a 226 MriH nuni I »Mil (Ml WWS I*
h' št 11 — ■
v Trnu, v iofiMd 22; saptcuiDra w».
PosamežfTStevilka 20 ceriU
Letnik XLVIII
fislfemSi pondel AstiIct^a ** 20, I. pfc*m« it as »pre}enuij©. Anton Gerbee. i-* m meae: L 7.>-Zi laocemstvo mesečno
4 C
VvSlak tiskara« Edinost
>ol leta L 32 — In celo tata L 'fetafon mtaiRv« In u prave 9L I1-S7-
EDINOST
Posammm Stevtlk« v Trstu fn okolici po 30 cent — Oglas! se nčtmtjo t Urokasti eae kolon« (72 m.) — Offasi trgamo in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice uhvate, poslanic« ta vabita po L 1.—, oglasi denarnih as vodo« mm po L 2. — Mali oglasi po 30 ceat besed«, najmanj ps L 2. — Ogtaa^ naročnina fn reklamacije a« pottjajo izključno upravi Edinosti, v Trato, nlica m Frančiški Aaiikega Štev. 30, L nadstropje. — Telefon aredntltva t« uprava 11-67.
Uprava in upravitelii
- Upamo, da še vedno velja stavek, da Javna uprava nima namena služiti upravite [jem, ampak upravljanim, ljudstvu. Včasih je bilo v zgodovini tega ali dragega naroda drugače, narobe; posamezni upravitelji javnih zadev so smatrali svojo važno nalogo kot osebno zadevo, moč, katero so imeli, so uporabljali le v to, da zasledujejo svoje osebne koristi in da si za-sužnijo ljudstvo. Toda tak način upravljanja ni nikoli imel življenske sile v .sebi; in tudi če je trajal skozi cele zgodovinske dobe, je končno vendar izginil. Odstranila je tako upravljanje prevdarnost ^prosvit-1 jeni h reformatorjev, a kjer se niso našli reformatorji, tam se je vzdignila zasužnje-ia. ljudska sila sama ter pomela z upravo, ki je biia proti interesu ljudstva. Javna uprava je umeten stvor, kot tak mrtev, med tem ko je ljudstvo, njegove šege in navade, njegove gospodarske in kulturne potrebe, njegove zahteve duha in srca nekaj živega, večnega. Le taka uprava, katera se tem živim činjenicam v ljudstvu pri-Jagojuje, jih modro urejuje, upravlja, se more vzdržati. Uprava, ki hoče iti svojo pot, ki hoče ustvarjati, mesto da bi upravljala, mora prej ali slej priti v ostro navzkrižje z živim življenjem in mora, kot umeten stvor, izginiti.
Kako je pri nas? Mi, kot pripadniki slovenskega naroda, poznamo dušo in telo ivojega naroda nekoliko bolje nego gospodje v Rimu, poslušamo bolj od blizu, v bolj zaupnem pogovoru in z večjim zanimanjem njegove želje in pritožbe in sodeč po mišljenju ljudstva, ki je končno edino merilo za javno upravo, lahko trdimo, da se javna uprava v naši deželi ne ozira na
Ijotrcbe in želje ljudstva, da gre svojo pot n da je kljub svoji dobri organizaciji slaba. Pustimo zunanje uspehe, kakoF- sfljur-rtost v deželi, funkcioniranje prometnih sredstev itd. To so le delni pojavi javne uprave, niso bistvo uprave. Dejstvo je, da v našem ljudstvu manjka pravo zaupan-e ,v javno upravo. Preveč moči ima pri nas uradnik prve instance. Nimamo v sebi zavesti, da je nad uradnikom višja instanca, katera v danem upravnem sporu sodi nad strankama, stoječ na svojem lastnem stališču, ampak imamo zavest, da višje instance nekako krijejo uradnika ter se postavljajo na eno stran proti ljudstvu. Mogoče imajo tu oblastva, kljub kratki dobi petih let upravljanja, že nesrečno, za nas Jievarno tradicijo. Zgodovinsko dejstvo je, da italijanska javnost naših krajev, našega ljudstva ni nikoli poznala in znano je, da Je prišla leta 1918. italijanska vojska v našo deželo z zavestjo, da pride če ne med »ovražno, vsaj med tuje ljudstvo, pri katerem je na mestu previdnost, nezaupnost. Kadaljni razvoj stvari na tem položaju ni mnogo zboljšal. Neumno in za naš zreli narod žaljivo bi bilo trditi, da si naš narod ni želel biti zedinjen z ostalim delom naroda v lastni državi. To željo so videla tudi italijanska oblastva in prvotna nezaupnost in previdnost je ostala.
Prišla je aneksija. Naš narod je tu potep:* i' črto pod prejšnje račune, katere je likvidiral, priznal je zgodovinsko dovršeno čustvo ier se z zaupanjem obrnil do svojih novih oblastev, do svoje nove države. Naša javna uprava pa ni sledila našemu narodu, ostala je na svojem prejšnjem stališču nezaupnosti in previdnosti, ostala jc pri mladi, pogubonosni tradiciji aneksijske dobe. So izjeme. Marsikje imamo dobre Uradnike, kateri svojo vzvišeno nalogo pojmujejo s pravim razumom in srcem in post 3oica je, da je v dotičnem okrožju v
nimivo in značilno je, da se nahajajo taki dobro upravljani in zadovoljni kraji tam, kjer je ljudstvo čisto slovensko, kjer ni domačih tujerodnih elementov z avstrijskimi tradicijami po geslu divide et im-kjer skratka ni — ven s trdo be-
pera,
sedo — podpihovalcev, katerim uradnik, ki je prišel iz notranjosti Italije z najboljšo voljo, veruje, ker slučajno govorijo njegov jezik. Te izjeme potrjujejo le našo izjavo, da se naše ljudstvo zaveda dovršenega čina in da to ljudstvo tvori izvrstno, voljno podlago za dobro, koristno upravo. Kljub vsem pogreškam naše javne uprave, kljub vsemu ustmenemu in pismenemu toženju čez našo upravo, je na drugi strani dejstvo, da ima dober uradnik, ki je v svoji službi žrtvoval življenje, že danes na Čisto slovenski zemlji spomenik na javnem trgu, postavljen od slovenskih rok. Naše ljudstvo zna torej razlikovati med dobrim in slabim uradnikom, med dobro in slabo u-pravo. Danes leži v tržaški bolnišnici javen funkcijonar, Italijan po rodu, kateri je vršil svojo funkcijo med slovenskim ljudstvom v splošno zadovoljnost. Postal je Žrtev nesrečnega slučaja. Ob njegovi postelji se zbirajo dan za dnem, poleg ožjih prijateljev, Slovenci, ki ga cenijo kot uradnika, a pri kraških ognjiščih ljudstvo skrbjo vprašuje, kedaj bo ozdravel in se vrnil.
Dovolj s primeri. Naš cilj ni, da bi z izgledi spreobrnili posameznega uradnika, naša želja je, da bi se menjal sistem. Primeri so nam služili le v to, da je podlaga dana za drug, boljši sistem. Vprašanje je namreč, ali bo sistem uprave, ki se izvaja v naši deželi, do vedel do cilja, ki so si postavili v Rimu: do asimilacije. Prva, se mora asimilirati, je javna uprava! Dokler se uprava ne asimilira narodu, se tudi narod ne bo nji; če bo uprava delala razlike, jih bo Slovenec občutil. Do asimilacije, do prave duševne asimilacije, da bi narod rekel: to je moj uradnik, uprava, ki meni koristi, na ta način ne pride nikoli.
Italija, dežela premnogih lepih, visokih tradicij, nima ene tradicije: upravne tradicije. Manjka ji enotni, tekom stoletij izklesani upravni aparat. To vidimo iz življenja starih italijanskih pokrajin, kjer še davno ni izrečena zadnja beseda glede javne uprave. V naši pokrajini pa stoji Rim še pred novim problemom: V naši deželi živi močna kulturno, gospodarsko in politično visoko razvita tujerodna manjšina. Zaman je tu blesteča, a lažnjiva fraza o 40 milijonih Italijanov in neznatnemu pol milijonu Slovanov. Če bi nas pol milijona Slovanov živelo nekje v Kampaniji ali To-skani, bi ta fraza mogoče imela nekaj veljave. Toda mi živimo ob meji, v skrajnem kotu Italije, na vratih slovanskega Balkana. Problem uprave v naši deželi je eden najtežjih, kar jih ima sodobna Italija, in se nikakor ne da odpraviti s prvo formulco, ki ravno šine kakemu ministru skozi še tako mogočne možgani. Nočemo na drugI strani trditi, da je naša formulca, da so naši predlogi edino pravilni in zveličavni. Naša trditev se glasi, da ga ni človeka, je ni vlade, ki bi tako težko in važno vprašanje, kakor je uprava v obmejni, narodno mešani pokrajini, kar čez noč rešila. Tu je treba potrpežljivega, modrega poskušanja, mogoče leži vsa tajnost uprave v taki pokrajini v vztrajnem, previdnem reformiranju. A današnja uprava pri nas s svojo petletno tradicijo je taka, da že kliče: Menjati je treba! Pri vsej dobri varnostni službi, pri vseh dobrih prometnih sredstvih itd. je ljudstvo nezadovoljno. In to ni in
zaključenih v zven s lo pogodbo m kaj 1 Ko se je zbornica pomirila, so bile premisli storiti, da se to kršenje odstrani? čitane zahteve ministra pravde o izro-2.) Ali registriranje rapallske pogodbe čitvi nekaterih poslancev sodišču, med pri Društvu narodov pomeni namen kr. njimi več Radičevcev. vlade, da ostane na pravnem terenu in iz- Tudi poslanec Voja Lazić je izročil vršuje politiko stroge in točne izvršitve vprašanje o položaju na Reki, v katerem mednarodnih pogodb, za kar se je v osta- se pritožuje, da vlada ni izdala nobenega lem obvezala s svojimi deklaracijami v obvestila, ali je Reka okupirana ali anekti-
iipravi red, pri ljudstvu zadovoljnost. Za-|ne more biti cilj moderne javne uprave.
skupščini.
3.)	Ali so točne vesti, po katerih kaže vlada gotovost, da hoče preko tega jasne ga kršenja rapallske pogodbe stopiti pogajanja glede nekega novega predloga s katerim se negira rapallska pogodba in po katerem bi se naša vlada pogajala c svojem lastnem ozemlju ftaroša in Delte odstopajoč zato kraljevini Italiji teritorij reške države?
4.)	Ako so točne vesti, objavljene inozemskih listih, da je Italija, priznavajoč veljavnost rapallske pogodbe, v načelu in v vsakem slučaju v naprej odklonila arbitražo, predvideno v tej pogodbi, kaj na merava storiti vlada, da se v tem pogledu zagotovi izvršitev te arbitraže, ki je nedvomno eno od najzanesljivejših sredstev da se naš spor z Italijo reši na pravni podlagi?
5.)	Kakšen je naš mednarodni položaj v tem vprašanju in kaj je storila vlada, da nam zagotovi potrebne simpatije in podporo pri naših prijateljih in zaveznikih?
6.)	Ali ima viaaa namen, da opusti dosedanjo metodo nejasnega kolebanja in za piranja oči pred nepo voljnimi dejstvi ter da potom parlamenta obvesti narod o vseh detajlih tega vprašanja, ki tako globoko zadira v interese naše države?
Na temelju čL 72. pravilnika nam je čast predlagati, da se. tej interpelaciji prizna prvenstvo. — (Slede podpisi).
Antonije vic izročil Mussolmijtt Pašićevo pisano
RIM1, 21. Sinoči je poslanik Antoni jevič izročil Mussoliniju pismo »jugosloveiiskega ministrskega predsednika PaŠića. Pismo je po svoji obliki zelo prisrčno ter predoča potrebo nadaljnjih pogajanj med obema državama za rešitev reškega vprašanja.
BEOGRAD, 21. V diplomatskih krogih se mnogo govori o tem, da bo tekom prihodnjega meseca Pašić obiskal Mussolinija v Rimu. Politični krogi z vladne strani zatrjujejo, da bodo vse sporne točke mec Jugoslavijo in Italijo v kratkem definitivno urejene. Iz vladnih krogov se celo čuje, da bo jugoslovenski kralj potoval še letos v Rim, aa oficijelno poseti laškega kralja, ki mu bo obisk vrnil ▼ Beogradu. Baje se že vrše za to potrebne priprave.
PARIZ, 21. Poročevalec lista «Matin» javlja iz Beograda: Že pet dni se med Rimom in Beogradom izmenjavajo note, da bi se dosegel sporazum v nastopnih točkah:
1.)	Aneksija Reke in njene okolice po Italiji. Za to bi Italija priznala suvereni-teto Jugoslavije na baroško luko in Delto.
2.)	Med Italijo in Jugoslavijo bi se v Sloveniji izvršila korektura meje v korist Jugoslavije in bi se ustvarila za Jugoslavijo svobodna cona v reški luki.
3.)	Takoj bi se sklenila med obema državama trgovinska pogodba, ki bi uredila gospodarske in trgovinska odnošaje med Italijo in Jugoslavijo.
4.)	Sklenila -bi se politična in vojaška pogodba, po kateri bi se ustvarilo sodelovanje Italije in Jugoslavije na Balkanu in v Srednji Evropi. Ta pogodba bi ostala tajna in bi tudi določila, da Jugoslavija na Jadranu ne sme imeti vojnega brodovja.
alanla za Reko
taferpelacija demokratov o roški krizi. — PaSUevo pismo izroCono v Rimu. — Vesli o sestanku med Paiitem In MussoMnliem
BEOGRAD, 20. Snoči so gLjuba Da-vidovič, Svetozar Pribičevič, Kosta Timo-tijevič, dr. Krizman, dr. Kumanudi, Ve-česlav Wilder, dr. Grisogono in dr. Šu-menkovič s tovariši v imenu demokratskega kluba poslali ministrskemu predsed-riku in namestniku ministra inostranskih c • Jr. Periću nastopno interpelacijo:
V čl. IV. rapallske pogodbe, sklenjene med kraljevino Italijo in kraljevino SHS, se priznava popolna svoboda neodvisni reški državi ter se obe državi obvezujeta, da bosta to svobodo spoštovali večne čase. V čl. V. je predvidena paritetna komisija, ki bo v terenu določila meje reške države. V slučaju nesporazuma je predvidena arbitraža predsednika švicarske konfederacije. Končno se je dne 23. oktobra 1922. dosegel v Rimu sporazum za izvršitev rapallske pogodbe ter se je določila kompetenca paritetne komisije. Naloga komisije je bila v glavnem, da organizira reško državo na temelju čl. IV. rapallske pogodbe in tu velja odredba o arbitraži predsednika švicarske republike za slučaj nesporazuma. To je pravna situacija, ki ima veljati v takozvanem reškem vprašanju in ki ima to prednost, da Je za jugosl. državo stvar jasna in določena. Žalibog pa je vse, kar se je v reškem Vprašanju zgodilo v zadnjem času, v absolutnem protislovju s to pravno situacijo ter v ogromno škodo za interese neodvisne teške države in za interese kraljevine jSHS. Paritetna komisija se je razstala, ker
s; _■ Lfi . ... . . *	•	i <	I
tiranih zahtev kraljevine Italije, ki namerava direktno ali indirektno pogaziti jasne odredbe rapallske pogodbe. Nasproti taki taktiki delegatov in kraljevine Italije se žal ne more konstatirati energična in konsekventna politika niti pri naših delegatih, niti pri naši vladi. V momentu, ko se je naša vlada nahajala na razpotju, ali naj zahteva arbitražo švicarskega predsednika, kar bi bilo v soglasju s pravnimi predpisi in pojmi mednarodnega prava in vsled česar se je verjetno tudi registrirala rapallska pogodba pri Društvu narodov, ali pa naj« zapustivši ta sigurni pravni teren, gre ponovno na politično polje z mučnimi in dolgimi pogajanji z vlado kraljevine Italije, — se je pripetil na Reki dogodek, ki ima. nkmen, da uniči naš pravni položaj in ga oteži z direktnimi političnimi pogajanji. Vlada kraljevine Italije je z enostavnim aktom in ne da bi bila popre je obvestila našo vlado, postavila dne 17. t. m. za vrhovnega administrativnega in vojnega upravnika neodvisne reške države italijanskega senatorja in generala Giardinija ter na ta način prevzela v svoje roke celokupno življenje reške države, kar v svojih posledicah pomenja akt popolne okupacije.
Z ozirom na vse to vlagamo nastopno interpelacijo na ministrskega predsednika in zastopnika ministra za zunanje zadeve:
1.) Ali smatra kraljeva vlada, da je prevzetje celokupnega državnega življenja Reke v roke italijanske vlade kršitev ra-
ji ni bilo motfoče izvršiti posle vsled pre-|pallske pogodbe in ostalih sporazumov,
Otvoritev jesenskesn zasedanja
Jugosl. skupitina
Demokratska interpelacija o Raki danes na dnevnem reda
BEOGRAD, 21. Včeraj ob 10.20 je pred-sednik Ljuba Jovanovič otvoril sejo narodne skupščine. Vlada je predložila zakonski predlog o proračunskih dvanajsti-nah za oktober, november in december. Predsednik je sporočil skupščini, da se je 6. t. m. ob 2.55 rodil prestolonaslednik, čigar rojstvu je kot predsednik skupščine prisostvoval z ministri. To rojstvo daje nova jamstva za srečen razvoj države. Narodni poslanci so stoje poslušali sporočilo in na predsednikov poziv vzkliknili: « Živel prestolonaslednik!»
Sledilo je čitanje ukazov o imenovanju namestnikov posameznim ministrom, ki so odsotni. Nato se je predsednik spomnil umrlega nar. poslanca Ivana Evetoviča (bunjevca).
Po prečitanju poročila finančnega odbora o zakonskem predlogu glede novega zakona o taksah so bile razne prošnje in pritožbe izročene pristojnim odborom. Poslanec Ljuba Davidovič in tovariši so vložili predlog o državni podpori rodbinam vojvode Putnika in vojvode Mišića. Zakonskemu predlogu o budžetnih dvanaj-stinah za oktober, november in december je bila z glasovi radikalov, Nemcev in dže-mijeta priznana nujnost. Poslanec dr. Bo-škovič je vložit interpelacijo o brezplačni izročitvi zemlje dobrovoljcem.
Nato je tajnik prečital interpelacijo demokratskih poslancev na ministrskega predsednika in zunanjega ministra glede reškega vprašanja. Med Čitanjem je opozicija burno protestirala proti akciji Italije na Reki Vihar ogorčenja je nastal, ko je predsednik naznanil, da pride ta interpelacija na dnevni red šele tedaj, ko se doseže sporazum z vlado. Opozicija je zahtevala, da mora priti takoj na dnevni red.	1
rana. Dolžnost vlade je, da narod obvesti o tem, kajti narod se ne boji italijanskih groženj. Lazič * zahteva, da zastopnik zunanjega ministra stvar takoj razjasni.
Predsednik je prešel nato na razna vprašanja posameznih poslancev na ministre, ki so odgovarjali. (Pribičevič: «To je seveda važnejše kot reško vprašanje!»
Za prihodnjo sejo, ki se bo vršila danes, je bil predlagan sledeči dnevni red: Volitev odbora za proučevanje gospodarskih konvencij, sklenjenih med Jugoslavijo in Avstrijo povodom obiska državnega kancelara Seipla. Ljuba Davidovič je zahteval imenom celokupne opozicije, da se stavi na dnevni red interpelacija o reškem vprašanju, nakar je predsednik naznanil, da se bo o nujnosti te interpelacije sklepalo in tudi o stvari govorilo, odklonil pa je, da postavi interpelacijo izrecno na dnevni red.
Končno je večina sprejela" predloženi dnevni red, nakar je bila seja ob 11.45 za kffučena in sklicana prihodnja za danes ob 10. dopoldne.
Demarifi antante v Sofiji
PARIZ, 21. Francija je dala inicijativo za to, da stori skupno z ostalimi velesilami v Sofiji korak ter nasvetuje sofijski vladi, naj izvede niški protokol. Kakor se doznava, je Italija že odobrila ta načrt, do čim se AhgHja še ni izrazila o njem, baje zaradi tega, ker se angleški ministrski predsednik še ni vrnil v London. Kakor doznava londonski poročevalec «Tempsa» bo Anglija takoj po povratku Baldwina pristala na ta načrt.
BEOGRAD, 21. Po neki vesti iz Pariza je jugosl. vlada sprejela od Bolgarske predlog glede sestanka jugoslovenskih in bolgarskih delegatov dne 1. oktobra Nišu, da se izvrše sklepi niškega sporazuma. Službene potrditve te vesti v Beogradu ni dobiti.
SOFIJA, 21. Vsa znamenja kažejo, da pride v kratkem do kabinetne krize. Socijalisti zahtevajo, da izstopi iz kabineta nacijonalno-liberalni minister Smilov. Oni odklanjajo vsak kompromis in groze, da odpokličejo svojega ministra Kazasova ako se ne ugodi njihovi zahtevi še prec razpisom novih volitev v sobranje. Cankov se nahaja na razpotju, ker zahtevajo zlasti zunanjepolitične razmere bolj nego kdaj prej edinstvo kabineta, na drugi strani pa
froze nacijonalni liberalci, da izstopijo iz abineta samo v slučaju, ako demisijonira Cankov in mu poveri kralj zopet sestavo vlade.
BEOGRAD, 21. Po poročilih iz Pariza in Londona sta Anglija in Francija odgovorili Bolgarski na njeno protestno noto radi ultimata Jugoslavije. Obe vladi sta odgovorili, da mora Bolgarska zadostiti vsem obveznostim mirovne pogodbe, ki jo je sklenila s sosednimi državami, te pa imajo popolno pravo, da se organizirajo za zaščito svojih mej pred vpadi razbojniških olp, kakor to določa mirovna pogodba. Doznava se, da je ta odgovor napravil v sofijskih političnih krogih porazen vtis, ki še bolj potencira resni položaj. Dalje se doznava, da člani male entente popolnoma odobravajo korak jugoslovenske vlade kot popolnoma umesten.
Zdravstveno stanje princezinj
RACCOMGI, 21. Poročilo o zdravstvenem stanju princezinje Mafalde in Ivane pravi: Pogoji so zadovoljivi. Bolezen se nahaja še vedno v kritičnem stanju.
Trupla žrtev janinskega pokolja v Rimu
RIM, 21. Jutri ob 15. bodo prispela na ; »ostajo Termini trupla žrtev zločina pri anini. Na postaji jih bo sprejela celokupna vlada z ministrskim predsednikom na čelu, drž. podtajniki, zastopstvo parlamenta in vseh drugih civilnih in vojaških oblastev, zastopniki fašistovske stranke, udruženja bivših bojevnikov in invalidov
Jordanski o rasko - italijaeskih odnost
Priznanje ruske vlade. - Politični in trgovinski odnošaji. - Rusija inVatikan
RIM, 21. Današnja «Tribuna» prinaša dolg razgovor svojega urednika z ruskim pooblaščencem v Rimu g. Jordanskim o politčnih ia gospodarskih odnošajih med Italijo in Rusijo. Posebno zanimive so izjave Jordanskega glede ugodnih posledic, ki bi jih imelo priznanje «de jure* sovjetske vlade s strani Italije za izboljšanje trgovinskih odnošajev med prizadetima državama.
Ruska vlada — je rekel Jordanski — sicer ne smatra priznanja «de jure* za bisiven predpogoj za vzpostavitev trgovinskih odnošajev med Italijo in Rusijo; saj jc znano, da so bili trgovinski odnošaji med državama deloma že vzpostavljeni, kljub temu, da ni Italija še priznala Rusije. Toda realnost je poka/ala, da ti odnošaji se ne morejo razviti do iste višine, kakor bi se sicer, ako bi tem oanošajem odgovarjali tudi politični. Resnica je, da bi moralo priti do politčnega priznanja pred obnovitvijo trgovinskih odnošajev in ne narobe. Na ta način bi se trgovinski odnošaji naglo razvijali na polju, kjer bi sicer zadeli ob vsakem koraku na nepremagljive ovire. V državo, ki ni politično priznana, nimajo trgovci nikakega zaupanja; dalje ima to za posledico spore in zamude. Pomislite n. pr. — je pripomnil Jordanski — na vse neprilike, ki jih povzroča pomanjkanje konzulatov!
Rusija je dala Italiji dve široki poljedelski koncesiji na jugu; toda do danes se jih Italija Še ni poslužila. In tega ni storila morda toliko radi pomanjkanja potrebnega kapitala, ampak radi nezaupanja, ki ga rodi nepriznanje Rusije.
Glede odsega sedanjih trgovinskih odnošajev med Italijo in Rusijo, je Jordanski rekel, da se je nekaj že pripravljalo, a to ni bilo nič v primeru z onim, kar bi se dalo napraviti. Ruska trgovina se je vedno posluževala večinoma zvez preko Črnega morja; in lako tudi pred vojsko: pristanišča ob črnem morju so najbližja pokrajinam, ki so boga#e na žitu, petroleju, premogu in lesu. «In to je ravno — je nadaljeval Jordanski — moment za izvoz v severne države in Italijo; mi imamo na razpolago danes okoli 500 mil. pudov (pud=: 1G 38 kg) žita za izvoz.
Zelo razširjeno je mnenje, da je Rusija sicer zelo bogata država, toda njeno bogastvo da ni deloma realno, ker leži globoko pod zemljo, in ga je treba Šele dvigniti. Take govorice prav radi razširjajo naši politični nasprotniki ali pa oni, k se bojijo Rusije kot konktiren-tinje na mednarodnem trgu. Seveda ni mogoče zanikati, da je revolucija za gotov čas precej razrahljala industrijo. Toda danes je v notranjosti vzpostavljen popoln red in vsa naša prizadevanja stremijo za preureditvijo državnega gospodarstva. Izkoriščanje petrolejskih vrelcev je skoro doseglo predvojne številke; v rudnikih ob Donecu gre delo od rok. Tudi vesti o pomanjkljivosti prevoznih sredstev so pretrane. O tem so se Iahkos prepričale inozemske organizacije za pomoč Rusiji, ki so delovale med nami v času, ko je bil pri nas najhujši nered.»
Na urednikovo vprašanje, kaj misli o polo-ažju v Nemčiji, se je Jordanski nasmehnil ter rekel, da on ve samo to, kar drugi vedo.
Vatikan ia Rusija.
Glede odnošajev med Rusijo in Vatikanom je Jordanski izjavil, da uradni odnošaji še ne obstojajo; toda Vatikan bi lahko potom njega kaj storil tozadevno. Edina zveza med Rusijo in Vatikanom tvori podporna misija Vatikana, ki ima svoj sedež v Moskvi. Vatikan nam še nadalje pošilja pomoč; ni res, da nam jo je ustavil po postopanju proti katoliškim duhovnikom. Sicer pa je res, da Rusija danes ne potrebuje več toliko pomoči kakor nekoč.
Širjenje pravoslavne vere na Čeh o slo vaške m.
O širjenju pravoslavne vere na Čchoslova-škem je rekel Jordanski, da ta zadeva prav nič ne briga republikanske Rusije, ki je pustila pravoslavni cerkvi popolno prostost. Verjetno je, da propagirajo pravoslavno vero ruski izseljenci, ki so pa večinoma sovražniki republikanskega režima.
K zaključku je Jordanski omenil, da mora oni, ki govori o Rusji, vedno imeti pred očm: dejstvo, da biva danes v Rusij drugačen narod cakor za Časa carjev. Izkustvo zadnjh let je navdalo ruski narod z navdušenjem, z vero vase in z gotovostjo, da se upa živeti lastno gospodarsko življenje v sodelovanju z drugimi narodi, ako ga vpoštevajo, sicer pa tudi sam
zase.
Bivši španski minister Alba pripravljen stopiti pred sodišče
BRUSELJ, 21. Bivši španski minister za zunanje zadeve, ki se sedaj nahaja v Bruselju, je izjavil zastopnikom tiska, da mirno pričakuje nadaljnega razvoja dogodkov na Špan-
_________ skem ter da se ne boji groženj in obrekovanj.
in odbor vojnih sirot. Zelo verjetno je, da|Branii ie vedno z vso vnemo ustavo; iz Spase bodo udeležili sprejema vojvoda ni'e ni zbežal v vladnem avtomobilu, ampak
Aostski, grof Torinski in princ Videmski. Cerkveni obredi se bodo izvršili v cerkvi sv. apostolov, odkoder bodo trupla zopet prenesena na postajo. Ministrsko predsed-ništvo je izdalo za vzdrževanje reda stroge določbe, ker bo naval ljudstva gotovo velikanski.
Mussolini Se ne pojde v Turin
RIM, 21. Sinoči je ministrski predsednik izjavil on. Olivetti-ju, s katerim se je raz-go v ar jal o položaju v Turinu, da je moral radi nujnih državnih poslov odložiti obisk Turina.	_
Mednarodna konferenca katoliških akademskih udruženj
SOLNOGRAD, 20. Danes je bila otvor-jena mednarodna konferenca «Pax Romana*, ki ima namen zbližati akademska udruženja vse Evrope; na konferenci so zastopane skoro' vse evropske države.
Tarld zasedli Booftak BretcU
PARIZ, 21. Iz Carigrada prihaja vest, da so turike čete zasedle sporno ozemlje pri Boulak Breschi na tnrško-perzijski meji
zbežal
v lastnem. Na meji so ga orožniki lepo pozdravili. Alba je pripravljen stopiti pred sodišče, a pod pogojem, da je le-to pravilno sestavljeno.	_____
Mali spopadi med komunisti in vojaštvom na Bolgarskem
SOFIJA, 20. Bolgarski brzojavni urad javlja, da je prišlo v mestu Stara Zagora preteklo noč do incidenta, ki so ga izzvali komunisti s tem. da so oboroženi napadli vojašnico. Vojaštvo se je postavilo v bran ter otvorilo na komuniste ogenj. Pet komunistov je bilo ubitih, 10 ranjenih. V isti noči so skušali komunisti napasti komisarijat v Čirpanu, a policija jih je razgnala. Pri spopadu je našlo smrt 6 komunistov. Tudi v Novi Zagori je prišlo do malih prask; policija je napravla takoj red. Na ostalem ozemlju Bolgarske vlada popoln mir. (Štefani). ___
Zvišanje železniških in poštnih pristojbin na Poljskem
VARŠAVA, 21. Vlada je sklenila zvišati železniške in poštne pristojbine in sicer s 1. oktobrom. Železniške tarife bodo dvig* nili za 100 odstotkov, poštne pristojbine doma za 200 odstotkov, za inozemstvo pa za 250 odstotkov.
Pesen frsscosKfl-žiifS&šRSfi »govorov
ma pogajanja radi odškodnin
PARIZ, 21. Odhod angleškega ministr-f u predsednika Baldwina Je bil dolova za včeraj, pa je bil v zadnjem hipu • , unesen za en dan. Včeraj zjutraj se je
*ldwin podal s svojo gospo v Versailles, I.jer si je po obedu ogledal grad in park. Opoldne bo Đaldwin odpotoval v London,
Francosko zadoščenje
Zaenkrat niso, vsaj uradno, naznanjeni radaljni pogovori; vendar ne prikrivajo irancoski uradni krogi svojega zadoščenja nad včerajšnjim dogodkom. Sestanku med Poincarčjem in Baldwinom se pripisuje bolj psihološki nego političen pomen, ako-ravno je »plošno znano, da je bilo včeraj angleško poslaništvo ves dan v trajni tele-lonski zvezi z londonskim zunanjim uradom. Dvomi se tudi na splošno, da bi včerajšnjemu pogovoru mogla slediti kaka neposredna sprememba v stanju odškodninskega vprašanja.
2elja za vzpostavitev prisrčnih angle-gko-francoskih odnošajev se menda čuti v Londonu ravnotako kakor v Parizu, ampak ne sme se izpustiti iz vidika dejstvo, da je stališče Anglije glede Nemčije še vedno ravnotako oddaljeno od francoskega, kakor pred mesecem dni.
Splošno se misli v francoskih krogih, da je sprememba položaja v Nemčiji, ki se nagiba k spoznanju, da se je francoska politika obnesla, prisilila Baldwina upoštevati, da je zmaga v Porurju na francoski strani. Tedaj imajo Angleži to najglavnejšo skrb: da ne bodo izključeni od pogajanj, na katerih se bo moralo vprašanje odškodnin končnoveljavno urediti.
«To je Baldwin gotovo omenil Poinca-rčju» — piše «Petit Parisien». — »Odgovor ni mogel biti dvoumen; Nikoli ni Francija niti mislila na to, da bi reševala odškodninsko vprašanje brez svojih zaveznikov. Poincare je dal tudi razumeti, da ni nasproten medzavezniškim konferencam, ampak pod pogojem, da morajo biti temeljito pripravljene, tako da bodo vsa presenečenja in neredi izključeni. Z drugimi besedami povedano sta oba načelnika vlad pripravljena izdelati skupno v ugodnem trenotku definitivno uredbo odškodninskega problema, akoravno sta drugače različnega mnenja glede vprašanja, kako se bi Nemčija prisilila k pla-čanju. To je dober začetek za nadaljne pogovore, pa bodisi za take, kakor je bil včerajšnji, ali pa za širše, ki se bodo lahko vršili v Londonu in v Parizu.
Rtthrsko vprašanje
Današnje stališče pariške vlade se da najbolje ugotoviti po teh-le kratkih vrsticah, ki jih objavlja «Intransigeant»: «Ako je kdo dobro pogledal to delo Poincareja, mora priznati, da je Francija imela prav. Znala je čakati, da jo bodo dogodki opravičili in je sedaj na tem, da bo prisilila Nemčijo k popuščanju. Francija se ne more odreči niti zapustiti postojank, do katerih je prišla s svojo energijo in ne more privoliti v nadaljnje koncesije glede minimuma odškodnin in garancij, ki jih je določila*.
Znano je, da se je na predvečer sestanka z Baldwinom Poincare na dolgo pogovarjal z belgijskim ministrskim predsednikom Theunisem, ki se je takoj nato povrnil v Bruselj ter poročal na prvi seji ministrskega sveta o tem pogovoru. V Bruslju so prepričani, da se stališči Francije in Belgije vsaj v glavnih točkah popolnoma krijeta. Jaspar je podal podrobno poročilo o zunanjem položaju, tako glede ruhrskega vprašanja, kakor glede pogovorov v Berlinu.
Kar se tiče Porurja, se je napetost v zadnjih desetih dneh znatno poostrila. Znaki jasno izdajajo, da se nemški odpor bliža svojemu koncu. Nemški delavci se povsod vračajo na delo, številni so oni, ki se poslužujejo železnice, katero izkorišča fran-cosko-belgijska režija. Na drugi strani postajajo vedno bolj redki slučaji sabotaže in atentati.
Glede Stresemannovih govorov prevladuje mnenje, da so kancelarjeve ponudbe v protislovju s smernicami, ki so začrtane v «rumeni*> in v «sivi» knjigi, kateri vse-bujeti temeljne točke francosko-belgijske politike. Predpogoj za pogajanja z Nemčijo je prenehanje pasivne rezistence in preklic tozadevnih odredb. Izpraznitev Porurja, katero je nemška vlada vključila med svoje prve pogoje, se ne more izvr-
šiti drugače, kakor v razmerju z izpolnitvijo nemških obvez. Vsak pogovor v nasprotnem smislu zavlačuje pogajanja.
Rov nemiki korak zavrnjen v Pariza
BERLIN, 21- Politični krogi v Berlinu so osupnjeni, ker je «Temps» očital Stre-semannu, da hodi po isti poti, po kateri je hodil njegov prednik Cuno. Članek je prišel s Quai d'Orsaya in je tem bolj značilen, ker ste dobiti baš v teh dveh dneh francoska in belgijska vlada obvestilo, da bo Nemčija ustmeno ali pismeno predložila nove ponudbe glede odškodnin. «Ako očita «Temps» Stresemannu, da je ponudil prazno slamo* — je pripomnila sinoči o-sebnost, ki uživa velik ugled v nemškem
gotitičnem svetu — «pomeni to, da želi ranci ja še nekaj drugega Tazen odškod-nin»«
Iz ftsmčije v Ameriko v vodilnem zrakoplov«.
WASHINGTOtff Ameriška vlada je dala zgraditi v Nemčiji vodftH zrakoplov, ki bo novembra meseca odplul pfOti Ameriki. Na odprtem oceanu bo ladja, ki Sd kazala zrakoplovu pot. Zrakoplov bo ubral pot mimo francoske obali, nad Azurskimi ter Bermud-skimi otoki, nato bo krenil proti severu ter končno pristal v hangarju v New-Yersey.
Mednarodna trgovska konferenca za odpravo - potnik listov.
DUNAJ, 20. Udruženje dunajskih trgovcev naznanja, da je pričelo z delom za sklicanje mednardone konference, ki naj bi končno odstranila ovire, ki jih stavi proti trgovini vpeljava potnih listov. Kot podlaga bi služili: odprava potnih listov, obnovitev varnostnih ukrepov za varnost države.
DNEVNE VESTI
OdpraVJonie satih iol se nadaljuje
Kr. naučno skrbstvo v Trstu je v sporazumu z istrskim deželnim odborom sklenilo, da s prihodnjim šolskim letom spremeni hrvatski šoli v Močibobih in Novakih pri Motovunu v italijanski. Uradno obvestilo o tem koraku pravi, da se je to zgodilo vsled zahteve prebivalstva v omenjenih dveh krajih. Le dvoje je mogoče: Ali v Močibobih in Novakih živijo posebne vrste Hrvati, ki nimajo nič skupnega s tradicijami ostalih istrskih Hrvatov, kateri so se desetletja in desetletja borili vztrajno, da so dosegli šole v svojem jeziku, ali pa stojimo pred novim načinom, s katerim se od-jemljejo naše šole, namreč da se preskrbijo potrebni podpisi, da se protizakoniti oblastveni ukrepi krijejo. Kako se preskrbljajo podpisi za italijanske šole v slovanskih krajih, dobro vemo; saj zadnja leta nismo živeli z glavo v žaklju. Pa, da ne delamo nikomur krivice: Vzemimo, da je res ljudstvo v Močibobih in Novakih zahtevalo italijansko Šolo iz lastne, svobodne volje in iz svojega prepričanja. Lepo je, da se je tej volji ljudstva ugodilo. Popolno pa bi bilo postopanje kr. naučnega skrbstva v Trstu, če bi upoštevalo stotine prošenj za hrvatske in slovenske šole, ki so podpisane večkrat od več nego 100 družinskih očetov in ki se pražijo nekje v najzadnjih predalih vladne palače na trgu Unitž.___
Na meščanski Soli v Tolminu
bo vpisovanje v pondeljek, 24. t. m. od 9. do 11. ure. K vpisovanju naj pripeljejo učence in učenke z zadnjim šolskim spričevalom starši ali njih namestniki. V prvi razred se sprejmejo učenci in učenke« ki so končali z dobrim uspehom 5. š. 1. na ljudski šoli. Redni pouk se prične s 1. oktobra. — Ravnateljstvo.
Centralno bososiorao semeniilt v Gorici
Centralno bogoslovno semenišče se otvori dne 12. oktobra. Ta dan morajo biti v teku popoldneva vsi gg. gojenci v zavodu, kjer bo naslednji dan ob 8. uri sv. maša «De Špiritu S.» Predavanja začnejo dne 15.
Za sprejem je potrebno: 1) zakonito rojstvo, 2) krstni list in domovnica; 3) spričevalo o lepem vedenju izdano od domačega dušnega pastirja; 4) potrebno zdravje, dokumentirano z zdravniškim spričevalom; 5) spričevalo o absolvirani gimnaziji oziroma tretjem razredu liceja.
Prošnje za sprejem je treba nasloviti na pristojni ordinarijat; rojeni in pristojni v goriško nadškofijo na ordinarijat v Gorici, rojen m pristojni v tržaško-kopersko Škofijo na ordinarijat v Trstu, rojeni in pristojni v škofijo Poreč-Pola na ordinarijat v Poreču in rojeni in pristojni v škofijo Krk (Veglia) In sicer v kraje, ki pripadajo danes Italiji — na ordinarijat v Zadru.
Učna doba traja štiri. leta. Morebitne nadaljne informacije dajejo posamezni ordinarijati aH pa podpisani.
Ker je pomanjkanje duhovščine veliko, dobijo gg. kandidati po dovršenih študijah lahko takoj službo.
Vladao posojilo tržaški industriji Sinoćnji «PiccoIo delle ore diciotto* poroča, da bo vlada nakazala petim večjim tržaškim industrijskim podjetjem posojilo y skupnem znesku 138 milijonov proti 4.50 letnim obrestim za dobo 35 let.
Obisk milanskih delavcev. Iz Milana je prispelo v četrtek 2000 delavcev milanske tvrdke Marelli. Delavci so bili v Trstu slovesno sprejeti. Obiskali so tudi Gorico in bojna polja.
Slov. akad. fer. draMvo «Balkan». Danes zvečer ob 20. se bo vršil XXVI. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 11 nagovor predsednika, 2) prečitanje zapisnika XXV. občnega zbora, 3) poročila posameznih odbornikov in preglednikov, 4) društveni poslovnik, 5) volitev novega odbora, 6) slučajnosti. Pozivamo tovariše, da se zbora udeležijo mnogoštevilno. Odbor vabi tudi prijatelje društva.
Iz tržaškega fhrllenia
Dve nesreči pri dela. Težak Josip Petz, star 43 let, stanujoč v ulici Mura It. 24, ie včeraj popoldne pri delu na neki tovorni ladji, za-.stdrani ob pomolu Tcresa, padel s krova v skladišča ladje. Zdravnik reSiine postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, ie dognal, da je Petz zadobil notranje poškodbe; pobil se je tudi po desni strani prs. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
— Včeraj predpoldne je mehaniku Karlu Rode, staremu 23 let, stanujočemu v ulici La-voratori št. 23, pri delu v tovarni »Satima» v •Skednju padel na spodnji del hrbta velik kos železa ter mu povzročil precej veliko rano. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato so ga z avtomobilom istega zavoda prepeljali na dom.
Samomor 74-letae starke. VčeTaj predpoldne se je v svojem stanovanju v ulici Michelangelo Buonarotti Št. 1, zastrupila s solitrovo kislino 74-letna Santa Pess. Ko je njen mož, s katerim je starka živela skupaj, zapazil, kaj se je zgodilo, je poklical nekega zasebnega zdravnika, ki ie uvide!, da je stanje starke zelo nevarno. Dal jo je nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Kljub temu je starka kako uro potem umrla v strašnih bolečin ali.
Kakor je izjavil mo2 samomorilke, si je starka vzela življenje, ker jima }e hišni gospodar pred kratkim odpovedal stanovanje.
Dva razpečevale« kokaina aretirana. Pred nočnjim so policijski rem mestu nekega Nal
sinoćnjim so policijski agenti aretirali v starem me^tu nekega Natale Chiacco in neko Sofijo Delzotto, oba stanujoča v ulici Pesche-
ria it. 9. Parček je namreč raz^ečaval kokalno po raznih staromestnih beznicah. Oba sta bila po zaslišanju odvedena ▼ zapor v ulico Coroneo.
Vesti z Gorlikesa
«Mrak> v Gorici. Velik uspeh, ki ga je doživela drama «Mrak% povsod, kjer se je predstavljala, v posebni meri še v Idriji, je napotila odbor «Adrije», ad je sklenil uprizoriti to dramo tudi v Gorici. Na ta sklep je mnogo vplivala tudi obča želja goriške javnosti. Opozarjamo, da se bo - predstava vršila nepreklicno danes, v soboto 22. t. m. ob 20. v Trg. domu. V soboto vsi v Trgovski dom!
Poslovilni večer dijaštva. Za to prireditev «Adrije» se z mrzlično naglostjO vrše predpriprave. Vsekakor obeta biti ta večer res nekaj izrednega. Dekoracija dvorane je prav originalna. Gorica gotovo ni še videla kaj takega. Tudi to bo pripomoglo k harmoničnem poteku celotne prireditve — dostojnega poslovilnega večera našega dijaštva. Spored prireditve objavimo prihodnjič.
Sv. Lucija. V nedeljo, dne 23. septembra igra dramatični odsek akad. društva «Adrija» iz Gorice Petrovičevo dramo" v 3. dej. «Mrak» in burko «Na skokuObe igri, slasti «Mrak» sta dosegli v Ajdovščini In Idriji zelo lep uspeh in vzbudili splošno zanimanje in priznanje. 2elimo, da bi tudi naše sorojake v Sv. Luciji in okolici zanimali in da ne zamudijo ugodne prilike, da si jo ogledajo. Tolminci, v nedeljo popoldan ne zamudite nas obiskati v sv. Luciji. Pridite, da se nekoliko navžijete duševnega razvedrila in zabave. — Igra se prične ob 4. popoldan v dvorani g. Mikuža.
Dobravi je. Bralno in pevsko društvo v Do-
bravljah na Vipavskem se tem potom zahvaljuje vsemu občinstvu, ki je blagovolilo pose-titi našo prireditev dne 16. t. m. Srčna hvala vsem, kateri so darovali razHčno blago z* sre-čolov. Posebno se zahvaljujemo gospodom trgovcem iz Ajdovščine za obilne darove in g. notarju Lokarju za izkazano nam prijaznost in darovano svoto, katero polijemo s čistim dobičkom vred Dijaški Matici. — Se enkrat torej vsem skupaj najlepša zahvala.
PODLISTEK
(53)
ANNIE VIVANTI;
KIRKA
Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B.
Nekega dne me je opomnil Prilukov s cini-Inim nasmeškom, da se nanaša prisega tudi aa Nikola Naumova.
Nikola Naumov! Bila sem ga skoro pozabila. Tudi on, tujec, oddaljeni, pozabljeni, naj bi smrl?...
Nc vem, kateremu izmed naju je prišlo na misel ga izrabiti kot orodje, ga uničiti, izra-bivši ga kot morilca, umoriti ga s tem, da ga Izdaš kot morilca.
Verjetno je, da sem jaz mislila na vse to. Bala sem se, da ne bi mogla računati na Pri-lukova, slabiča, brezbrižneža, lenuha!... Gotovo sem bila jaz tista, ki sem mislila na vse intrige in sem odvračala žuganje boginje ma-fčevaike.
♦ Dobra misel,» je rekel utrujen in zamišljen Prihikov. «Bolje je, da izvrši Naumov.» In prižgal si je cigareto.
«Da, Naumov naj izvrši,» sem rekla tudi jaz. Sledil je molk.
Tedaj sem se tresla v svojem praznover-stvu in svojem razjarjenem materinskem čutu sem stavila vprašanje: «Meniš — da bo zadostovalo?*
Prilukov me je pogledal, potem se je porogal
z visečimi usti in odgovoril:
•Da, da — menim, da bo zadostovalo.«
xxxvm.
Čemu obnavljati grozno zgodbo, ki jo vsi poznajo 7 Se zopet potapljati do grla v blato in kri one strašne dobe? Čemu pripovedovati o brzojavkah polnih mehkobe, ki sem jih poslala Naumovu, onemu strastnemu in naivnemu, daljnemu zaljubljencu, opisovati, s kako hvaležnostjo in veseljem je pritekel k meni?...
Potem ono počasno in zvijačno zastrupljenje njegovega duha napram Kamarovskemu — ono zlobno in bistroumno vcepljenje sovraštva do nič slutečega in dobrohotnega prijatelja?
In laži, obrekovanja, in hinavsko zatrjevanje o fantastičnih razžalienjih, psovanjih, ki da sem jih prenašala radi onega plemenitega in vljudnega človeka.
Naumov je vse verjel — in trepetal je. Takoj ga je hotel pozvati na dvoboj, — biti se na življenje in smrt ž njim, ki je bil njegov najboljši prijatelj.
A ni bilo to, kar sem jaz hotela.
Tjoka je okreval. Bolj visok, bolj mršav in bled, se je vrnil na solnce, veselo se je naslanjal na mojo roko, pozdravljal je vsak Žarek, vsako cvetko, vsakega ptička kot novo-znanca.
Nisem dovolila moji duši niti za hip, da bi iskala izgovorov, Bog, grozni Bog moje bolne Eantazije je sprejel pogodbo; sedaj je na meni, da jo držim.
Koj, ko je Tjoka toliko okreval, da je lahko potoval, sem ga poslala v Rusijo k smodnikom.
Medtem, ko sem plačevala dolg za ajegovo
življenje, se je moral oddaljiti.
Evharističnf shod t Logu pri Vipavi se je vršil v sredo 12. t. m. in ne v nedeljo, kakor je bilo pomotoma sporočeno. Obenem bi bilo še sporočit^ da je sodeloval na tem shodu s šturskim tudi pevski zbor iz Vrhpolja.
.. .Tedaj je začel grozni ples, komedija treh nezavednih marionet, katerih niti sem držala v svojih nežnih rokah. Morala sem Kamarov-akega, omamiti, pomiriti, razorožiti; morala sem dramiti in podžigati morilno besnost Pn-lukova; vrhu vsega sem morala vkleniti Naumova, ga preslepiti podvreči, da ga potisnem v zločin.
Ah, vse umetnosti, ki jih je zapustila Uhi, hčerka Eve in kače, Ženi v podedovanje, vso bistroumno perverznost, vse prekanjeno do-brikanje — vse rafiniranosti vse, vse sem uporabila, da očaram, da zapeljem naivnega sanjača; o vila sem ga v vrtinec mojih rudečih las kakor v dišeč omotičen oblak.
Bila sem moderna Kirka, zločinska, prekanjena, polna svojeglavih nepravilnosti, ekscentrična. Zabavalo me je. Če	®ogIa veseliti in mučiti na nenaravne in grde načine; užgala sem mu z rezilom trioglat«ga bodalca začetne črke svojega imena v roko, pritiskala sem mu nanjo ogorek cigaret«... Izrabljala sem sem vse absurdne poze, preversne m otroške, s katerimi so ženske vseh časov omaljalc moža — ki ostaja pravzaprav vedno le priprosto in naivno bitje. \
Nikolaj Naumov je bil spričo te histerične nenavadnosti osupnjen in pridobljen; domišljal si je da je junak bajne strasti; predstavljal si ie, da je Ijub^enec čudovite in predrzne ljubiteljice!
Včasih sem se sama spustila v to igro, ki sem jo jaz zamišljala in upeljavala. Izginil mi je izpred oči pravi namen tega zapeljevanja; uživala sem ob svoji koketnosti in sem sama
gorela vsled ognja, ki sem ga premišljeno uži-gala.
Gospodarstvo.
Gibanje tečajev u italijanshlii borzah
Kupčije na italijanskih borzah so poleti navadno klavrne, toda letos sta bila julij in avgust vendar precej Živahna. Kljub neugodnim poročilom o angleški in ameriški industriji so bili tečaji na italijanskih borzah trdni, kajti padajoči konjunkturni val ni še objel italijanskega industrijalnega življenja. Dobro so vplivale na tečaje razpoložljive svoje kapitala, ki so prišle v porabo pri novih delnicah. Samo na državne vrednostnice je nejasni politični položaj nekoliko vplival. Kljub temu pa je znašalo indeksno število o padanju v juliju 0.33, medtem ko je zaznamovati v avgustu zvišale za 0.55%. Povprečne obresti državnih vrednostnic, ki so znašale v juniju po računu prof. Bacchija 5.51%, so narastle na 5.52%, in so padle potem v avgustu na 5.49%. Pri delnicah bančnih, prevoznih in industrijskih podjetij je poskočila povprečnica tečajev v juliju in avgustu za 5%. K temu je pripomoglo dviganje tečajev delnic veleindu-strije, predvsem dielnic «Ansaldo», toda posebno je treba podčrtati dviganje tečajev rudniških in avtomobilskih podjetij. Povprečnica tečajev teh podjetij izkazuje koncem avgusta, da so se dvignili za 47% v primeru z decembrom 1. 1922. Tudi delnice električnih podjetij so silile navzgor radi finančne krepitve dotičnih delniških družb.
Italijansko-grški spor je povzročil v začetku tega meseca padanje tečajev, pri čemer pa so bile prizadete samo državne vrednostnice, delnice železnic in nekaterih tovarn kemikalij. Vest o rešitvi tega spora seveda tudi ni bila brez posledic, in to tem bolj, ker stojijo sedaj italijanske borze pod vtiskom povoljnih poročil o dohodkih od davkov in o krčenju pasiv trgovinske bilance.
V središču zanimanja stojijo sedaj bančne delnice, medtem ko se je zanimanje za industrijske vrednotniee nekoliko poleglo. Delnice «Banca Commerciale Italiana» so poskočile v zadnjem tednu za 60 točk, delnice «Credito Italianos pa za 35. Vzroki dviganja tečajev bančnih delnic tičijo gotovo predvsem v povoljnih poročilih o skorajšnjih polletnih bilancah.
Na ostalih trgih je bilo opažati manj valo-venfa. Delnice predilnih podjetij se držijo na svoji višini, dasi niso poročila o zaposlenosti te industrije nič kaj povoljna. Kar se tiče državnih papirjev je imela rešitev italijansko-grškega spora nanje po v oljen vpliv. Pri deviznih tečajih se je pokazalo, da stojijo pod dojmom reške krize, da si je bilo videti pri liri nekako počasno stremljenje navzgor.
Na tržaški borzi se je dviganje delnic zavarovalnih drufb, ki je trajalo mesece, ustavijo, kajti delnice «Assicurazioni Generali» in «Riuniene Adriatica di Sicurta* so popustile. Kljub temu pa so bile vse delnice, ki so bile na ponudbo, hitro razprodane.
To in
Izid volitev na .Irskem. Končni izid irskih volitev, kateri je bil vsled skrajno zamotanega proporcionalnega volilnega sistema še-le sedaj ugotovljen, je sledeči: Vladna stranka 63 poslancev (dobila je 415.143 glasov); republikanska stranka 44 poslancev (286.161 gl.); farmerji 16 posl. (135.972 gl.); delavska stranka 15 posl. (94.291 gl.). Ker razen republikancev vse druge stranke priznavajo pogodbo z Anglijo in irsko dominionsko ustavo, bo vlada v temeljnih vprašanjih, ki se tičejo razmerja do Anglije razpolagala z več nego dvetretjinsko večino, namreč z 109 glasovi. Če se presojajo irske volitve na podlagi glavnega vprašanja, ki je bilo predloženo volilcem, namreč, je-li so pripravljeni priznati pogodbo z Anglijo, tedaj nam kažejo gornje številke, da so dobili zaupnico umerjeni Sinfeinerovci, kateri so svo-iečasno pogumno prekinili obupni boj naroda, ko je Anglija ponudila najvišjo mero koncesij.
Maii oglasi
se račanajo po 30 stot. beseda. — Najmoa^a pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot. beseda, — Nafmanfša pristojbina L 4—* Kdor Išče službo, plače polovično cena
KADI in sodi, enovprežen voz, se prodajo. Naslov pri upravništvu.	J31T
RAZPRODAJALEC za zalogo vina v kakem
okraju novega mesta v Trstu se »če. Prednost imajo oni, ki razpolagajo z lastnim prostorom in jamstvom. Ponudbe na Kmetijsko društvo v Vipavi.	1318
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	5£
KRONE, goldinarje, zlat denar, platin, zlato, plačujem dražje kot drugi. Zlatarna, via Ponte della Fabbra 1.	1303
SEDLARSKI POMOČNIK, dobro izurjen, sc ifiče. Lovrenc Knafelc, sedlar, Radohovavas -Sv. Ptfter na Krasu	1309
POZOt' Kupim svež« in suhe gob?, suhe oe-ipije na drobno in na debelo. Ponudbe Ferd. Giraud, Herpelje 38. (Gostilna Baše).
1313
NA STANOVANJE in hrano v Mariboru sc sprejmejo 2—3 dijaki. Pojasnila pri tjpiav-ništvu.	1182
KUHARICA išče mesto pri boljši družini. Primožič, Via Ni col o 12, VI.	1316
TERAN, domač, pristen se dobi od 100 litrov naprej, pri Andreju Lah, Dutovlje št. 89.
-•	1315
2 KADI veliki In dva soda prodam. Gaberje Št. 43, Štanjel.	1319
grtatieži In fcaietoaM pszor!
507
Špinača širokolistnata . . , a L- 6-ftO lig
Radič zelen...... • • » — «
Solatlna ..... ••■•»» IS*— •
Repa jesenska....... » 14'— „
Motovileč...... . • » » ^ S'— t.
Detelja inkarnatka (rdeča) , . „ n ti*— „
kakor tuđi vta druga semena, trave in cvetje, največje kaljivoati in čistočo se dobijo pri Kmetijski Zadrugi v Trstu, via Raffineria štev. 7.
Borzna oorofiia.
Trst, dne 21. septembra 1923,
Valuta na tržaškem trgu. ogrske krone*	0*11
avstrijske krone	0.0315
Češkoslovaške krone ••••••• 66.75
dinarji • • •• • ........ 24.20.—
lcji ••••••••••••••• 10.5Q
marke ••••••••••••• • 0 25
dolar]!.............22.25
francoski franki ••••••••• 131*75
Švicarski franki ••■•••••* IW5*—
• 101.40
• • •	•
• • •	•
• • •	•
angleški funti papirnati • • •	•
0*13 0.0325 67-25 24.40 11.— 0-40 22.40 132.25 390.— 101.75
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cuflicolfi O, na drobno in za družine Via CBiuSiani 32.
Priporoča se lastnik
(468)	FRS
Pofluetnikl Iz pristnega Kavčuka.
Kadar kupujete čevlje, poglejte ako je dobro pritrjen podpelnik f,Pa5ftsa"£ Pazite dobro, da je v resnici Palma, ker le tako ste gotovi, da imate izdelek iz pristnega kaučuka, ki je trpež-nejši kakor ušnje.
Prodajalnice obuvala in čevljarji naj vprašajo cenike, katere jim pošlje zastopnik Morgansterit« Trst, Ugo PolonZo 3.
i
S
L
Ljubljanska kreditna lian
Podružnica v Trstu.
Vosnl via Valdlrlvo 27 — Via 30 ottobre 11
IzvrSuje vse banfoe posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodajaln kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinaije na obrestovanje po dogovoru-
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
po 3 3|4 °lo iietto *emm
Vloge na tekoče račune po
Vezane vloga obrestuje najugodnejše po dogovoru.
Glavni sedež banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković*
Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delfifftke glavnica Dinarjev 25,000.000.—
Rezerva: Dinarjev 20,000.000__
Tel. fit 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 121/* in od 141/, do 16.