupnim stanovskim interesom. Tudi mi smo za tekmo, ki je izraz, naše etične višine in za iskreno sodelovanje, kar smo že mnogokrat pokazali, nikoli pa se ne bomo našli pri skupnem delu z ljudmi, ki nas poznajo takrat, kadar nas potrebujejo, drugače pa se poslužujejo proti nam najpodlejših in najumazanejših sredstev.
Nova doba. v katero stopamo danes, nas ni presenetila. Ne strašimo se dela, ne strašimo se tudi boja, v katerem bomo onemogočili vsak destruktivni namen ene, kakor tudi druge struje na naši univerzi. Popolnoma smo neodvisni in ne bomo nikoli reagirali na tozadevne očitke levičarjev in katoliško usmerjenih; pot, ki jo hodimo, je ravna, menjajoči časi in prilike je ne izpreminjajo. Kritičnemu in objektivnemu človeku mora bili potrdilo naše dosedanje pozitivno delovanje, uvidel bo pa ludi jalovo prizadevanje onih, ki samo govore in spletkarijo.
JNAD Jadran, kot najstarejše nacionalno društvo zbira v svojih vrstah vso jugoslovansko omladino, ki veruje, da je edina rešitev vseli problemov možno le na podlagi jugoslovanske nacionalne ideje, ki nam je in nam ostane vedno nit voditeljica. Jugoslovanstvo, tolikokrat s posmehom imenovano pri naših nasprotnikih in za njih še vedno nerešeno, smatramo za sintetično celoto, ki je v njej dopuščena evolucija, kar nikakor ne more škodovati prirodnim vrednotam, ki so lastne posameznim Jugoslovanom. Socialna pravičnost in borba proti krivicam, storjenim naši narodni celini, to je par dejstev, ki jih zastopamo in ki naj Vam, mladi tovariši! služijo za opredelitev tekom študija na univerzi in potem v bodočnosti. Poglobite se vase, spoznavajte samega sebe in po kritični presoji se odločite.
Ni naš namen, da udrihamo po svojih na sprotnikili in se tako poslužujemo njihove taktike: zdelo bi se pa nam neopravičljivo, da bi Vas, naši bodoči tovariši ob začetku študija postavili nepoučene na pol, kjer hodijo laži-mo-ralisli in intriganti, ki nimajo drugega dela in uspehov, kot da lovijo mlade akademike in jih z visoko donečimi frazami, ki jih vedno očitajo nam, vabijo v svoje klube. Take neakademske taktike se mi ne poslužujemo. Mi računamo z dozorelostjo našega pripadnika, ki sam ve, kje je njegova pol in ki se ne pusti zapeljati z raznimi vabami, ampak z odločnim ko rakom krene v fronto nacionalne omladine.
Današnje prilike nas kličejo k pospešenemu delu, mladi borci skupaj in na svidenje pri skupnem delu in borbi.
JNAD Jadran.
Vi
laz
hočete nekoliku odpocitka in razbremenitve, bodisi zaradi starosti aii pa razširjenja podjetja.
iščem odgovornega vodilnega mesta, star sem 30 let. trgovsko naoliražen, obvladam 5 jezikov, posedujem orga-nizatorične sposobnosti, sem iniciativen s petletna prakso na vodilnem mestu. Za cvonuielmi soudeležbo imam sredstva na razpolago. Ponudbe pod »Organizator« «a upravo »Glas Naroda.
Grški voi ni minister Kondi Us z ge neralom Žinkovičem v Liubliani
T.evo: Gen. Kondilis in gen. P. živković s spremstvom in predstavniki oblasti pred odhodom s postaje. — Desno : Gen. 1-. živković z generante to, banom dr. D. Pucem in županom dr. Vladimirjem Ravniharjem pred izstopom generala
Kondilisa iz vlaka.
Včeraj se je malo po 12. pripeljal minister vojske in mornarice gen. Peter živković iz Rogaške Slatine. Na potu iz Rima pa se je ustavil v Ljubljani podpredsednik grške vlade in grški vojni minister general Kondilis.
Min. vojske in mornarice general živković je ob pol 13. prišel na peron, kjer je bila postrojena častna četa 40. pp. z zastavo in vojaško godbo. S postajnega poslopja so vihrale državne zastave. Generala živ-kovića so pričakovali di viz. general Nedelj-ković, komandant Dravske divizije, pomočnik kom. Dravske diviz. brig. gen. Ivan Jovanovič in brig. gen. Gjorgje Pekič z večjim številom višjih častnikov. Razen teh so bili zbrani na kolodvoru ban Dravske banovine g. dr. Dinko Puc s tajnikom dr. Brolihom, mestni načelnik dr. Vladimir Ravnihar, nač. prom. oddelka Ivan Deržič in upravnik policije g. Keršovan z več višjimi uradniki. Ob ministrovem prihodu je godba zaigrala državno himno. Komandant polka polk. Ljubomir Živanović je podal raport, nakar je min. general živković obšel častno četo in jo pozdravil. Zatem se je minister vojske in mornarice z g. banom in mestnim načelnikom ter generali te to umaknil v čakalnico, kjer je ostal v razgovoru z gg. banom in mestnim načelnikom do prihoda brzovlaka.
Brzovlak z Rakeka je prispel z malenkostno zamudo malo pred tri četrt na 13. Ostra povelja, godba je zaigrala grško državno himno in podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondilis je s svojim spremstvom izstopil. Poleg drugih se nahaja v njegovem spremstvu tudi grški poslanik na našem dvoru Metaxas. General Kondilis se je pozdravil z generalom živ-kovićem in drugimi odličniki, nakar je obšel častno četo. Takoj za tem mu je minister gen. živković predstavil našo generali-teto in višje častnike, nakar se je gospoda z avtomobili odpeljala v hotel Union na kosilo.
Popoldne ob 15.40 je odpotoval minister Živković z grškimi gosti in spremstvom s potniškim vlakom na Bled.
Gen. Kondilis in gen. živković s spremstvom pred častno četo 40. pešpolka
Gen. Peter živković se razgovarja z županom dr. Vladimirjem Ravniharjem.
Gen. Peter živković pred častno četo
V жпатепш krampa, lopate,
podkve...
Danes obhajajo mestni delavci ljubljanski morda svoj največji praznik, ko razvijejo svoj prapor in ponosno znamenje svojega tovarištva ter vedno na pomoč pripravljenega dobrega srca.
Stalni mestni delavci naše občine imajo каг dve človekoljubni organizaciji, namreč svojo zavarovalnico in pa podporno društvo, ki danes razvije svoj prapor. O zavarovalnici mestnih delavcev smo pisali že zadnjič, ko smo poročali, da so s svojimi trdo prisluženimi prihranki postali lastniki pol milijon dinarjev vrednega letovišča in okrevališča Posavec pri O točah. Podporno društvo je bilo pa ustanovljeno leta 1926 in je že izplačalo 178.000 Din posmrtnin In podpor svojim onemoglim tovarišem. Zavarovalnica skrbi za pomoč v bolezni in na starost, podporno društvo pa podpira onemogle ter daje posmrtnino, in sicer izplača po smrti odraslega člana 1600 Din, po smrti otroka pa po starosti 600 do 800 Din kot podporo za pogreb in druge stroške. članov ima podporno društvo okrog 320 tako, da je namenjeno nad 1000 osebam, ker podpira tudi rodbinske člane. Da bi pa društvo dobilo čim več prispevkov, obenem pa nudilo svojim članom plemenito zabavo, so osnovali tudi odsek za igre in prav dobro vprizorili Meškovo »Mater« ter »Kjer ljubezen, tam nebo«. Tudi kritičnim gostom teh predstav so bile igre prav všeč,
saj je med mestnim delavstvom in njihovimi svojci več talentiranih mladih moči.
Podporno društvo mestnih delavcev se torej pod vodstvom predsednika Svetka pripravlja na svojo lOletnico in jo danes praznuje z blagoslovitvijo in razvitjem prapora, ki je načrte zanj napravil sam mojster Plečnik. Vedno je bil mojster dober z njimi in prijazen, pa so ga korajžno naprosili še za to delo. Od srca rad jim je ustregel, da se presrečni postavljajo z delom tako velikega umetnika. Drog je ves okrašen z dragulji najrazličnejših barv, ki so seveda iz popolnoma pristnega stekla. Na drogu vihrajo trije mali, z lipovimi listi okrašeni preporčki, ki se prelivajo v barvah državne in narodne trobojnice ter v barvah mesta Ljubljane. Na praporcih je zlat napis z imenom društva in letnico njega ustanovitve 1926, na drugi strani so pa na malih praporčkih s srebrom in zlatom vezena znamenja njih dela: kramp, lopata in podkev na prvem, nakovalo, klešče in kladivo na drugem in žaga, oblič in pravokotnik na tretjem praporčku. Nad vihrajočimi praporci je pa grb gospodarja mestnih delavcev, zlati grb mesta Ljubljane s stolpom in zmajem. Ta nastavek je izrezal iz lesa kipar Božo Pengov, pasarska dela je napravil pasar Avgust Mence j, izvezle so pa praporce sestre v Marijinem domu. Prapor, ki je pravo sveto znamenje
ali paladij našega mestnega delavstva je umetnina prve vrste, da se le redko katera organizacija ponaša s praporom ali znakom večje umetnostne vrednosti.
Danes ob 10. bo pred Mestnim domom razvitje in blagoslovitev prapora pod pokroviteljstvom predsednika Zveze magi-stratnih organizacij, mag. direktorja Frana Jančigaja, ki bo obenem zastopal tudi mestnega župana dr. Vladimirja Ravniharja. Svečanosti se gotovo udeleži tudi mnogo občinstva, da s tem našemu delavstvu pokaže simpatije, ki jih tudi zasluži, saj le redko kateri stan tako lepo skrbi za svoje bolne in onemogle ter sploh podpore potrebne tovariše in njih s ojce. Prapor naj bo pa našim mestnim delavcem v spodbudo k nadaljnjemu delu in požrtvovalni ljubezni do bližnjega!
Naša vas
Za našo zemljo na severni meji!
S severne meje smo prejeli dopis, ki nam priča, s kakšno ljubeznijo drhti slovenski kmet za svojo grudo. Zato objavljamo dopis v celoti:
Nikdar se ne more naša javnost preveč brigati za našo severno mejo. Vse narodno delovanje bi moralo biti usmerjeno semkaj Ako se ta severni obrambni zid zamaje, kje naj val potujevanja zopet zastane? Ne delajmo si nikakih iluzij, da je naša država narodna država, dolžnost je naša, da tudi sami čuvamo to mejo in jo utrjujemo z vsemi sredstvi.
Da je to naše naziranje pravilno, se nazorno vidi v zadnjem času.
Dolgo časa so se naše poturice zatajevali, klonili, hinavsko zavijali oči, — ko so pa slutili nekak svoboden dih, ki je zavel po naši Jugoslaviji, ko vedo, da našega Maistra ni več, — dvignili so svoje potuhnjene glave, pokazali so svojo barvo. — Nemška prireditev v Novem Sadu nas je lahko v mnogem podučila. Zdaj lahko vidimo, kako se Nemci pridno pripravljajo. Mi • "emo tujega, a ne dovolimo, da nam kdo še kaj odvzame, ne dovolimo, da bi nam še kdo pljuval v obraz, da bi se nam na naših tleh posmehoval in tlačil nas! Ti časi » minuli za vedno! —
Na severu tukaj je avtohtoni narod samo naš slovenski narod, katerega je pa nemška ekspanzivnost mnogo odtujila svojemu narodu z raznimi perfidnimi sredstvi s podporo vseh činiteljev v pokojni Avstriji: Država in južna železnica sta nastavljali v teh krajih svoje eksponente, razni Ornigi, Mravlagi, Huterji, Ososeli itd. so pa naš narod uničevali s šnopsom, tako, da je naš kmet postal na svojih lepih domovih navaden viničar in še nemškutar-ski. Kar niso mogli sami pokupiti slovenske zemlje nemškutarski magnati, so pa prodali vpoklicanim Nemcem,, ki so tako kolonizirali naše Slovenske Gorice itd. Šlo je sicer počasi, ker naš narod je bil precej odporen, ampak šlo je vendar. Ako ne bi prišli ti kraji pravočasno še v krilo svoje prave matere Jugoslavije, potem ne vem, kako bi bilo vkljub trdnim in zanesljivim postojankam. —
Vsakdo je mislil, ko smo stopili mi na plan, da bodo ti izrodki pognani tja, kamor spadajo. Nekateri so šli sami, drugi so se potuhnili in nobenemu se ni skrivil las na glavi.
Čas je, zadnji čas je, da se državna politika na severu temeljito revidira. Absolutno nobenega popuščanja ne smemo dovoliti. Utrditi moramo to mejo, (kakor tudi seveda proti Madžarski), s tem, da bo narod zadovoljen in navdušen za svojo državo. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi kupovali tujci še naprej našo zemljo tu ob meji. Ustanoviti bi se moral zavod, ki bi vsako parcelico, ki bi bila naprodaj, pokupil, država pa bi ne smela dovoliti prenosa naše zemlje na podanika iz sosednje države.
O tem so časopisi že pisali, pa še ni nič ukrenjeno. Zadnji čas je, da se kaj ukrene, drugače bo prepozno!	C.
Sv. Jurij ob Taboru
Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 21. t. m. 2. tekmo žanjic. Tekma se bo vršila na njivi tov. Karničnika pri tov. Apatu v Kapli. To pot bodo pokazali tudi naši fantje svojo spretnost pri sukanju srpov in bodo skupno s tovarišicami tekmovali za naslov :: najboljše žanjice« v naši okolici. Spored prireditve: Ob 2. zbirališče pri tov. Apatu, nato odhod povorke na tekmovališče. Po končani tekmi se vrši kmetska veselica na vrtu tov. A pata in mladinsko zborovanje. Vsi, ki vas napredek in delo naše mladine zanima, vljudno vabl jeni !
Šenkov turu
Za danes napovedana tekma žanjic je preložena. Prirede jo pa združena Društva kmetskih fantov in deklet Šenkov tuni, Skaručna, Moste, Medvode, Voglje in Zapoge v nedeljo 21. t. m. v Vodicah. Zbirališče je ob 3 popoldne pred gasilskim domom v Vodicah, nato pa v povorki odhod na tekmovalni prostor. Po tekmi bodo razdeljene tekmovalkam nagrade, nakar se prične veselica pri »Kramarju«. Vse prijatelje slovenske vasi prosimo, da nam preložitev, ki je nismo zakrivili sami, oproste in nam z obilno udeležbo na naši prireditvi prihodnjo nedeljo izkažejo svojo naklonjenost.
öraevnl dogodki
X Tiskarski škrat. V članku »Gospodarske razmere koroških Slovencev«, ki smo ga priobčili dne 13. t. m. (včeraj), je tisk. škrat precej razsajal. V prvem stolpcu je imelo biti tiskano namesto Drveša vas — Drveša ves; namesto Podjuna in ,Timska dolina pa Podjuna ali Ju liska dolina. V drugem stolpcu ima stati, da imenujejo koroški Slovenci koruzo: večinoma turščico (ki je prišla k nam menda res iz Turčije), ponekod pa jo imenujejo sirk. — Pomotoma je izostalo tudi ime pisca g. učitelja Jožefa Jekla.
X Avtomobilisti bodo praznovali svojega patrona. Automobilisti in motociklisti imajo svojo krstno slavo in sicer praznujejo god svojega zaščitnika sv. Krištofa. Že nekaj let prireja Autoklub izlete, združene s praznovanjem patrona avtomobilistov. Letos bo izlet 28. julija k Bohinjskemu jezeru, kjer bo proslava, in sicer v cerkvi sv. Duha ob jezeru. Na zunanji strani cerkvenga zidu je slika sv. Krištofa, kjer bo posvetitev ob 11. uri. Gotovo se bo ta dan zbralo v Bohinju veliko članov bencinsko bratovščine, tembolj, ker je že kraj, kjer se slavnost vrši, vabljiv.
X Javna borza dela v Ljubljani išče za takoj : 1 damskega krojača, 1 hlapca, 1 raznašalca kruha, 1 vulkanizerja, 1 zlatarja, 1 urarja, 1 kravarja, 1 krojača.
X Gasilskim župani in četam, ki so prejele okrožnico »Gasilske župe Beograd-Zemun-Pan-čevo«, štev. 152, od 6. t. m., priporočamo, da jo pošljejo v prepisu tej župi do 15. t. m. Izločijo pa naj celi 4. odstavek, ki se glasi: »Zavlačevanje izdavanja te živl jenske ... itd.« — Gasilska zajednica Dravske banovine.
Prima listar suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri
PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14
X Nesreča Mariborčanke v Karlovcu. Po Korani, ob kateri je več kopališč, ki so dobro obiskana se je vozila v čolnu Mariborčanka gdč. I. S. Sredi reke je skočila iz čolna v vodo tako nesrečno, da je zadela z glavo v dno in se hudo potolkla po temenu. Kopalci so pritekli na pomoč in jo rešili iz valov, katerih žrtev bi gotovo bila, če bi pomoč ne bila tako hitra.
X V smrt, ker ni dobila obleke. V Sarajevu je izvršila samomor 15 letna Habiba Smaič, ker ji oče ni hotel kupiti lepe obleke, katero si je zaželela in v kateri bi se rada sprehajala na promenadi.
X Kralj angleškega tiska nad Zagrebom. V
petek je priletel s svojim letalom nad Zagreb lord Beaverbrook. Na poti je iz Italije v Budimpešto, odkoder bo odletel še na Dunaj, v Berlin in nato zopet domov v London. Lord Beaverbrook je lastnik dnevnika »Daily Express«, ki ima milijonsko naklado. Spremljal ga je Američan Peterson, ki je lastnik enei>a največjih ameriških dnevnikov »New York Daily News«.
X Nagrajeni glasbeniki. Ob priliki 15 letnice Zagrebške filharmonije so bile razpisane nagrade za najboljša orkestralna dela. Glasbeniki so poslali 12 orkestralnih del in 8 kvartetov. Prva nagrada 5000 Din je bila razdeljena štirim konkurentom, in sicer Ivanu Brkanoviču, Milu Cipri, Božidarju Kuncu in Borisu Papan-dopullu.
X Skrajšanje delovnega časa. V Zagrebu so se obrtniški delavci začeli potegovati za skrajšanje delovnega časa tudi v teh obrtih. Na Češkoslovaškem velja 40 urni delovni čas ne samo v industriji, temveč tudi v vseh obrtih. V Zagrebu delajo na primer brivski pomočniki tudi do 60 ur na teden. Brez posla pa je na stotine brivskih pomočnikov, ki bi dobili delo, če bi se delovni čas zaposlenim tovarišem skrajšal.
X Francoska feministka Chartier v Zagrebu. V ponedeljek bo v Zagrebu predavala o francoski ženi in o ženah drugih narodov znana francoska feministka ga. dr. Chartier, ki je predsednica Nacionalne zveze Soroptimist klubov, to je organizacije, ki združuje vse Francozinje, ki se udejstvujejo v poklicih.
X Zemlja zasula pet delavcev. V bližini Sr-bobrana se je pripetila huda nesreča pri gradnji novega mostu. Pet delavcev je kopalo globoko in široko jamo. Med delom se je vsul na delavce plaz zemlje. Tovariši ki so takoj prihiteli na pomoč, so izkopali vseh pet ponesrečencev. Eden je bil vqs razmrcvarjen in mrtev. Piše se Matija Katrajn. Star je bil 19 let. Štiri delavce so pa odpeljali v bolnišnico, kjer se bore s smrtjo.
X Pustolovcem prepovedan vstop. Dubrovniška občina je prepovedala kopanje v svojem kopališču na Pločah vsem sumljivim, toda elegantnim in z akademskimi naslovi opremljenim pustolovcem, Nedavno je bila namreč neka gospa, ki je potovala s »Kraljico Marijo«, žrtev takega pustolovca.
X Na Rabu je več gostov kakor lani. Doslej je prišlo na Rab okoli 1200 gostov, med katerimi je največ tujcev. Lani ob tem času jih je bilo le okoli 1000.
X Obletnica. Vsi, ki smo lela 1905. zapustili kranjsko gimnazijo in se razšli po svetu, se po tridesetih letih s svojimi tedanjimi profesorji snidemo v torek, dne 23. julija letos ob 19. uri na vrtu hotela »Union« v Ljubljani, da se pogovorimo, kako je bilo in kako nam je. — Z odličnim spoštovanjem : dr. Grašič Ivan.
X PISMO IZ TIBETA. Vse emigrante, posebno pa emigrantske organizacije nujno naprošamo. da prefitajo pod gornjim naslovom priobčeni članek v »Pohodu« z dne 13. julija in temu primerno izvajajo vse potrebne konsekvence. — Več emigrantov, članov NO.
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Nedelja, 14. julija. Katoličani : Bonaventura, pravoslavni : 1. julija, Kuzma in Damijan.
DEŽURNE LEKARNE:
Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Glince, Tržaška c. 12.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Sokol Vič: javni telovadni nastop ob 16. na telovadišču na Glineah.
Šentjakobski pevski zbor: vrtna veselica na letnem telovadišču Sokola Ljubljana IV na Dolenjski cesti ob 16.
Otvoritev umetnostne razstave g. Inkiostrija v Jakopičevem paviljonu, ob 11, dopoldne.
Primorje : Siavija (O.) ob 17.30 na igrišču Primorja.

'tr/vrat// ga zVv*
„ЈЗаскшот
DR .OETKER™
pecilnim praškom
*Izredni občni zbor društva «.Delo in eksistenca*, ki naj bi bil v nedeljo 14. t. m., se iz tehničnih razlogov preloži na nedoločeni čas.
*	Odlikovanje. Mestno poglavarstvo v Ljub-
ljani je prejelo od občine v Padovi v Italiji diplomo in srebrno medaljo, s katero je bil odlikovan na razstavi nabožne umetnosti v Padovi 1. 1933 akad. slikar in kipar g. Tone Kralj in je odlikovanje g. Kralju izročilo. Agitacija za zimo......................LUTZ
*	Javna borza dela v Ljubljani išče za takoj: 1. krojača, 1 vulkanizerja, 1 tkalskega mojstra, 1 zlatarja, 1 urarja, 1 zidarja, 1 ko-respondenta za holandski in angleški jezik, 1 rudarskega inženjerja kemika, 1 rudarskega inženjerja, 1 inženjerja za vojni materijal. 1 ključavničarja-orodničarja, 1 tekstilno-tehnič-nega poslovodjo, 1 vzgojiteljico z znanjem nemščine, 1 violinistko za damsko kapelo v Beograd, 1 steklorezača.
Elektromotorji ^П;РВ",=?.
no « «oliki Izbiri »a prodaj. Lasina delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avio-dmam, elektromotorjev ler vseh eleldroapara-lov. Izvršujem vse električne inslalaciie za razsvelljavo in pogon * flEKIROPODlfUE
FRAHIO PERCINLIĆ-Ljubljana
GOSPOSVETSKA CESTA 16
.* Padel je pred tramvajem. Štefan Bašelj iz Ljubljane, delavec, zaposlen pri mestnem cestnem nadzorstvu, se je mudil danes dopoldzie pri mitnici v šiški. Po nesrečnem naključju je padel baš, ko je prihajal tramvaj. Tramvaj ga je precej oplazil po glavi, tako da je dobil resne poškodbe. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v bolnišnico.
*	Ne ve, kdo ga je ranil. Franc Prešeren, 26-letni posestnikov sin iz Dvorja pri Cerkljah, je doma dobil y zioči od 12. do 13. julija baje v spanju precejšnjo rano na glavi. Sam ne ve, na kakšen način jo je skupil. Nahaja se v bolnišnici.
*	»Za otroke brez doma« je naslov današnjega predavanja v radiu ob 4.12. Ga. Hočevar-Megličeva bo govorila o uspehih, katere so dosegli novodobni Mladinski domovi drugod, ter naznačila smernice, po katerih bi se moralo tudi pri nas urediti skrbstvo za osirotelo deco.
Maribor
Uprava in uredništvo »GLAS NARODA«, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 16
A Nočna lekarniška služba. V nedeljo imata nočno lekarniško službo Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
A Ljubljanski umetniki bodo razstavljali v Mariboru ob priliki letošnjega Mariborskega tedna. Razstavljali bodo svoja dela slikarji G. A. Kos, Miha Malcš in kipar France Gorše.
Д Prošnja brezposelnega obrtnika. Že več let brezposelni zidarski mojster, ki živi v veliki bedi in je ves obupan, prosi za delo ali za kakršnokoli podporo. Naslov dobite v našem uredništvu na Aleksandrovi cesti 16.
A Opozorilo uprave Mariborskega tedna. — Uprava Mariborskega tedna opozarja vse športne in druge oi'ganizacije, da čim prej prijavijo prireditve, katere nameravajo prirediti v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Prijavni rok je do četrtka, 18. I. m., ker se bodo nato oddali končno veljavni programi v tisk.
IV. „Mariborslci teden** 3.—n. avgusta 1935.
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična itd.
3.—4. Vili. mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov.
9.—11. Vlil. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku.
507„ popust na železnicah od 1 -15. VII«. 1935.
A Po stari navadi. Promenado na Aleksandrovi cesti, ki je mesece in mesece čakala na končno ureditev, urejujejo sedaj z veliko naglico, ker mora biti dodelana do Mariborskega tedna. Strokovnjaki v teh 'zadevah se boje, da pri vsej naglici dela ne bodo izvršena solidno in da se bodo prekmalu pokazale iste hibe, kot so se že na nekaterih drugih, v naglici zgrajenih objektih. Seveda so potem stroški skoraj 'dvojni.
Vee hitu	Kam ?
V trgovino pohištva in tapetniških izdelkov
E. ZELENKO, Maribor, Ulica X. oktobra
ki er se dobi vse za stanovanjsko opremo. Vzamejo se tudi v plačilo hranilne knjižice.
A Fotoamaterji na IV. Mariborskem tednu. Po dosedanjih prijavah sodeč bo fotoamater-ska razstava na letošnjem Mariborskem tednu ena najuspetejših na tej prireditvi. Doslej je uprava Mariborskega tedna prejela največ prijav iz Zagreba, od koder so številni fotoamaterji poslali krasne fotoamaterske umetnine. Pa tudi iz drugih krajev ec razstavljale; pridno oglašajo. Ker se bliža konec prijavnega roka, opozarjamo vse zamudnike, naj svojo udeležbo na fotoamaterski razstavi prijavijo čim prej. Med poslanimi fotoamaterskimi umetninami prevladujejo motivi z morja in portreti.
A Iz policijske torbe. Ključavničarju Josipu Velecu je neznan ljubitelj tujih koles ukradel iz kleti v Jesevcih pri Framu moško dvokolo znamke »Styria«, vredno 1000 Din. Kolo ima ev. štev. 51923. — S pečjo za zimo se je hotel oskrbeti že sedaj delavec Nikola K., ki je z dvorišča Scherbaumove hiše ukradel železno peč in jo skril nekje pri Treh ribnikih. — Policija je aretirala več potepuhov in beračev, ki »o se v petek klatili po Mariboru.
Fl FKTPn.tehnično podjetje
Hit VLADISLAV. MARIBOR
Meljska cesta 2
se priporoča cenj. tvrdkam in privatnikom za instalacijo elektrotehn. naprav. Prodajam vse v to stroko spadajoče predmete
A Sam se je javil sodišču. Včeraj smo poročali o požaru hiralnice v Muretiucih pri Ptuju. Kmalu po požaru se je javil ptujskemu sodišču 45 letni Anton Treiber in priznal, da je on zanetil ogenj. Storil je to zaradi lega, da bi končno našel zavetje v ječi, kakor je sam izjavil .
Ai/to*n60Uisti/1***!
Najboljši bencin in avtoolje dobite pri
Ydotowl
MARIBOR, Kralja Petra trg 4
A Poškodbam je podlegel posestniški sin Peter Majcen, o katerem smo poročali, da so ga v Vičancih pri Veliki Nedelji napadli in mu razmesarili trebuh, da so mu izstopila čreva. Napadalci še niso izsledili.
A Smrtna žrtev vročine. Silna vročina, ki je vladala zadnje dni, je zahtevala tudi smrtno žrtev. 61 letnega delavca Ivana Kmeteca je pri delu zadela kap.
A Uva nepridiprava. Kmetom na Kozjaku 80 zijdnje čase na čudežen način izginjale iz kokošnjakov kokoši, jz kašč pa večje ni noži n e žita, vina, mleka itd. Orožnikom se je končno posrečilo, da so dobili v roke 35 letnega Jurija Lunežnika iz Rošpoha, ki je v družbi 18 letnega Josipa Danka bil dol»o časa strah in trepet kokoši, a tudi posestnikov. Oba so izročili sodišču.
Strah ima velike oči
»Slovenec« je pretekli teden ugotovil in nudil svojih pohlevnim čitateljem kot vele-senzacijo, da so tudi v Mariboru organizirali »Pof« oddelke in da je bilo že vse pripravljeno za »strahovlado«. Zlobno pri tem namiguje na vežbanje »nekih uniformiranih oddelkov«, pod katerimi misli najbrž Sokole in četnike Narodne odbrane. Razumemo pa, da gospode pri »Slovencu« in okoli njega bodejo v oči strumne vrste naših Sokolov in četnikov. Toda treba je bilo senzacije, a tudi blamaža bi izostala. Mariborčani, ki vedo, kako je s Sokoli in četniki, se smejejo temu odkritju. Strah ima res velike oči, pa vest, slaba vest se je oglasila...
Kameleoni
Odkar je zapihljal z juga nov vetrček, ki ;e nekatere navdal z novimi upi, se že izpre-obračajo nekateri mariborski Savli v Pavle. Koristno bo to vsekakor, bomo vsaj spoznali vse one, ki se tako radi obračajo po vetru ...
Celie
■	Razprava proti nabornikom, ki so dne 15. maja na Kralja Petra cesti ranili policijskega poveljnika g. Vinka Pribovšiča in policijskega stražnika gg. Martina Dobrotinška in Janeza Gaspariča, bo dne 23. t. m. pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Obtoženi so zavoljo telesne poškodbe javnega organa v službi.
■	Notranjost opatijske cerkve sedaj temeljito prenavljajo. Služba božja se opravlja v žalostni kapeli.
■	Gasilsko službo bo imel od 14. do 20. t. m. I. vod, reševalno III. skupina, inšpekcijsko pa namestnik poveljnika g. Kališnik.
B Za mestni ubožni sklad je daroval 500 dinarjev trgovec g. Franc Ranzinger za po-čaščenje spomina na svojo pokojno soprogo.
B Strehe in zasloni. Mesec dni bo menda, da smo opozorili na dejstvo, da iinajo nekateri obrati strehe in zaslone nad svojimi izložbami nameščene mnogo prenizko. Sedaj pa čitamo, da mestno poglavarstvo in policija v Ljubljani isto opažata. Morda bo videl kdo to tudi pri nas v Celju?
B Imenovanje. Za tajnika celjskega sre-skega odbora v Celju je postavljen banovinski uradniški pripravnik g. Albin Bačar.
B Naše meščanske šole. Celjski srez dobi jeseni četrto meščansko šolo v Žalcu, ki je bila pred leti ukinjena, ker zanjo ni bilo primernih prostorov in ker so mislili, da je Žalec preblizu Celja. Pokazalo pa se je, da je šola nujno potrebna in da bo laže izhajati z njo v neprimernih začasnih prostorih kako» pa brez nje.
Delniška družba kolesarskih latov pred sodiščem
Ljubljana, 13. julija.
Le malokdaj se posreči roki pravici, da najde kolesarske tatove, ki so na delu dan za dnem po deželi in zlasti po mestih. Kolo je kaj praktično prevozno sredstvo, po katerem premnogo-krat hrepeni mladina in kaj je lažjega, kakor da pograbiš kako kolo, ki je prislonjeno k zidu in brez varstva. Zasedeš ga ter se odpelješ v beli dan. Nekateri so videli v tem kar najprimernejšo priliko, da pridejo do čim lažjega zaslužka. Toda kakor je danes navada, da brez delniške organizacije ni prave družbe, tako je tudi tatovom padla v glavo imenitna misel, ki jo bila za današnji čas kar velesodobna. Združili so se namreč in ustanovili Droštvo kolesarskih tatov, delniška družba z neomejeno zavezo, ki se loči od drugih poštenih delniških družb samo po tem, ker je oblast nikakor ni hotela potrditi, najbrž samo zaradi tega ne, ker je bila v nasprotju z nekaterimi tozadevnimi zakoni, ali če se juridično izrazimo, ker je težila za protipravno prilastitvijo tuje imovine in je s tem spravljala tujo lastnino v nevarno-* -i škodo lastnikov.
V	petek se je predstavila visokemu som. . v Ljubljani kar po vrsti dična štiriperesna de, Ijica take delniške družbice, ki je imela edini namen, na lahek način priti do denarja. Naj omenimo tudi vse štiri poštenjakoviče, ki so izkazali čast svojemu stanu: nekje s Ceste dveh cesarjev Tonče Klun, 241etni trgovski pomočnik, pristojen v Materijo pri Rakeku, Francelj Novak, 27 letni kurjač s Knežaka, 22 letni Štefko Kristan iz Št. Petra na Krasu in neki Jožo Hlebš iz Hrušice pri Ljubljani. Da bo javnost vedela, da obstoje posebni specialisti za kolesa, ki poznajo že od daleč, katere znamke je kako kolo, naj povemo, da gre tu za kolesa raznih znamk vsega sveta. S temi imenitnimi znamkami koles so tile tatiči delali razne turneje po Dolenjskem in Notranjskem in kar na debelo organizirali svoje odjemalce. Saj se je po tudi splačalo. Novo dobio kolo. ki si moral zanj dati kar dva tisočaka, si dobil od tehle kolesarskih strokovnjakov kar za 150 Din in še ceneje, ako si se izkazal za stalnega odjemalca.
Toda, kakor je vsake delniške družbe enkrat konec, ker enostavno propade, kakor vsaka stvar na svetu, tako so tudi ti štirje zastopniki d. d. kolesarskih tatov končali tako, da jih je ob vso jem času zgrabila roka pravice. Njihova tajna delniška družba je zavoljo znamenitih podvigov smatrala, da si je nabrala dovolj zaslug, da svojo družbo proglasi za javno, oblast pa je v tem hipu ludi čutila za svojo dolžnost, da jo prav tako hitro ukine. Vsi štirje ptički so prišli v kajbico.
V	petek popoldne so jim sodniki pretipavali kosmate obisti celih 9 ur pozno v noč. Morajo pa še dolgo sejati, da jim bodo v ponedeljek dopoldne izsejali primerno kazen, ki jim bo za zmerom pregnala zločinske misli še kdaj ustanavljati D. d.
Uttrelien ita meti
Rakek, 13. julija, že pred časom smo poročali, kako je zahtevala meja svojo žrtev, ko je hotelo več obmejnih prebivalcev prepeljati čez mejo večje število konj. Tedaj je graničar streljal, ker se niso ljudje hoteli ustaviti in padel je 22 letni mladenič.
Včeraj pa je meja spet zahtevala svojo žrtev. Anton Krajc, 29 letni sin posestnika Antona iz Starega trga pri Ložu je hotel včeraj s konji prekoračiti državno mejo pri Babnem polju. Opazila ga je obmejna straža in ga pozvala, naj • se ustavi. Ker pa se na ponovni klic »Stoj«, ni hotel ustaviti, je graničar ustrelil. Strel ga je zadel v trebuh. Težko ranjenega so ga včeraj zjutraj prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico. Le malo upanja je, da bi ostal pri življenju.
O d
Sport
1480 humanitarnih društev
Ljubljana, 13. julija.
O korporacijah in korporativizmu smo čitali v pariškem »Temp-su« med drugim: »Veliki konflikt, ki deli sedanji svet, ni, kakor splošno mislijo, konflikt med demokracijo in »fašizmom«, marveč med fašizmom in liberalizmom. Gre za vprašanje, ali ima poedinec na-pram skupnosti poleg dolžnosti tudi pravice. »Fašizem«, ki je razširil pojem skupnosti nr žavo, priznava poedincu samo dolžnosii. življenje vsakega posameznika, in sicer tako materialno kakor duhovno, pripada novemu božanstvu: totalitarni državi. Namesto prostovoljne socialne in politične discipline, namesto prostovoljnega sodelovanja in medsebojne povezanosti dolžnosti in pravic, določenih, v kolikor je to mogoče, po razumu in po prosti odločitvi vsakega posameznika, kar dovoljuje liberalizem, je v fašistični zamisli breme iniciative, akcije in misli popolno, strogo in takšno kakor ga zahteva država. Utegne pa se to zgoditi tudi s sodelovanjem večjega števila ljudi po skupnosti, ki je močnejša od drugih v državi, po prevladujoči stranki. »Fašizem« ni torej v nobenem nasprotju z demokracijo. Je le bolj zaostrena demokracija, brez svobodnega novega posvetovanja, vtelesenega v stranki, ki je na ta ali oni način prišla na oblast in ki se je zidentificirala z državo, če je ta država rdeča ali bela, je povsem postranskega oòmena. Največkrat se naslanja na ideo-ogijo ekstremne levice. Toda na tej stopnji nimajo politične formule nikakega pomena. Na vsak način odjemlje državi dolžnost, da bi zagotovila poedincu svobodo in postavlja absolutno pravico države nad poedincem.«
—o—
O habsburškem vprašanju razpravlja na uvodnem mestu »Prager Presse« z dne 9. t. m. in zaključuje svoje tehtne pomisleke proti vrnitvi Habsburžanov s temle odstavkom: »Celo politiki, ki so daleč od tega, da bi mislili monarhistično, menijo, da bi bili Habsburžani »manjše zlo«, ali zclrugo besedo, da bi hudiča izgnali z Belcebubom. Toda v resnici predstavljata oba najbolj temno reakcijo, ki s svojim ekspanzivnim imperializmom ogroža vse sosedne države. Kdor :di v Habsburžanih poroke miru, ne po-ia njih zgodovine. Kdor bi jim zaupal, bi h izdan že v naorei. Belcebub se danès s hudičem bori, a jutri bi bil v stanu, da se ž nüm zveže.«
—o—
»L’ami du Peuple«, ki izhaja v Parizu, je priobčil zanimivo zgodb ico o iznajdljivosti nekega Nemca v tihotapljenju nemškega denarja v Francijo, ne da bi se pri tem izpostavljal carinskim šikanam. Gre za nekega Franka Schmidta. Ta se je nekega dne podal v Berlin, kjer je notarju izročil zapečaten omot s temile besedami: »V njem je moj testament. Postavite ga na varno!« Notar je zavoj zaprl, Frank Schmidt pa se je vrnil v Pariz, kjer se je čez nkaj dni pojavil na nemškem poslaništvu in dejal tajniku: »Moja žena me vara. Napravil sem ji testament, ki se na-haia pri tem in tem notarju v Berlinu. Ali bi bili tako prijazni, da ga v mojem imenu tam dvignete in mi ga dostavite?« — čez osem dni je Frank Schmidt že imel v rokah zavoj, v katerem pa ni bil nikak testament, marveč 100.000 nemških mark v papirju po 1000 mark... Nemško poslaništvo je čez nekaj časa zvedelo za to zvijačo in si bodo morali nemški tihotapci izmisliti kaj drugega, če bodo hoteli brez težkoč spravljati svoj denar v tujino.
—o—
O italijansko - abesinskem sporu piše pariški »Temps« med drugim: »Je povsem na dlani, da pritiski, ki jih nekateri skušajo izvrševati na rimsko vlado, samo razburjajo italijansko javno mnenje in tako samo večajo nevarnost, ki bi se ji hoteli izogniti. Zadostuje v tem pogledu, da navedemo reakcijo fašističnega časopisja spričo Edenove demarše v Rimu, spričo njegovega čudnega predloga in kampanje, ki je nastala v Angliji za uporabo ekonomskih sankcij proti Italiji za primer, da bi ta ne izvedla odločitev Društva narodov, pa razumemo, da taka politika ne more doprinesti k pravični ureditvi spora in da nasprotno še celo tvega, da postavi Društvo narodov v posebno delikaten položaj in na ta način samo razširi konflikt, ki je po svoji naravi tipično lokalend). Absolutna rezerviranost in največja previdnost sta spričo iniciative londonskega kabineta brez predhodnega posvetovanja z zainteresiranimi velesilami na mestu ne samo zato, ker nas preseneča, da vidimo Anglijo intrasigentno v pogledu spoštovanja onega ženevskega pravila, ki ga sama ni smatrala za potrebno uporabiti tedaj, ko je Nemčija prekršila svoje mednarodne obveznosti, marveč tudi zato, ker gre za očuvanje obstoja Društva narodov, kateremu bi izstop Italije zadal smrtni udarec v Evropi.«
Primorje : Slavija O.
Igrišče Primorja ob Tyrsevi cesti; pričetek ob 17.30.
Izid te tekme je zelo velike važnosti, če uspe Primorju, kar tudi upamo, nad Slavijo zmagati, lahko še upa, da bo dohitel obe Slaviji in se z nadaljnimi zmagami plasiral na sedmo mesto, kjer bo varen pred bojaznijo, da izpade iz nacionalne lige.
Maratonski tek Balkanska štafeta
za državno prvenstvo na igrišču Primorja. Start za maratonski tek ob 7. uri. Balkanska štafeta takoj po maratonskem teku, nekako ob 10. uri. Ob 9. dopoldne se isto-tam nadaljuje lahkoatletski miting Ilirije.
Minister Komnenović pozdravlja bolgarske Junake
Beograd, 13. julija. Minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič je poslal predsedniku bolgarskih Junakov generalu Atanasovu tale brzojavni pozdrav:
Zdravo seme, ki ste ga prinesli z bratske nam Bolgarije, je padlo na plodno zemljo bratske vam Jugoslavije. Iz tega semena je vzbrstelo divno cvetje junaškega in sokolskega bratstva, ki se je pokazalo na vsem vašem potu po naši zemlji in ki doseže danes svoj vrhunec na prsih vaše lepe Sofije na srečo obeh bratskih narodov’.
Pokrajinski zlet ČOS v Taboru
Na drugi glavni dan je bila po taborskih ulicah slavnostna povorka, katere se je udeležilo nad 5.000 članov in članic, 30-članska delegacija jugoslovanskega Sokola z br. Gangloin in načelnikom br. dr. Piclilerjem na čelu, delegacija ukrajinskega Sokola z br. starosto inž. Cisarem, ruskega s starosto br. Viničukom in 74 čeških Sokolov iz Dunaja. Drugi zletni dan je bil posvečen spominu češkega velikana m istra Jana Husa. Občinstvo, ki je tvorilo gost špalir po taborskih ulicah, je navdušeno pozdravljalo sokolske vrste in j ili obsulo s cvetjem, zlasti jugoslovanski Sokoli so bili predmet navdušenih ovacij.
Na Žižkovem trgu je bil stik Sokolstva, kjer je prvi pozdravil sokolsko armado predsednik slavnostnega zletnega odb. br. Karel Schwarz, za mestno občino mestni načelnik br. Soumar, kot zastopnik praškega primatorja br. dr. Baxe pa član praške mestne uprave br. Haubenšihl. Med viharnimi ovacijami je nato spregovoril za jugoslovansko Sokolstvo I. podsta rosta Saveza SKJ br. Engelbert Bangi, nakar je imel zaključni govor starosta Slovanske Sokolske Zveze in ČOS br. dr. Stanislav Bukovskv.
V dvorani mestnega magistrata je bila nato intimna svečanost, kjer je starosta župe Jana Žižke izročil v roke podstaroste br. Cangia darilo Savezu SKJ, umetniško plaketo Jana Žižke, ki jo je izdelal kipar Dušek, darilo Saveza SKJ pa je izročil br. Cangi mestnemu načelniku V. Soumaru umetniško izdelan lesorez, ki predstavlja osvobojenje Jugoslavije, delo kiparja Ruperta.
Sokolski nastop v Črnomlju
Črnomelj. V nedeljo 7. t. m. se je vršil odlično uspeli javni nastop tuk. sokolskega društva, ki je zopet pokazalo s kakšnim uspehom vrši svoje vzvišeno poslanstvo vzgoje jugoslovanskega človeka. Letošnji javni nastop smemo upravičeno prištevati k najbolj uspelim, saj je bilo sicer prostrano letno telovadišče skoraj premajhno, da sprejme množice nasto-pivših telovadcev. Ugodno vreme kot zanalašč
Kultura
Slovenske revije
Ženski svet št. 6 1935 priobčuje pesem Ruže Lucije Petelinove mati, nadaljuje se potopis Maše Slavčeve »Pod dalmatinskim solncem«, lika Vaštetova na zanimiv način, čeprav ne čisto posrečen, obravnava v romanu Prešernovo življenje »Up sreče onstran groba v prsih h ranic. Šalamun Branko podaja sliko iz velemesta Blanca Fabry piše o Jeleni Marothi-Soltesovi, P. Hočevarjeva je napisala članek o ženi in novinarstvu, Greta Rebauerjeva je prispevala prošnjo v stilu Josipine Turnogradske; A. P. se bori za našo žensko pravico, Vera Dostalova pa piše o izdajanju goriških knjižnih družb.
Brazda, kmečki stanovski list, glasilo absolventov kmetijskih in absolventk kmetijsko gospodinjskih šol, se bavi v svoji šesti Brazdi s članki : O zaščiti kmečkih posestev, ali so kmetijske šole potrebne, Nekaj osnutka za kmečko zbornico, Še eno mnenje, Kakšno in zakaj zahtevamo kmečko zbornico, Pa še nekaj o kmečki zbornici, Sovražna brata : Kmet-delavec, v organizaciji je naša rešitev, Žena in gospodarsko vprašanje, Dekleta in službe in drugo.
Naš rod, mladinski šolski list, ki ga ureja Josip Ribičič, je objavil v 8. številki Alojzija Gradnika pesem Kraška pomlad, zaključuje se povest O. Hudalesa : Zlo, Zofja Vi vodova je napisala potopis ob skalnem nabrežju Južnega Jadrana, Ločniškar Fr. je napisal pesem Naše polje, Karlo Kocjančič pa riše dva potepuha
Kolesarske dirke
ŽSK Hermesa se vršijo danes popoldne na Hermesovem dirkališču v šiški. Na sporedu so zelo zanimive točke. Startajo vsi priznani rutinirani dirkači, katerim so se -mnC 'B3ofusO'|3[ ррзлоЗвшг as giznapijd orskega državnega prvenstva. Pričetek točno ob 16. uri.
Tenis
.	Ilirija : Hašk
Finale A-zone državnega prvenstva moštev na igriščih Ilirije dopoldne ob 8. uri.
Ostale liga tekme :
Zagreb : HAŠK : Grad j anski.
Split: Hajduk:BASK.
Beograd : BSK: Slavija (Sarajevo).
je bilo olajšalo težak fizični napor telovadcev a prav tako je privabilo mnogo sokolskega občinstva, ki je napolnilo zimske in letne prostore sokolskega doma. Kot prvi so pod zvoki godbe strumno prikorakali na telovadišče naši najmlajši — sokolska deca (27), ki je strumno in gladko izvajala svoje vaje. Za njimi je nastopila vrsta star. ž. dece, 27 po številu, ki je izvedla lepe vaje na narodne motive. Prav lepo ata se postavila moški (38) in ženski naraščaj (33), tako po številu, kakor tudi po lepi izvedbi. Zanimive go bile tudi igre, a prav posebne pozornosti so bile kot vedno deležne vaje na orodju. Z dobro izvedenimi prostimi vajami članic in članov je bil oficijelni spored zaključen, nakar so nastopile izven programa še mešane vrste dece in vrsta starejših bratov sokolske čete Koprivnik. Bratska sosedna društva so se v velikem številu odzvala našemu povabilu. Udeležilo se je tudi mnogo Karlov-čanov z br. župskim starosto Sabličem, župskim podstaroBto dr. Variolo, župskim načelnikom Blaškovičem in načelnico s. Milko Blaškovičevo na čelu. Pri nastopu so aktivno sodelovali razen domačega še bratska društva Metlika, Semič, Gradac, Vinica, Mahično in Karlovac. Prav posebno moramo omeniti bratsko sokolsko četo Koprivnik, ki nikdar ne žali truda kadar se gre za sokolsko stvar. Tako so tudi letos prihiteli v velikem številu pod vodstvom svojega agilnega staroste br. Prinčiča. Lepo je bilo videti ob zaključku zbrane vse vrste telovadcev ko so poslušale govore žup. staroste br. Sabliča, staroste domačega društva br. Vranko-viča in br. igumana Mihajla Popoviča. Javni nastop je naš prednjački zbor skrbno pripravil in prav tako izvedel pod vodstvom društvenega načelnika br. Joška Štruklja in načelnice s. Vere Fantičeve, ki je obenem tudi prva župska podnačelnica.
Po nastopu 9e je razvila dostojna sokolska prosta zabava. Vsem, ki so se te prireditve na katerikoli način udeležili naš sokolski Zdravo!
Radeče
G0-letnik. Tukajšnji posestnik in industrialec g. Josip Ravnihar je praznoval pretekli teden v krogu svojih domačih svoj 60. rojstni dan. Narodnemu delavcu, ki si je priboril kot banovinski svetnik, član uprave tukajšnje mestne občine in član mnogih, predvsem gospodarskih organizacij, velike zasluge. Čestitamo!
Prijateljska tekma. Člani SK Hajduka Radeče gostujejo danes popoldne v Sevnici, kjer bodo igrali s tamošnjim klubom prijateljsko tekmo.
na Jadranskem morju. Pavel Kunaver je prevedel Ernesta Monga Povesti popotnikov, in drugo.
Domači prijatelj prinaša v 7. številki Antona Ingoliča Mlada leta. Vojteha Miksa Dekleta, V. Hlavačka. Zakaj nisi poljubljal, v 8. avgustovi številki pa še Čehova novelo Noč prikazni, Guy de Maupassant Ura verouka, med drugim pa še Ivana Vuka prleško pravljico Hudič pomočnik.
*
Kulturna kronika
Slovenci pri Hrvatih. V 7. številki hrvatske revije so objavljene ocene Iva Kozarčanina iz slovenske književnosti o knjigah, o Cankarjevih Zbranih spisih XVIII. zvezek (Moja njiva, črtice), o knjigi Juša Kozaka: »Za prekmurskimi kolniki«, o pesemski zbirki Edvarda Kocbeka »Zemlja« in o knjigi Mirka Javornika »Srečanja z nepoznanimi«. O Kocbekovi »Zemlji« pravi, da je ena najuspelejših liričnih knjig, kar jih je bilo poslednja leta objavljenih v Sloveniji.
0 francoskem vplivu na srbohrvaški roman piše monografija Miloša Savkoviča : »L’influence du realismo francais dans le roman serbocroate« (zvezek 107 »Bibliotheque de literature comparee«, H. Chamipon, Paris 1985, 8" 491).
Portugalska literatura. Le Gentil: La littera-ture portugaise (Libraire Armand Colin, Paris 1935, 16" 206). Pisatelj obravnava zlasti pesnike, ki so kakorkoli ustvarjali epoho, in veže njihovo ustvarjanje z lirizmom Galliciena v novem veku z ekspanzijo čez Veliki ocean, v novejši dobi pa z izpremenljivo usodo liberalizma. Ozka zveza zgodovine pesništva s sociologijo je prav za prav za Portugal upravičena, ker v no-
Slovenci smo znani po velikem številu društev in po tem, da se radi združujemo. Neki politik je na shodu zbadljivo rekel, da kjer sta dva Slovenca, so tudi trije in že zapojejo kvartet in kjer jih je osem, ustanovijo 12 društev. To je ta politik rekel zato, ker je pač politik, povedal pa je resnico, ker imamo Slovenci res naravnost veliko število raznih društev in organizacij, katerih že kar mrgoli, da ne veš, h kateri skupini spada katero društvo, zato pa bo za javnost brez dvoma zanimiva statistika, ki pove, koliko društev imamo Solventi, drugo pa je vprašanje, kakšno je delo teh društev in kakšna je njihova korist.
Da smo Slovenci zelo nagnjeni k humanitarnemu delu, dokazuje ogromno število 1480 humanitarnih društev. Tudi glede prosvete smo Slovenci obilno založeni, kajti imamo 836 raznih prosvetnih društev. Naš nacionalizem in patriotizem je na višku z 811, prav tako pa tud) . 361 viteškimi društvi in četami. Znano je, da Slovenci radi prepevamo, kar dokazujejo tudi pevska in glasbena društva po vaseh in mestih (208). Raznih odsekov pa je 150. Naših raznih strokovnih društev je 709, gospodarstva pa uči narod 774 gospodarskih društev. Tudi zadružništvo je pri Slovencih zelo razvito, saj imamo 967 zadrug. Raznih neopredeljenih društev imamo 344. Večjih javnih knjižnic pa je 15. Raznih knjižnih odsekov imamo 486, v katerih se skrbi za izobrazbo s pomočjo knjige. Da Slovenci ljubijo gledališče, dokazujejo razni dramski odseki, ki jih je v Sloveniji kar 34, če izvzamemo vse manjše odre po vaseh.
Radio
Nedelja, 14. julija
Ljubljana:	7.30: O sodobnih vprašanjih iz
konjereje (dr. Veble F.) — 8.00: Instrumentalni dueti — 8.50: Čas, poročila — 9.00: Versko predavanje — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00: Z ruskih ravnin (plošče), radijski orkester, recitacije — 12.00: Kar imamo, to vam damo (plošče) — 16.00: Glasbena suita (plošče) — 16.14: Ženska ura : za otroke brez doma — 16.30: Radi jski orkester in radijski jazz — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Čas. poročila, obvestila — 20.20: Radijska opereta Mamzelle Nitouche — 21.5Р: Čas, poročila — 22.00: Radijski orkester.
Beograd: 20.00: Koncert kvinteta — 20.25 Malo deklamacije — 20.40 Vokalni in orkestralni koncert.
Zagreb: 20.15: Zvočna igra — 20.45: Vokalni solo — 21.45 Športna nedtelja.
TUJE POSTAJE
Berlin: 20.00: Orkester, vokalni solisti in vojaška godba — Beromünster: 19.30: Orgelski koncert — 20.40 : Radijski orkester igra francosko glasbo — Bratislava: 20.45: Ruske in ciganske romance — koncert — Breslau: 20.20: Poletni večer ob Renu, pester koncert --Deutschlandsender : 20.00 : Koncert — Frankfurt:	20.00 : Radijski orkester, vmes zvočna
igra — Hamburg: 20.00: Zabavni vokalni in orkestralni koncert — Huizen: 20.15: Orkestralni koncert — 20.45: Deklamacije — Leipzig: 20.00: Narodni plesi, igra simfonični orkester — Luxemburg: 20.00: Plesna glasba — Milan-Trst:	20.40: »Ples nehvaležne«, Monte-
verdije opera in Nicodemi: »Scampolo« — Paris: 20.00: Orkestralni in vokalni koncert — Praga: 20.45: »Dva pribora::, zvočna enodejanka — 21.15: Slavnostni koncert francoske glasbe — Rim: 20.40: Vokalni in instrumentalni koncert — vmes filmske novice — Strasbourg: 20.30: Vokalni in orkestralni koncert — 22.30: Plesna glasba — Stuttgart: 20.00: Vokalni solisti in radijski orkester — Dunaj: 21.00: »Cavalleria rusticanaopera.
5V€ii?oč«/fe knjige Kmetijske Matice
beni drugi deželi ni stalo literarno delo v tako neposredni zvezi s socialnim vprašanjem. Bra-zilijansko pesništvo, ki je s portugalskim neločljivo zraščeno, je dobilo v Gentilovi obravnavi posebno poglavje, v katerem najdemo vse, kar je potreba. Tako je od pisatelja postavljen ideai, da pokaže manj posebne lastnosti kot najbolj možno stvarnost, popolnoma uspel. Tako je nastala tudi časovno pogojeno in zaključkov polno ocenjevanje del in pesnikov, v katerem ustvarjalni duhovi Portugalske niso samo prikazani v neločljivi zvezi skupno z evropskim življenjem, ampak tudi v zvezi z nravnimi in duhovnimi spremembami lastnega naroda.
Cirilmetodski Vjesnik, ki izhaja v Zagrebu kot mesečna smotra za staroslovansko cerkveno glasbo, pod uredništvom prof. Visoševiča, prinaša v svoji peti številki tele prispevke : J. Ar-batskij: Kako treba kombinirati glasove u pjevačkim zborovima. A. Kolakovič: Muzičko čitanje nota na glas: B. Papandopulo: Franjo S. Kuhač kao ideolog naših muzičko-kulturnih nastojanja. Društvene vesti. Glasbena priloga. Fakin: »Ne ridaj mene mati za mešani zbor, i Bujlov : Oče naš:, za moški zbor. Naročnina za celo leto znaša Din 120-—. Uredništvo in uprava v Zagrebu, Gundulićeva ul. 24. O publikaciji objavimo o priliki tudi strokovno oceno.
šestdesetletnica Kvrila Hristova. Te dni je praznoval 60Ietnico znameniti bolgarski pesnik Kyrii Hristov, eden najboljših bolgarskih pesnikov. Znan je kot bojevnik za slovansko vzajemnost in deluje mnogo zlasti za zbližanje med vsemi slovanskimi narodi. Je tudi edea najodličnejših pristašev jugoslovausko-bolgarske zveze.
Solcolstvo
Beograjska zbornica o novem finančnem zakonu
Trgovinska zbornica v Beogradu je razdelila med člane finančnega odbora Svoje pripombe k dvanajstinam in novemu finančnemu zakonu.
Z velikim zadovoljstvom pozdravlja zbornica § 18. zakona, s kalerim se odpravlja famozni § 7 lanske davčne novele.
Ravno tako se z zadovoljstvom pozdravlja smisel § 19. (dodatek na pridob-nino za velika podjetja). Vendar pa bi v zvezi s tem predlagala zbornica, da se znesek prometa, ki se obdači z dodatkom na pridobnino, poviša. Popolnoma pa je treba izpremeniti tretji odstavek, da bi bilo popolnoma-jasno, da se lo obdačenje nanaša (dodatek na pridobnino od. družbeni davek) samo na ona podjetja, ki s svojim velikim kapitalom in razpredenimi posli škodujejo detajlnim trgovinam. Zato je treba jasno določiti, da morajo ta posebni dodatek na skupni brutto-promet plačati predvsem industrijska podjetja, ki prodajajo svoje blago na debelo ali na drobno in na način, ki je predviden v tem členu. Isto mora veljati tudi za rudarska in obrtniška velepodjetja. Od veletrgovin bi bile zavezane na ta dodatek samo one veletrgovine, ki se poleg prodaje na debelo bavijo tudi z neposredno prodajo potrošniku.
Kaj je treba razumeli pod prodajo na debelo in kaj pod prodajo na drobno je treba natančno določiti s posebnim pravilnikom, in sicer sporazumno z zbornicami. Tu bi bilo treba uvrstiti tudi podružnice in prodajalnice, ki delajo v naši državi, ki prodajajo na drobno ali na debelo, ki pa zastopajo tvornice ali trgovske hiše, ki imajo svoj sedež v tujini, če Se te predlagane izpremembe ne izvrše, potem bi pri sedanji stilizaciji plačale dodatek samo veleblagovnice, ki jih pa v naši državi še ni, temveč se šele ustanavljajo.
Zbornica je nadalje mnenja, da bi pri sedanji stilizaciji predpis o posebnem davčnem dodatku na skupni brutto-promet pri družbah, ki so zavezane na javno polaganje računov, popolnoma zgrešil svoj cilj. Edini način, da bi se nameravano doseglo, je, da se sprejme že večkrat predlagani predlog zbornice, to je, da plačajo prodajalnice in podružnice onih družb, ki pridejo tu V poštev, pridobnino in da jim davčni odbori odmerjajo pridobnino na popolnoma isti način, kakor jo odmerjajo vsem drugim trgovinam.
Zelo je razburil vse davkoplačevalce člen 30, s katerim se izpreminjajo predpisi o davčnih odborih, ker se z njimi daje večina zastopnikom davčne uprave, (j,očim so jo dosedaj imeli zastopniki davčnih zavezancev.
Zbornica je mnenja, da je glede števila članov davčnega odbora ohraniti sedanja določila § 113 zakona o neposrednih davkih, vendar s to izpremembo, da trojico članov ne volijo občine, temveč po obrtnem zakonu ustanovljena obvezna združenja, za stroke pa, ki nimajo teh združenj, da imenuje zastopnike v davčnem odboru pristojna zbornica.
Pri § 33. bi bilo treba predsedniku reklamacijskega odbora izrečno naložiti, da pri pozivljanju članov k sejam upošteva ne samo stroko, ki jo izvršuje član, temveč tudi kraj, v katerem živi, da bi bili pri sejah navzočni vedno člani, ki dobro poznajo krajevne razmere davčnega zavezanca, o čegar pritožbi se razpravlja.
Poleg teh glavnih pripomb k samemu besedilu zakonskega načrta, pa predlagajo zbornice, da se vnesejo v zakonski načrt še ti dodatki in izpremembe:
1.	Tar. post. 34 taksne tarife naj se iz-premeni v tem smislu, da se odpravi obvezna dolžnost izdajanja kolkovanih računov, not in podobnih listin.
2.	V tar. post. 40 taksne tarife naj se vstavi določba, da se pogodbe s trgovskimi potniki, kadar je njihov predmet neprecenljive vrednosti (delo proti proviziji) taksirajo tako, da se 100 Din plača samo od pogodb s potniki, ki delajo pri tej tvrdki že najmanj tri mesece, dočim naj znaša kolek za primere, ko je delovni odnos trajal manj ko iri mesece v enem letu, samo 10 Din.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Dri. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki ište jo službe, piata jo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega znataja stane pelitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so platljivi takoj pri narotiln.
V KOPALIŠČU SK Ilirija imate vedno na razpolago maserja-pedikerja. Cene solidne. Priporoča se najvljudneje Palek Alojz.
4-S0BN0 STANOVANJE z verando in kopalnico ter 2-sobno, podpritlično se odda takoj. Poizve se na Bleiweisovi cesti 3.
DO DIN бООО1— MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo >Glasa naroda« pod »Novo«.
POSOJILA BREZ POROKOV
dajemo državnim in samoupravnim uslužbencem, oficirjem in podoficirjem, itd. Pišite upravi »Glasa naroda« pod: »Ugodno«.
SVEŽE debele slive (ringlo), jabolka kg 4—4-50 Din, košarice 40 kg, razpošilja franko tovor-nine proti povzetju G. Drechsler, Tuzla.
3.	Da se za dovoljenje za trgovino z deželnimi pridelki, žitom, semenom, krmo in perutnino na drobno, če se opravlja ta trgovina izključno le na način, kakor določa to § 125 (2) obrtnega zakona t. j. v prostorih, ki nimajo stalni značaj, plača taksa le po tar. post 91. toč. 2 taksne tarife.
4.	Da se vstavi v tar. post. 92 taksne tarife taksa 50 Din za dovoljenje za opravljanje poslov samostojnih trgovskih potnikov.
5.	Pripomba iz tar. post. 92, ko tudi opomba k tar. post. 31 in 40 tarife o sodnih taksah naj se ukine, ker je v nasprotju z zdravim razumom in voljo zakonodajalca, da se plačuje taksa za protokolacijo tudi v onih primerih, ko se tvrdka sploh ne protokolira.
6.	Tar. post 91, 92 in 94 naj se pre-stilizirajo ali se naj jim doda pripomba, da bo potem popolnoma jasno, da se plačujejo takse po teh postavkah od dovoljenja brez ozira na število strok, ki se dovoljujejo s posameznimi dovoljenji.
7.	Za prijave o preselitvi delavnice, podi užnice ali pomožnega lokala obrta, ki se opravlja na podlagi obrtnega lista, naj se plača taksa za premestitve na področju iste upravne oblasti I. stopnje po tar. postavki 94, točka 5.
8.	Besedilo tar. post. 397 naj se prestili-zira tako, da bo izven vsakega dvoma, da gre tu le za zakupnino (najemnino) za občinsko zemljišče, ki se najema za blago.
9.	V točkah 5 in 6 čl. 108 zakona o neposrednih davkih naj se precizira, kdaj so zbornice, uradi za zavarovanje delavcev in zasebna transportna podjetja dolžna dajati davčnim upravam podatke.
10.	Zakon o občinski tehtarini z dne 31. januarja 1896, naj se kot popolnoma anahronističen ukine.
11.	Za vse davčne in taksne kazni naj se omogoči plačevanje v obrokih.
12.	Čl. 33 zakona o taksah naj se iz-premeni v tem smislu, da se določi poleg subjektivnega roka zastaranja še objektivni in daljši rok zastaranja.
Gospodarske vesti
—	Izhod iz gospodarske krize je v stabilizaciji. Guverner francoske narodne banke Tan nery je imel v ameriškem klubu, ki mu je časi ni član, govor, v katerem je dejal med drugim »Prepričani smo, da bo poslal položaj v državah, ki so izvedle devalvacijo svoje valute, še slabši«. V svojem nadaljnjem govoru je Tanil ery opozarjal na koristi, ki bi jih imeli od splošne denarne stabilizacije. V prvi vrsti b' se posli močno pomnožili.
—	Nove trgovske pogodbe Italije. Italijanski Usti poročajo, da je vlada v zadnjik treb mesecih sklenila nove trgovinske pogodbe z 12 državami, in sicer z Belgijo, Dansko, Nemčijo. Grčijo, Anglijo, Islandsko, Norveško, Nizozemsko, Poljsko, Rusijo, švedsko in Švico. Vse po godbe so bile sklenjene v skladu z novo itali jansko trgovinsko politiko, da se doseže ravno težjo v italijanskem trgovinskem prometu z inozemstvom.
Borzna poroiila
Cerih, 13. julija. Beograd 7-—, Pariz 20 2075. London 15'135, Newyork 3054)25, Bruselj 51 675. Milan 25133; Madrid 41-875, Amsterdam 208-225 Berlin 123—, Dunaj 57-70, Stockholm 7805 Oslo 76'05 Kopenhagen 67-55. Praga 12'765. Var Šava 57-775, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukare šta 2-50, Helsingfors 6 68, Buenos-Ai res 0 8075
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZORE. UUBUANA
Gledališka 12, Telet. M-M
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v kpnkurznih zadevah in .vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi _ posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
S^tTTFTTZ^
^ Sccvüoc-'/cda,
Denar si prihranite ako cistite vaše kovin aste predmete s
SERVITO»-VATO
ker »e uporabljen komadić shrani in večkrat uporablja — Dobite v vsaki železni neki in špecerijski trgovini.
EKSTRA! dražba, Ljubljana, Gosposvetska c. 8
KMEČKI MAGAZIN
Ljubljana, Krekov trg tO (nasproti Mestnega doma) Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi ce»ami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, obiščite to trgovino
IZDELU1E	S0LIDU0
misaitna st. deh
TBr--&. a	» w i « “fsr

Emil Vachek:	73
Kri ne kliče po maščevaniu...
Let« še ni in časlavsky ga je povabil kot gosta na evoj dom. Toda Letz je postal nezaupljiv, ko je slišal o tako intimnem obisku. Slednjič sta se domenila, da pojdeta večerjat nekam na zdravi zrak. Caslavsky ,je izbral Letno in Letz je bil s tem zadovoljen.
Naročila sta si večerjo in Caslavsky je silil Letza, : naj si naroči vino. Na listku je bilo več vrst, toda Caslavsky je izbral sherry, ker je to najbolj opojna vrsta med vini. Upal je, da se Letzu razveže jezik, ko se nekoliko napije. To vino razvezuje tudi take jezike, na katere so si ljudje napravili vozle. Letz je pokusil vino in spoznal, da je po njegovem okusu. Znova se je napil in ugajalo mu je, da se je v nje-vem ohlajajočem se telesu razvnel ogenj. Gez nekaj časa je začel žlobudrati in Caslavsky ga je potrpežljivo poslušal. Naj govori, kar hoče, njegov čas še ni prišel. Potem, ko je menil, da je Letz že pripravljen, je zasukal govor na to, kar mu je ležalo na srcu. Toda Lete je postal takoj oprezen in je govoril o drugem. Četrt ure je trajal ta boj, ne da bi bil prišel Caslavsky za ped bliže k cilju. Potem je godba prenehala in Caslavsky je slišal tudi, kako izgovarja nekdo pri sosedni mizi Letzovo ime. Ozrl se je tja in videl dva moža. Enega sploh ni poznal; razen tega je bil obrnjen od njega. Toda drugega se je nekoliko spominjal, zdel se mu je znan, kakor da sta bila že kdaj skupaj. Potem se je njegov pogled vrnil k Letzu. Takoj je videl, da se je tu nekaj godilo. Lete je zrl na onega drugega s pogledom, iz katerega je puhalo naj hujše sovraštvo. Nestrpno je čakal, da se vrne Letz z mislimi k njemu, in začel je spet delovati
kakor kukec, da bi se preglodal do kake nepremišljene besede, po kateri bi mogel zlesti za kos dalje. Letz ga sprva ni poslušal, njegova pozornost je bila očitno obrnjena k sosedni mizi, s katero se ni nehal baviti, čeprav ni več tja gledal. Toda tista dva, ki sta ga tako razburila, sta plačala ter šla mimo njiju k izhodu. Letz je izgubil vso zvezo in je dolgo gledal za njima. Ko sta izginila v temi, se je obrnil k Caslavskemu in mu rekel nekoliko besed, ki so ga osupile. «
»Moram vam nekaj povedati. Ko ste me takrat vprašali, ali vem kake podrobnosti o smrti vašega sina, serti vam mogel z mirno vestjo reči: ne. Nič nisem vedel, ničesar sé nisem mogel spomniti. Vi pa ste mi navedli nekoliko stvari, po katerih se mi je začelo svitati' v glavi. Povedali ste o dopisih, ki ste jih poslali polku, in o povpraševanju v ministrstvu. In doma, ko sem bil sam, se mi je začelo jasniti v glavi.«	j
Caslavsky je mrzlično poslušal. Bil je tako razburjen, da je neprestano vlekel za prt na mizi. Storil je to že tolikokrat, da je bila Letzova čaša že na robu mize. Letz jo je zadržal in govoril dalje: »Bila je res neka zmeda okrog nekega samomora in spomnil sem se v toliko, da sem našel v spominu, da je bilo vse to pisanje in pojasnjevanje zavoljo nekega enoletnega prostovoljca. Ki je bil iz Prage.«
Umolknil je, vzel čašo in se napil v dolgem požirku.
»In potem? Kaj je bilo še?« je mrzlično vprašal advokat.
Lets je dolgo zrl vanj. Omahoval je že nekaj časa, ali naj mu izda Astenburga že zdaj. Moj Bog, ta bi ga razmesaril kakor levi rimske kristjane. Toda odločil se je, da ne prelomi besede, ki jo je dal staremu Astenburgu. Pove mu prav za prav vse, ampak tako, da Caslavsky še ne bo mogel uničiti Astenburga.
»Kaj je bilo potem?« je zabučal. »Ne morem vam priseči, ker je že dolgo od tega, toda mislim, da je
vaš sin izvršil samomor, ker je moral izpolniti povelje, s katerim ni soglašal.«
Caslavsky je pod mizo sklenil roke. Tisočkrat je razbiral, uporabljajoč vse poznanje značaja svojega sina, ta primer in ni bilo ničesar, pri čemer bi se ne bil ustavil. Bilo je nekaj takega, kakor da bi bila napisana knjiga, v kateri bi bile razrešitve vseh mogočih šahovih kombinacij. Tako je tudi dospel dc tega, o čemer je zdaj govoril tale človek. Vračal se je k temu precej pogosto in bi bil morda že verjel, ako bi ne bili njegovi možgani preveč pravniško trenirani. Potreboval je dokazov, da bi mogel- verjeti. Ali pa vsaj močnih indici j. In zdaj je bilo torej vendarle tako.
»Kakšno je bilo to povelje?« je vprašal gluho.
»S pridržkom, da tega ne vem zanesljivo?«
Caslavsky je pritrdil: »Ne bom iz tega ničesar izvajal.«
»Zdi se mi, da je bilo v zvezi z nekakšno justi-fikacijo. Neki ljudje, izdajalci, morda resnični, mordo le namišljeni, bi bili morali biti ustreljeni. Tudi var sin je bil k temu komandiran. Med temi ljudmi je bila žena. Ta ni izdihnila takoj po salvi. To se dogaja in za take primere je predpis, da komandant ukaže nekomu, da zadà takemu človeku smrtni udarec Temu pravijo sunek iz milosti. Zdi se, da je dobil ta ukaz vaš sin. In drugi dan so ga našli ustreljenega Ležal je v potoku, kamor je padel, ko se je ustrelil.«
Caslavsky je dolgo molčal. Nič več ni vlekel za prt, roke so mu ležale spete in mrtve. Slednjič je dvignil glavo : »Podali ste mi v resnici nenavadn» dragoceno poročilo,« je rekel odmerjeno. »Morda b mi mogli podati še drugo?«
Lete ga je vprašujoče pogledal.
»Kdo je bil tisti častnik, ki je dal mojemu sim to povelje?«
Vprašanje, ki ga je Letz čakal. Tale človek, tc je bilo sveto, bi takoj začutil potrebo, da bi tistegs častnika razmesaril.
fllnlcn Shvhcc:
f*z?eđ
elvaìmelimi leli...
Oddih pa je trajal le dobrih 24 ur. že okrog 5. ire zjutraj so se 30. julija znova oglasili topovi na obeh straneh. Streljanje je trajalo ves dan in izgledalo je, kot da Italijanom ni bilo na tem, da zavzamejo mesto, marveč da ga do tal porušijo, da ne bo ostal kamen na kamnu. Tudi naslednjega dne niso odnehali. Takrat sem moral po najnujnejših opravkih za vsako ceno domov v ulico Sv. Ivana. S stolnega trga do doma sem rabil običajno le kakih 5 minut. Tistega nesrečnega dne pa sem taval po naj-bližnjih cestah celo poldrugo uro. Zvijal sem se ob zidovah in se ko iz uma metal na tla vselej, kadar je zažvižgalo v zraku. Po cele četrt ure sem čakal po nekod, da je peklenski ogenj vsaj za hip ponehal.
1. avgusta je doseglo obstreljevanje nov vrhunec. Vse mesto je bilo zastrto z gostim, sivim dimom. Po ulicah se je širil strašen smrad po smodniku, žveplu, ogorkih in krvi. Lahi so razbijali po mestu ves dan do pozne večerne ure. Tedaj so se za dobro uro ustavili nato pa začeli znova, še huje. Gorica je takrat doživela svojo prvo peklensko noč; kakršno je težko pozabiti. Napol podrte hiše so se zamajale vsakokrat, ko je kje v bližini udarila kaka 305 mm granata. Stresle so se celo že kleti in zakopi. Ljudje so prestrašeni vstajali s svojih skromnih ležišč in napol oblečeni, napol goli zbežali na ulico. Zbirali so se v majhne gruče in bežali vstran, na kraje, ki so jim Lahi prizanesli. Ponekod je nastala zmešnjava in divja panika. Stari ljudje so pravili, da se kaj takega ni zgodilo niti one strašne potresne noči na velikonočni ponedeljek leta 1895.
Pripetilo pa se je tega dne še nekaj posebno žalostnega. Skupina ljudi se je zbrala tudi pred magi-pribežala tudi neka mati s tremi otročički. Tedaj je opazila, da nima s sabo ne denarja, ne kosa kruha za svoje nebogljenčke. V svoji zbeganosti se je obrnila
in stekla nazaj proti domu, otroke pa je pustila pri ljudeh. Vrnila se je vsa utrujena in izčrpana pičle pol ure pozneje. Pred magistratom pa ni bilo nikogar več. Le še kup mrličev raztrganih in okrvavljenih ter ruševine napol podrtih zidov. Pred mogočno občinsko hišo je treščila granata in ubila vse do zadnjega. Nesrečna mati je začela iskati med trupli svojo_ deco. Komaj je prepoznala otroke med iznakaženimi obrazi sedmero dece, ki je ležala sredi odraslih mrličev. Vsa obupana je skušala spraviti vsaj trupelca na varno. Tisti hip je znova treščilo. Sredi med mrliči je raztrgalo še njo. Na daljni ruski fronti je prav tiste dni padel še zadnji član nesrečne družine, njen krušni oče, ki mu je usoda le toliko prizanesla, da mu še niso sporočili prežalostne novice z razdejanega doma.
Naravnost usoden je bil za mesto 3. avgust. Lahi so tega dne razdejali goriški državni kolodvor in s tem mesto docela odrezali od zaledja. Razbili so progo vse do šent Petra. Vojaški vlaki so odtlej prihajali le še do Prvačine. Iz mesta ni bilo nobene rešitve več. Padale pa so granate tudi na druge več ali manj važne strateške točke in podirale zadnje go-riške postojanke. Poleg vsega je tega dne zavladala še strašna vročina in na solncu je kazal toplomer nad 50 stopinj Celzija. Poleg tega se je razširil po mestu silen smrad z razbitih gnojišč in stranišč in po redkih zavetiščih so se že pričele širiti sicer neutemeljene govorice o kužnih boleznih, ki so vzele že tega ali onega.
Dne 5. avgusta so Lahi odnehali. Z večjo skupino izmučenih ljudi sem tedaj krenil z mesta proti šent Petru. Vsa cesta je bila natrpana vozov, živine in ljudi. Proti mestu je korakalo ob eni strani vojaštvo, sredi ceste pa so vlačili na vozeh nov tren. Teh vozov ni bilo ne konca ne kraja. V drugo smer pa se je valila nepretrgana vrsta civilistov, Jti so peš, z vozovi in neštetimi vozički bežali in se umikali neprestani smrtni nevarnosti. Na dolge vrste izmučenih ljudi pa je pripekalo vroče poletno solnce, ki pa je le s težavo prodiralo skozi goste oblake prahu, ki so se širili s ceste na sosednje travnike in polja.
Nadaljevanje pešpoti iz Gorice.
Šel sem peš do Rihenberga in dalje z železnico do Ljubljane. Solnce je neusmiljeno žgalo, oblaki prahu so se vzdigovali od nepreglednih množic vojaških voz, ki so se pomikali skozi vso to kalvarijo izmučen j a in splošne onemoglosti proti fronti in spet nazaj. Neprenehoma ! Bilo je kakor zakleto: vročina, prah, vozovi, vozovi. V št. Petru so granate napravile svoje razdiralno delo, pele so pesem uničenja in pokončanja, bljuvale so ogenj na ljudi in na vse, kar so mogle doseči — kakor da se jim studi ves ta človeški rod, ki tu gomazi in se bije za neznano fato-, morgano. V šentpetru je bilo v gradu grofa Coro-nini j a mnogo vojaštva in oficirjev. Granate so jih zavohale kakor lačni volkovi svež plen. Vojaki in oficirji, po večini Madžari, so se preklinjajoč razbežali na vse strani. Grad je bil kmalu prazen. Toda prav v trenutku, ko si je skušal poiskati boljšega zavetja, je treščila granata in ubila polkovnika in konja, nato druga, tretja...
Na dvorišču so obležali ranjenci in mrtvi in kri... Pri Pulferju v gozdu je bilo skritega mnogo vojaštva in voz. Lahi so jih začutili in poslali nanje železni blagoslov-granate. Več vojakov in konj je bilo ubitih, ostali so se razkropili po gozdu proti Stari gori. Prav v tem trenutku, ko je dajal poveljnik navodila, kako naj se poskrijejo, je priletela granata, ki je odtrgala konju glavo, poveljnika pa čez prsa presekala. Dalje je bila v Volčji dragi hiša Torelli pri kolodvoru vsa razsuta kakor tudi hiša gostilne »Bajt«. Vse razdejano. Nikjer nobenega človeka. Pri potoku Lijak so padale granate vse križem kražem. Ustavil sem se za kratek čas in opazoval morišče na Fajtjem hribu, kjer so venomer švigale granate in padali šrapneli ter pomorili na tisoče vojakov. V Prvačini sm se malo okrepčal v gostilni, potem pa sem nadaljeval pot proti Dornbergu, kjer je vse mrgolelo vojaštva. Pri Dornberškem mlinu je bilo na stotine trenskih voz, čakajočih povelja za odhod.
V Zalovščah in pri Saksidu je bilo vse polno vojaštva, kakor tudi v mlinu »Pekel«, v katerem je bilo skritega precej trena in konjenice.
Srebrna ž/Ica v kozarcu
Tour de France
Odpočitek udeležencev najdaljše in najnapornejše kolesarske proge »Tour de France«. Levi na slik je dotedanji zmagovalec Maes (Belgija).
Že stari Rimljani so v vrče za vodo polagali srebrne novce, da so s tem ohranili vodo svežo hi čisto, kar je vsekakor dokaz, da jim je že takrat bila znana desinfekeijska lastnost srebrnih raztopin. Današnja znanost je skrivnost oligodi nami j.e preiskala in .pri tem našla, da se v vodi, v kateri se nahajajo majhni delci srebra, poveči 1 vse bakterije uničijo.
Učinek dezinfekcije srebra je odvisen od zelo lahke topljivosti srebra v vodi, kar imenujemo oligodinamično lastnost. Srebrna žlica v kozarcu /ode je najhitrejša in najcenejša metoda, da .»hranimo vodo svežo in jo sprostimo bakterij. Dognali so, da se v enem litru vode izloči 0.00002 grama srebra. In vendar že ta izredno razredčena raztopina Zadostuje, da z njo uničimo bakierije, ki se v vodi nahajajo, poleg tega pa ta neznatna raztopina človeškemu zdravju obč'olutno nič ne škoduje.
Baktericidni učinek srebra si razlagajo na ta način, da nekatere kovine oddajajo posebne žarke, ki smrtno vplivajo na bakterije. Dva francoska raziskovalca sta tudi dokazala oligodina-niično lastnost klora. Klor izžareva ultravioletne žarke, ki vodo desinficirajo. Po tem odkritju je danes že več kakor v sto mestih vpeljana metoda razkuževanja vode s pomočjo klora. Izkušnje so pokaazle, da na vseh onih krajih, kjer razkužujejo vodo z oligodina mičnim klorom, umrljivost dojenčkov izredno pada. Tudi v mestih, kjer vodijo vodo po svinčenih ceveh, je voda do gotove stopnje oligodinamizirana.
Baktericizni učinek dragih kovin, zlata in »rebra, pa tudi bakra, igra v človeškem organizmu naravnost življenjsko važno nalogo. Do-
gnali yo, da je v pljučih tuberkuloznega samo deseti del bakra, kakor pa v pljučih zdravega človeka. Pa ne samo notranja oligodinamija je za človeško življenje važna, pač pa tudi zunanja. N. pr. prstani, verižice, ogrlice, uhani in podobno. Znojuiee kože vsrkavajo oligodinamično raztopino teh kovin in jo dovajajo v celice organizma. Zato je tudi dobro vedeti, da je nošnja zlatih in srebrnih okraskov ne samo zaradi luksusa na svetu, pač pa nudi tudi biološko koristnost onemu, ki te predmete nogi na telesu. Tudi uživanje prehrane s srebrnim priborom ima že od davnaj svoj pomen in zato tudi lahko razumemo, zakaj so v prejšnjih časih dojenčkom darovali srebrne posode.
V potrditev teh vsekakor važnih čitijenic bi še dejali, da sta oba nemška kemika prof. Freundlich in Sollner neoporečno ugotovila, da je srebro zelo lahko topljiva kovina in ima pred vnemi ostalimi kovinami to prednost, da če prihaja v dotik z raznimi drugimi predmeti, ga ti predmeti absorbirajo. Tudi bakteriolog! so prepričani o oligodiiiamičiiih učinkih srebra L, zlata in predpisujejo obem kovinam veliko važnost pri zaščiti zdravja, posebno v onih krajih in državah, kjer so higijenske prilike šele v razvoju.
Strahovite elementarne nezgode
3000 Kitajcev je izgubilo življenje zaradi poplav
Poplave v provinci Honan so povzročile tako ogromne izgube na človeških življenjih, da lahko govorimo naravnost o decimiranju prebival-
stva v gotovih krajih. Samo v mestu Jenčičjen je utonilo preko 3000 ljudi. Na tisoče prebivalcev si je rešilo življenje še v zadnjem trenotku s tem, da so z vso naglico dosegli višine, ki jih voda še ni poplavila. Očividci poročajo, da je ozemlje na 10 in 10 kilometrov daleč pod vodo. Samo drevesne krone in hišne strehe molijo iz vode. Mesto Huešin v Severnem Honanu je popolnoma pod vodo. Tudi tu štejejo številne ; človeške žrtve.
Na področju reke Jangce so se med Hanka-nom in Ičangom napravila velika jezera, iz katerih molijo posamezna mesta kakor otočja. Na posameznih višinah so se zgnetle ogromne množice beguncev, ki jih polagoma odvažajo s čolni v nepoplavljene kraje. V Jungjangu ob reki Hanf je 800 hiš porušenih.
Tožba radi zvezde
Zares smešen in zabaven izrodek slavohlepja doživlja te dni Amerika. Premožni Mr. Limcrs bi bil za vsako ceno rad postal slaven. Vsekakor pa se je mož zavedal, da v svojem življenju še ni »zagrešil« nič takega, kar bi ga utegnilo uvrstiti med nesmrtnike, pa se je ob pomanjkanju drugih dejanj odločil, da si bo nesmrtnost kupil. Stopil je tedaj v eno izmed največjih zvezdaren v Ameriki in ji je poklonil prav znaten znesek. Zvezdama je bila seveda nepričakovanega darila močno vesela in je tudi ni prav nič motilo, da stavi darežljivi podpornik neko pogoj. Zahteval je namreč, da morajo učenjaki prvo zvezdo, ki jo poslej odkrijejo s te zvezdarne, nazvati po njem. To so mu seveda brez pomisleka in pridržka obljubili.
Nesmrtnosti željni bogataš je nestrpno čakal dne, ko mu z zvezdarne sporoče, da se je njegova želja izpolnila. Ker le predolgo ni bilo
Povsod poskušajo z največjo naglico utrditi nasipe rek, vendar pa je trud v največ slučajih brezupen, ker voda vse zgradbe sproti odnaša. Na povelje Cangkajška so poslali v ogroženo ozemlje številne transporte vojaštva.
Strahovitim poplavam v provinci Honan je bilo žrtvovano celo mesto s prebivalci vred. Voda je ponoči nenadoma predrla obrambne zidove zelo nizko Ležečega mesta Jenči in presenetila prebivalce v spanju. V najkrajšem času je bilo vse mesto preplavljeno. Edino stolpi mestnega obzidja in brzojavni drogovi molio iz vode. Le nekaj nad 100 prebivalcev se je moglo pravočasno rešiti. Na tisoče ostalega prebivalstva pa je utonilo. Število izgub se točno še ne da ugotoviti, vendar pa računajo, da je to število zelo visoko.
varana ne$mrtno$t
nobene ugodne vesti, je nekajkraj sam povprašal, kako je kaj z novimi zvezdami. Bilo pa je kakor zakleto in učeni gospodje so Limersu vedno iznova zatrjevali, da se jim zadnji čas ne posreči opaziti nobene nove zvezde.
Mož je bil seveda potrt, vendar ni obupal. Ogenj v strehi pa je nastal, ko je te dni slišal, da so baje znanstveniki vzlic drugačnemu za-trjevanju le odkrili novo zvezdo na nebu. Niso je pa imenovali po darovalcu Limersu, ampak čisto nekam po svoje. Limers je kakor modras hitel na sodišče in zahteval, da gospodje novi zvezdi takoj priznajo njegovo ime ali pa mu vrnejo denar.
, Zdaj Amerika s smehom pričakuje, kako se spoprimejo nehvaležni obdarovane! s častihlepnim svojim dobrotnikom. Poredni ljudje pa si nagajivo pripovedujejo zgodbo o goljufani nesmrtnosti.
Beg Evropejcev iz Abesinije
Zaradi čedalje ostrejše napetosti med Italijo in Abesinijo, o čemur smo obširneje že poročali, so številni Evropejci zapustil Abesinijo. — Ta najnovejši posnetek kaže abesinskega cesarja Haile Sellaste s kraljico, princem Makonnen in vojvodom Hararom in novo zgrajeni palači v Harraru. Prebivalstvo in šolska mladina pozdravljajo kraljevsko družno na balkonu palače.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga a o. a., predstavnik I, Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Miha lek, vsi v Ljubljani.
Cito SLOVENSKIH OTROK-МеЦаЛVII. 1935.-Štev.6.
iz mesta —
Ivko je sicer majhen deček, ko pa se odpravi na počitnice, ima s seboj prtljage, kakor da bi potoval — v Ameriko.
Nič za tol Saj se bo navžil zraka in sonca ter božjega zdravja, ki diha z naših travnikov in polj. Spoznal bo tudi, odkod nam prihaja kruh. Ko se bo jeseni vrnil v mesto, bo imel nemara celo utrjene roke. Ivko se namreč rad loti vsakega dela in se bo hitro naučil sukati tudi grablje in vile. To bo še nekoč korenjak.
na deželo
Marjana željeznova-Kokalj :
©če Pepček — sinček tepček
Dolinarjevemu očetu so rekli vsi vprek Pepček, čeprav mu je bilo ime Lovro. Je že sv. Jožef bolj imeniten svetnik ko sv. Lovrenc,« si je mislil Dolinar in delal od zore do noči zase in za svojih sedem otrok. Osmi je pa bil na poti. Zraven je redil vse berače in postopače, ki so šli skozi vas in se ustavljali pri njegovi borni koči.
»Obubožal., bo,« je govoričil njegov najbližji sosed, ki je bil velik bogataš in skopuh. »Pognal bo domačijo s svojo zastonjsko krčmo za berače in meni bo padel lep košček sveta za majhen denar. Pepček je pač Pepček, da se Bog ga usmili ! «
»Prav, tako je prav!« mu je odvrnila veselo njegova žena, ki je bila še bolj lakomna kot mož. »če je pa tak Pepček!«
Pri Dolinarjevih je prišel na svet osmi otrok. Oče je bil v zadregi zaradi botra. Pa se mu je ponudil berač, ki je prenočeval ravno pri njih. »Pepček naj bo,« je menil oče. »Dober naj bo ko ta veliki svetnik!« In krstili so ga za Pepčka. Mati je za kosilo malo bolj zabelila žgance in zelje, oče je pa botru natočil šilo žganja, ki ga je hranil pri hiši. le za zdravilo. Ob slovesu je berač-boter poželel otroku srečo in ga zazibal tako nerodno, da je odletel iz zibelke.
Pepček je rasteh Ni se jokal niti smejal. Vsi so mu rekli le Dolinarjev tepček. Ko mu je bilo 18 let, so Dolinarjevi tako zabredli v dolgove, da so jim hoteli prodati neusmiljeni kmetje hišo in njivico. Pa se je Pepček-tepček odločil in stopil pred očeta in mater rekoč: »Po svetu bom sel iskat srečo!«
»Ti?« so se začudili domači. Prikimal je Pepček in zaprosil starše za blagoslov. Oče in mati sta ga blagoslovila. Oče mu je nato stisnil roko rekoč: »Pojdi v svet v božjeiA imenu. Boj se Boga in ogibaj se greha in hudobnih ljudi!«
Mati pa je jokaje dejala: »Bodi dober in ljubi vsakogar!« Dala mu je palico v roke z besedami: »Popotnik ne sme biti brez palice!«
Pepček-tepček je s težkim srcem zapustil dom in krenil po široki cesti. Na križpoti je srečal dva lovca, ki sta se prepirala. Ko sta zagledala Pepčka-tepčka, je rekel večji:
»Ta nama bo pokazal pravo pot.«
»čuj, bratec, katera pot je prava?« je vprašal drugi lovec.
»Ta-le,« je odvrnil Pepček-tepček in s palico zarisal v prah velik krog. Lovca sta začela tekati okoli kroga in Pepček-tepček je šel dalje. Dospel je spet na križpot. Dva medveda sta se grizla in kobacala po tleh.
»No, prijatelja!« ju je ogovoril Pepček-tepček. »Kaj sta pa tako huda?«
Zarenčal je prvi: »Katera pot je prava.«.
Pepček-tepček je spet zarisal krog na tla in rekel:
»Ta-le in prav nobena druga!«
Medveda sta začela lomastiti okoli kroga. »Dobro hodita!« jima je želel Pepček-tepček in zavil v gozd.
Ko je stopal po samotnem gozdu, se je jelo že nočiti. Ni ga skrbelo, kam bo legel spat. »Poštenemu človeku se ni bati kaj,« si je rekel glasno, »tudi v gozdu ne.« Ravno se je oziral po primernem ležišču, ko je zagledal pred seboj dva vraga, ki sta se tepla. Iskre so letele od njiju. Pepčka-tepčka je postalo strah, toda potem se je ojunačil in vprašal: »Tovariša, kaj pa iščeta?«
Večji vrag je sunil manjšega ob tla in dejal: »Iščeva pravo pot.«
Pepček-tepček se jima je približal malo boječe, zarisal krog in rekel: »Ta-le bo prava!«
Večji vrag je zavpil Pepčku-tepčku: »Ne prenočuj! Pojdi dalje! O polnoči boš prišel do skale sredi gozda, okoli katere
teče vodica v krogu. Povej tam vragu s konjsko nogo, da prideva takoj!« Nato sta začela tekati vraga okoli kroga, ki je žarel kot ognjen obroč.
Pepček-tepček je hodil dolgo. Nazadnje je prišel do skale. Vrag s konjsko nogo je zagodrnjal in položil na tla ognjeno palico. Pepček-tepček je pa rekel: »Bratec, malo potrpi! Takoj bosta prišla tvoja dva brata. Sta že našla pravo pot.« Tedaj se je zakadil pred Pepčka-tepčka bel zajček. Spehan je dejal: »Ušel sém jim. Lovca, medveda, vraga — vsi tekajo okoli kroga.«
Vrag s konjsko nogo je zatulil in se zaletel z glavo ob skalo. Skala se je razpočila na dvoje in vrag je izginil v njej.
»Poberi ognjeno plico,« je dejal zajček, »in udari po skali trikrat rekoč: Odpri se skala, zlato boš dala ! «
Kakor je rekel beli zajček, tako je storil Pepček-tepček. Razpoka v skali se je razširila v ogromen lijak in zlato je letelo iz nje visoko v zrak.
»Pobiraj zlato in zlagaj ga na kupe,« mu je svetoval zajček. »In hitro ... Po-predno bo zapel petelin dan, bo vsahnilo zlato ! «
Zajček je odskakljal in se izgubil v gozdu.
Pepček-tepček je hitel pobirati zlato. Bil je ves poten in ko je petelin zapel dan, se je skala zaprla. Pepček-tepček je pokril zlato s smrečjem, nametal mahu po vrhu in povabil mravlje, da mu čuvajo zaklad.
Napotil se je proti domu in oče, ki je ravno vpregal kravo v voz, da bi vse skupaj prodal, ga je začuden vprašal: »Kaj si se že vrnil? Ali se ti je godilo slabo?«
Pepček-tepček mu ni odgovoril. Sedel je na voz in pognal kravo. Obrnil se je proti očetu in mu zaklical: »Oče, izpraznite Skrinjo za žito, škrinjo za ajdo in škrinjo za rž!« In že ga ni bilo več. Kravica je dirjala ko najurnejši konj.
Oče si je mislil: »Kaj naj izpraznem,
29
,
ko Je že vse prazno! Pepček, res si tepček!« Stopil je v kuhinjo. »Mati,« je dejal, »Pepček je bil tu in se mi pred nosom odpeljal s kravo. »Za božjo voljo! Da je ni komu podaril! Tako je otročji!« se je prestrašila mati.
Tedaj je zaropotal voz pred hišo in Pepček-tepček je zaklical: »Oče, mati, hitro!« Na klic sta stekla pred hišo in sačudena sta obstala.
»Kaj strmita? Nosita!« ju je bodril. Komaj so napolnili eno škrinjo, se je Pepček-tepček spet vsedel na voz in odhitel proti gozdu. Tako je pripeljal še dvakrat.
»Kaj bomo z zlatom,« so se zvečer vpraševali Dolinarjevi. Pepček-tepček pa, kakor da ga je srečala modrost, je dejal: »Poplačajmo dolg, popravimo hišo in hlev, sezidajmo kokošnjak, čebelnjak in golobnjak.«
In tako so storili.
V vasi so šušljali: »Odkod imajo Dolinarjevi denar? Ali ga je Pepček-tepček zaslužil? Morda pa ga je ukradel!« »Ali pa,« se je domislil najpametnejši
med njimi, »mogoče je našel zaklad!«
»Tako bo,« so mu prikimali sovaščani.
»Ampak, kako bi izvedeli resnico,« je skrbelo soseda skopuha. •
»Pojdimo jih vprašat,« je svetovala njegova žena.
In šli so. Dolinar jih je pogostil po svoji stari navadi. Zvito so spraševali to in ono, toda Dolinar se jim je spretno izmikal.
In nazadnje je skopuhova žena vprašala, ker ni mogla več skrivati svoje radovednosti: »Kako ste pa postali tako nenadoma bogati?«
Vsi so utihnili.
Dolinar je hote preslišal vprašanje, ko se je nepričakovano oglasil Pepček-tepček: »Našel sem zaklad.«
»Kje?« so zinili vsi in odprli usta.
»V gozdu pod skalo,« je odgovoril.
Ne da bi se zahvalili za gostoljubnost, so planili vsi proti gozdu. Naleteli so na lovca, ki sta se prepirala na križpoti. »Povejte nam, kje je prava pot?« sta vprašala kmete. Ti so pa pograbili lovca in ju vrgli v cestni jarek. V trenutku
sta se pobrala in se izpremenila v vraga ter zdirjala Za preplašenimi kmeti. Nato so srečali medveda, ki sta se grizla. Zakadili so se v nju in ju pomandrali. Toda tudi medveda sta bila vraga. Začela sta teči za kmeti. Nazadnje so pritekli do obeh vragov v gozdu. Zapodili so se v nju in dirjali naravnost proti skali. Ko je zagledal vrag " s konjsko nogo kmete in vrage, je udaril trikrat z ognjeno palico po skali. Skalr. se je odprla in kmet za kmetom je izginil v njenem žrelu. Le najumnejši se je ustavil ob pravem času in odhitel domov. Čez tri dni je priblodil ves onemogel in siv. Ko je v vasi povedal, kaj se je zgodilo, so začele žene jokati in tarnati, otroci pa kričati.
»Zapustimo ta kraj,« je dejala skopuhova vdova. »Pepček-tepček je vragov brat.«
Za majhen denar so Dolinarjevi kupili devet posestev. Tako je imel vsak otrok svoj dom. Deveto so pa izpreme-nili v dom revnih in zapuščenih, kjer je bilo vedno dovolj gostov.
Nedeljski lovec
Svjatoslav:
Čevljarček z zvezdami
»Kar pojdite,« je rekel, »kar počakajte, sam vam jih pripeljem, če so res ukradene, čas je že, da bi bile spet na nebu in sijale kot se spodobi božjim, zvezdam. Tako nerodna in pusta je pot, ko jih ni, človek mimogrede zaide.«
Svetniki so se nazadnje dali pregovoriti, lepa novica jih je vse prevzela.
»Domov gremo pravit, da jih boš pripeljal, to bo veselje! Vsi nebeščani bodo vriskali nič kako. Pa glej, da kmalu prideš!«
»Pridem, pridem!« je vneto zatrjeval Petrinček. Preložil je harmoniko z ene strani na drugo ter se obrnil in odhitel čez pustinjo, kakor bi se mu strašno mudilo.
»Zdaj vem, da jih je ukradel, zdaj se gy ne bojim več, grešnik je kakor jaz, ki sem ga osleparil za leteče škornje,« je godrnjal vso pot. »Le čakaj!« so se mu bleščale oči.
čevljarček se vrača, pa misli ves čas na veliki dogodek. Rešil bo zvezde in jih spet pripeljal na nebo. Prav za prav je še negotovo, kako se bo vse to zgodilo, grof Bogataj se ves čas prikazuje pred njim kot nepremagljiv velikan in bolj ko se oddaljuje od zvezd in neba, bolj se mu dozdeva vse nemogoča stvar. Pa potolaži se po svoji navadi z mislijo, da bo že imel srečo in rajši sanja, kakšno bo potem življenje. Tako nekako od da-
leč sluti, da se bo nekaj izpremenllo, prav na jasnem si pa ni o tem. Tako bo pač, kakor je treba, ljudje bodo imeli svetlobo in hodili bodo, koder bodo hoteli, jeza in sovraštvo bosta izginila pa bo vse dobro. Srce se mu smehlja, ko pomisli, kako ga bodo povsod sprejemali. To je pa tisti, ki je poiskal zvezde in jih postavil tja, kamor so spadale, bodo pripovedovali ljudje. Nič več ne bo navaden čevljarček, kako drugo službo si bo poiskal.
Pa hodi in hodi, tretji dan gre h koncu, četrti in peti.' Ves čas je vesel in vriska in igra prijetne poskočnice. Pesem buta ob bregove, odmeva po gozdovih in Petrinčku samemu se zdi, da še nikoli hi tako lepo igral. Ko pa pride petega dne iz gozda, se ustavi, zasloni si oči in pravi:
»Kaj neki vihra tamle čez hribe? Voda ni, veter še manj. Vse migota kot velika množica in vmes se blešči nekaj svetlega. Ljudje so, ljudje!«
Počasi predene harmoniko, obriše potno čelo ter jim stopi naproti. Ko pride zadosti blizu, razloči neznansko morje ljudi, ki se vali čez polje in kriči in poje.
»Kam pa greste?« jim zakliče.
Množica se zgrne okoli njega, možje z zavihanimi rokavi se mu smejejo, fantje z odpetimi srajcami pojo, in vsak drži v rokah, kar je pač zgrabil v prvem hipu, nekateri vile, drugi sekire, tretji kose. Neka groza jih je morala prevzeti, da so se vzdignili in Petrinčku
se zdi, da jim gorijo oči v divjem blesku.
»Kam pa drvite kot vojska?«
»Hej, muzikant, zaigraj poskočnico! Saj smo vojska. Novo pravdo nosimo, svet preobračamo. Dovolj je bilo trpljenja, zaigraj, zaigraj ! Bogataja smo pregnali in zdaj gremo še nad druge grofe. Nič več grofov, nič več biričev!«
»Nič več grofov, nič več biričev!« zahrumijo ljudje in kot v pritrdilo se vzdigne nad glavami tisoč sekir in lopat, kose zableščijo v soncu.
Petrinček se zamisli in ne more prav razumeti. To je nekaj nenavadnega, treba je premisliti prav do dna. Nič več grofov — kdo pa je ukazoval? Saj ljudje zato živijo, da jim kdo ukazuje... Kar ne more in ne more raztegniti harmonike.
Pa ko zavihtijo nad njim kose in lopate, se strese in prisiljeno zaigra veselo pesem. A mu kar noče od srca, sredi pesmi preneha, spomni se na zvezde ter vpraša ljudi:
»Pa zvezde? Kaj niso bile v Bogatajevem gradu? Kaj ste napravili z njimi?«
»Ho, zvezde! Odprli smo jim vrata in , so odšle, Bog ve, kam so krenile. Prelepe so bile in pregosposke, da bi šle z nami. Igraj, muzikant!«
»Tiste zvezde moram poiskati,« je pripovedoval godec, »obljubil sem, da jih bom spravil spet na nebo, ker je tako pusto, odkar jih ni.«
(Dalje sledi.)
Ukročen slon
Kako bi vam kaj ugajal takle zabaven pomočnik pri igrah?
Gustav Strniša:
Poleina noč
Pod mojim oknom na livadi veseli črički pevajo, zvečer si v mesečini mladi skrivnosti razodevajo.
In tiho zavrte se pari, praznujejo, svatujejo, vmes murni šepetajo stari in kimajo modrujejo.
Pa krt jih vzdrami, ki počasen nenadno dvigne se iz tal in zgrabi ženina. Brezglasen se z njim je hitro posladkal.
Otožni črički začrčijo —
To svatbena več pesem ni: samo posmrtnico ihtijo, ki v noč ječeča se gubi...
.......
Griša Koritnik:
Povesi o kralju Uudovanu
V razkošnem mestu daleč od tod je živel nepozabni kralj Hudovan. Bil je bogat in mogočen, da mu ni bilo tekmeca na vsem tedaj znanem svetu. Vse, kar je kralj hotel, se je moralo zgoditi, m vse, kar mu je kljubovalo, je bilo zapisano smrti.
Pri vsej svoji slavi in moči pa kralj ni bil srečen. Neko usodno prekletstvo, ki je ležalo nad kraljevskim rodom, je namreč hotelo, da se kralj ni mogel poročiti in je moral biti brez žene in otrok. Odkar je dal njegov prednik utopiti svojo dobrosrčno zakonsko družico Milovano, je bila izgubljena vsaka kne-žna, po katero so prišli kraljevi snubci. Ko je bilo že vse pripravljeno za poroko
in so v veličastnem sprevodu vozili kralju nevesto, jim je ta nenadoma izginila... Nihče ni vedel, kaj se je prav za prav z njo zgodilo, govorili pa so vse mogoče. Nekateri so trdili, da se je nevesta pred njihovimi očmi spremenila v goloba in odletela, druga se je baje spremenila v žarko kresnico, tretja pa menda celò v sluzastega polža, ki so ga našli namesto nje na baržunastem po-grinjalu...
Misel, da bi utegnil umreti brez potomca, je grenila Hudovanu razkošne ure telesnega uživanja in pri vsem svojem izobilju je bil večidel zamišljen in čemeren. Kaj mi pomaga vsa ta veličina in slava, je mislil pogosto sam pri sebi, ko pa nimam sina, da bi mu zapustil svoje bogastvo? Moje življenje se pri-mika h koncu, kmalu bom ostarel in umrl brez otrok, pa si bodo mojo imovino razdelili nenasitni sosedje in na mojem slavnem prestolu bo sedel človek s tujim imenom in s tujimi dvor-.janiki...
To je kralja Hudo vana silno bolelo, še bolj pa ga je peklo nekaj drugega. Dobro je vedel, da bi moglo biti vse drugače, če bi se rešil usodnega uroka. Tega pa bi se odkrižal samo tedaj, če bi premagal svojega naj silne j šega sovražnika, troglavega Brdavsa, ki je prebival ob daljnem gorskem jezeru. Zaman je iskal v svoji kraljevini junaka, ki bi bil kos temu velikanu. Premnogo vitezov je že izgubilo življenje zaradi kraljeve nesreče, ali vse dotlej se še nobenemu ni posrečilo, da bi odrobil nestvoru usodno srednjo . glavo, s čimer bi bilo zadoščeno uroku in bi se kralj mogel poročiti... Dokler pa ne bo v deželi takega junaka, bo izginila, kakor doslej, vsaka mladenka, po katero, bodo prišli njegovi snubci. Z ogorčenim srcem je mislil Hudovan na svojega krutega prednika, ki mu je s svojim zločinom nakopal na glavo tolikšno nesrečo.
Kraljevim dvorjanikom in podanikom je bilo seveda na vso moč hudo, ker so
kralja neprestano mučile in trapile take misli in skrbi. Radi bi mu bili pomagali, ali nihče ni vedel, kako. la tudi sami so se bali, kaj bo z njimi, če bo kralj brez otrok umrl in bodo zasedli deželo njegovi pohlepni sosedje.
Ko je sedél nekega dne zamišljen in potrt na mehkem naslanjaču v vrtni hladilnici, je pristopil k njemu star svetovalec in mu rekel:
»Zakaj ti venomer senca žalosti po-mračuje jasno čelo, mogočni vladar? Poglej, kako lep je svet okoli tebe: povsod sije sonce in cveto rože, samo tvoj obraz je neprestano mrk in zamišljen. Zakaj se ne veseliš življenja, ki poje okoli tebe?«
In kralj si je položil roko na trudno čelo in odvrnil:
»Ni mi sojeno gledati lepoto, ko mi je srce hladno in mrtvo... Vse to rajanje okoli mene se mi zdi prazno in žarek upanja... Pomisli to, svetli vla-podoben sem cvetu, ki sredi bohotne rasti vene in umira.«
»Toda cvet ne usahne, dokler mu prilivamo in srce ne umrje, dokler ima še dar, še vedno moreš upati...«
Kralj ni odgovoril. Presedala so mu že taka tolažila.
Svetovalec pa je spet izpregovoril, kakor da bi glasno bral kako pravljico:
»živel je hudobni kralj, ki je dal utopiti svojo dobro kraljico, njeno nedo-letno hčerko pa nemilo pognal po svetu... Usoda pa je hotela, da je ta ostala živa in dala življenje krepkemu dečku. Ime mu je Svetovid. Daleč v gorovju živi zdaj pri svoji materi in daleč naokoli je znan po svoji mdči in srčnosti ...«
Hudovan je dvignil obraz, kakor da se je prebudil iz sanj.
»Kralj pa je zvedel za svojega beraškega nečaka in njegovo ničvredno mater, poslal v gorovje svoje hlapce in ju dal pogubiti...« je nadaljeval Hudovan povest svojega svetovalca.
»Drugače je bilo,« mu je ugovarjal svetovalec. »Dovoli, da ti povem.«
»No,« je prikimal Hudovan dobrodušno.
»Kralj pa je zvedel za mladega korenjaka in ga dal poklicati predse...«
»Da, da, tako je bilo,« je pritrdil Hudovan in žarek spoznanja mu je zabliskal v mrkih očeh.
»Konec pa bo menda pri obeh enak,« je rekel svetovalec pomenljivo.
Kralj se je zlobno nasmehnil. Grdi nasvet je padel na rodovitna tla. Hudoben načrt se je rodil kralju v grešni duši In drugi dan je poslal po svojega neljubega nečaka v hribih.
Svetovid seveda ni slutil ničesar hudega, saj mu še v sanjah ni prišlo na misel, da je kraljev sorodnik. Zato se je rad odzval povabilu in veselo in pogumno stopil pred svojega kralja.
»Svetovid,« ga je s hlinjeno prijaznostjo ogovoril kralj. »Zvedel sem, da si močan in pogumen fant, kakor jih je malo v moji deželi. Vso mojo naklonjenost uživata z materjo v moji kraljevini, pa bi bilo zelo lepo od tebe, ko bi mi hotel storiti neko uslugo.«
»Od srca rad, presvetli kralj,« je odvrnil skromni mladenič. »Vse moje moči so ti na razpolago.«
»Tako je prav.« je opomnil kralj. »Poslušaj torej: kakor ti je bržkone znano, nimam žene in otrok. Sklenil sem se torej poročiti.«	(Dalje.)
Rado Krop
Тнг1џ
Üuba moia cieca
Tokrat ste mi napisali toliko, da sama nisem vedela, kaj naj iz vse te obilice objavim, čitala sem in čitala in sem bila z ieraj bolj vesela. Da ste slovenski otroci še prav taki, kakor sem bila jàz kot deklica vaših let, me srčno veseli. — Kar mi pišete o živalih, to je vendar tako ljubko, da moram res tudi sama odslej še bolj rada imeti svojo muco Godrnjavo. Zmeraj sem zatrjevala, da so slovenski otroci najboljši otroci pod soncem. Vaša pisma mi potrjujejo, da sem imela prav. Zato bi vas najrajša vse skupaj objela čez hribe in doline. Ker pa tega ne morem, veljaj tole pismo vsem za iskren pozdrav od
tete Mete.
Imena nagrajencev in razpis novih nagrad objavim v prihodnji številki.
Draga teta Méta!
Najlepša hvala za prekrasno kaktejo. Takoj sem jo z veseljem uvrstil med druge kakteje, katerih imam že nad 20 vrst. Seveda pä ni nobena tako velika kakor Tvoja.
Kako se pa počuti stric Janez? Ali je že ozdravel? Upam, da se mu je bolezen že obrnila na bolje.
Prejmi najlepše pozdrave od
Brelih Borisa
Ljuba teta Meta!
Tudi jaz naj napišem nekaj vrstic za naš dragi Ust. Pošiljam Ti spis »Zakaj ljubim živali?«
Mi otroci na kmetih imamo zelo radi živali. Mogoče jih imamo zato radi,- ker imamo od njih koristi. V naši vasi ni tramvaja, kot ga imate v Ljubljani, saj ga še videla nisem nikoli. Naš tramvaj sta konj in navaden voz. Vsi otroci se radi vozimo in zato ljubimo konje. Doma imamo tudi krave. Mleko, ki je naša priljubljena jed in pijača, nam dajejo krave. Posebno rada pa imam male piske. Ko bodo zrastle, nam bodo nesle bela jajčeca.
Okrog hiše letajo drobne ptičice, ki nas s petjem razveseljujejo. Med njimi
imam najraje lastavke, ki gnezdijo vsako leto pod streho našega hleva. Vsako leto jih opazujem, kadar se pripravljajo za polet tja daleč, daleč. In hudo mi je, kader ne čujem več veselega žgolenja Spomladi pa se vračajo pod svojo rodno streho, kjer si vzgojijo novi rod. Pred nekaj dnevi sem zagledala v gnezdecu štiri mlade glavice, ki so radovedno kukale na ta božji svet.
Iskreno Te pozdravlja Ivica Ocvirk, učenka 4. r. osnovne šole v Sv. Juriju ob Taboru.
. SLIKE SRrfiZ BESED I.
Po cesti šla sta srečno zaročenca dva, kar se po zraku k njima žoga pritrklja gospod v fraku žal, je ljubil nogomet, zato pripravil nogo, od veselja ves prevzet.
II.
Je mislil brcniti zdaj preljubo žogico
a jojmene, ko brcnil je v nelep kraj gospico,
da po zraku je zletela golmanu v objem,
ki ravno bil pripravljen, je za žogin že sprejem.
III.
Začudil se je golman, začudil se gospod,
ne, to se ni zgodilo še nikdar kot to pot,
da dama v objem bi priletela mi, ko pa žogo gospod pobere enako misli si.
Draga teta!
Veš, jaz sem zelo vnet nogometaš, zato sem se zelo smejal, ko sem pregledal tvoje slike in sem sklenil takoj narediti verze, ki k njim spadajo. Oprosti nekaterim mojim besedam, ki so v pesmi, vés med nama rečeno, so pač »trboveljske« pa nič zato.
Sprejmi mnogo pozdravov od
Lojzeta Zapotnik, učenca 6. r. v Trbovljah, Loke 469.
Draga teta Metai
Sedaj bi Te pa rada vprašala, kaj si mislila, ko pišeš o štirih slikah, a natisnjene so pa samo tri. Ali je treba, da četrto sami narišemo?
Prisrčno Te pozdravlja
• Boža Ponikvar, dijakinja 5. razr. II. drž. real. gimn.
Tu vidiš četrto sliko!
							
Delo mladih rok
Uspela rizba z letošnje razstave učen cev(enk) meščanskih šol v Ljubljani.
Zlogovnica
i..........
8...._....
9........
10.........
Pe — ma — dja — la — nes — co — in — ro — o — zar — ven — la — ra — noir — or — n ai — pa — i — ro — kan — bi — te.
1. Sredstvo za pisanje, 2. del pohištva, 3. prometno sredstvo, 4. črn (franc), 5. popis imovine, 6. svetopisemska oseba, 7. velik vihar, 8. glavno mesto angleške kolonije Kenia, 9. obuvalo, 10. žensko ime.
Ako čitaš črke v prvi in tretji vrsti navzdol, dobiš znan pregovor!
																	
Zebra z mladičem