DHEYHIK Leto X. - Ste v. 301 (2920) GLASILO OSVOBODSLNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Med letošnjimi odpusti in suspenzijami je tudi okrog 2000 vajencev in mladih delavcev, ki niso dobili več zaposlitve in so sedaj doma. Kam vodi takšna pot? Kam bodo prišli, če ne bodo odgovorne oblasti storile odločnih ukrepov v prid mlade delovne sile? Poštnina plačana v gotovim Soodizicn« in abbon. post l gr TRST, nedelja 19. decembra 1954 Cena 25 Ur Mladina hoče dela! RAZGOVORI TITO-NEHRU Nove demonstracije na Cipru in v Atenah Te dni se je v Trstu ustanovil odbor brezposelnih mladincev. Namen odbora je voditi akcijo za zaščito delovne mladine in še posebej posredovati pri oblasteh za zaposlitev in strokovno uspo-sobljenje mladine. Predstavniki odbora so bili že na generalnem komisariatu, na uradu za delo in pri škofu. Povsod so pojasnili svoj položaj in položaj, v katerem je danes na tisoče in tisoče mladincev in mladink, ki nimajo zaposlitve in so brez Vsakršne strokovne izobrazbe. Povsod, vsaj sodeč po objavljenih poročilih, so jih Pazljivo poslušali, z pi'91! sočustvovali in jim obljubili Pomoč v mejah svoje pristojnosti. Za prihodnji teden Po pripravljajo mladinci skupščino brezposelnih in vseh tistih, ki niso bili sploh nikoli zaposleni. Odbor je začel delovati z resnično vnemo in voljo, da bi dosegel vsaj toliko, kolikor se da doseči v Trstu v sedanjem gospodarskem položaju. Akcija mladih brezposel-njih ni nova. Mladinci so že Protestirali, demonstrirali po ulicah izsilili od oblasti nekaj socialne pomoči, ki se je omejila na nekaj obrokov brane in predvsem na mnogo obljub, ki so ostale le obljube. Zato je nujno, da akcija brezposelne mladine ne ostane omejena samo med mladinci. Ta akcija mora zaloti vse prebivalstvo, vse delavstvo. vse politične stranke in vse gospodarske ustanove in p.odjejta, ker v mladini je nepreceljiv zaklad novih strokovnih delovnih moči. Tega se zavedajo povsod, to vedo vsi povedati 'n vsi ugotavljajo nujnost, da je treba dati mladini strokovno izobrazbo, če nočemo, da bo Trst ostal brez strokovne delovne sile. Kljub temu pa se položaj mladine stalno slabša. Število brezposelnih mladincev in takih mladincev, ki niso bili še zaposleni, stalno raste. Po izjavi nekega občinskega svetovalca je danes 38 odstotkov mladincev od 14. do 17. leta brez zaposlitve. Mladincev v tej starosti je največ brez dela in brez strokovne izobrazbe. In prav to dejstvo je najbolj porazno, porazno zato, ker napoveduje tisto, česar se vsi bojijo; dekjasi-,ranje delOVne sile, uničevanje strokovnih delovnih mo-cb Mladinec, ki se ne usposablja od mladih let v določeni delovni stroki, se poseje ne bo strokovno izobrazil. Vsi opozarjajo na to uovarnost. Kljub temu se ra-h* vedno bolj in bolj širi. V tržaškem občinskem svetu, edinem izvoljenem orga-uu mesta, so pred desetimi meseci soglasno sprejeli resolucijo o nujnosti zaposlitve mladine. Resolucija vsebuje naslednje zahteve; '[. takojšnje posredovanje Vr' javnih in zasebnih pod-If-tjih. da preprečijo odpnst z dela vajencev, ki dosežejo starost, ko jim pritiče višja Plača; -■ da vsa državna in zaseb-a podjetja nadomestijo u-Poko jetrn delavce in usluž-bence, ki jim je treba zago-oiufi dostojno pokojnino, z ‘-uposlitvijo mlade brezposel-vp_ delovne sile; k- .. faztepnitev ugodnosti, * J ih predvideva ukaz ZVU • 5 od 11, januarja 1951, sicer- in ,a) na vse sektorje dela, "lir obstajajo delovni odrto-t' osnovi delovnih kolek-'llh pogodb in še posebno trgovinskem sektorju; J na mladince, uradniške nlI)Jnvnike i?-P°d 20. leta, za udntSko kategorijo; čl„ P0Ptavek druocga dela Jn« ,i ukaza ZVU št. 199 t •bil ® tern, do se da- n'n 10-1.1951 kr ga določa nJ.mmrn ukaz, nodmest i z morn”1 aktualnim datu- a. da se da komisiji, ki jo ?Vn,deva člen 3 ukaza no st S od H-l-1951. mojstri ■ lobko postavlja pri-P rJ'nm organom konkretne ml ,°9(’ glede zaposlitve rn"u,e delovne sile ter da se po oblasti, da lahko določa jeirrn**n’.m kategorijam po d-1 število vajencev, ki jih "7°?° zaposliti; nje ^ordinacijo in poveča-linu .yi,-a vzgojnih in kva-ob berjskih tečajev, ki že novah°J0 pr' ueko terih ust a-nisi.”1’•.ter ustanovitev vaje-n’^e Šole; ■ obnovitev strokovne šo-zah 11^.1 odgovarja sodobnim toi.-i P~ani- ir katere so v pre-ninv St‘ ,zšli številni strokov-torii ’ ■ delovodje, konstruk-j,( •" m specializirani tehni-»n. ie predstavljala • nošena mesta. sv/*°rn-’e zahteve teri „u° i?'"6- 1 k.reP1 sklicujejo na u-ravn e ZVU, so danes m c-° tu ko nujni in aktual-loi.ar 'e ZVU prenehala de-'ast 'V3e ,u italijanska ob- izvni ■ mora poskrbeti za ;djanje Pa po- občinskega C p se neka- ki hstr veljavnih ukazov trn Poskrbeti za nove 0,dloke za zaščito enem i ,mlad'ne. Po skoraj sprpiP, • 9dkar so bile hi „„ gornje zahteve, se amrec nič spremenilo. Nas Se Protno Položaj mladine 0Je Poslabšal. hovPg?Vorn,e. osebnosti, usla-bi uJi0 Politične stranke, ki - 0 vplivale na ustano- " Podjetja za zaposli-miade delovne sile, so malo napravile. Kako nd Pr. mogoče, •ndustrijska Ve tev **lo lika11'1 PT,‘ moG0če, da so ve-»kB 'ndustrijska in trgov-vai.Qb 'l'.otja. bančni in ra-uim zavodi pomorske družbe itd. nedotakljivi? Kako je mogoče, da ne more nihče vplivati na te ustanove. ki imajo v rokah ključne položaje mestnega gospodarstva? Vsem je dobro znano, kaj delajo Združene jadranske ladjedelnice. Pri letošnjih suspenzijah z dela odvečne delovne sile so suspendirali tudi veliko število vajencev. Ti vajenci so sedaj doma, dobivajo določeno plačo in pohajkujejo po mestu. Zakaj ne bi te mlade delovne moči pustili v delavnicah, da se učijo poklica? Vajenci ne trošijo surovin. Vajenci so dodeljeni skupini strokovnih delavcev, ki jim po svojih močeh pomagajo. Hkrati pa se strokovno usposabljajo. Zakaj ne pustijo vajenca ob strani strokovnega delavca, da bi se usposobil? Morda se jih hoče ravnateljstvo CRDA iznebiti, s tem da jih pusti za določen čas doma, nato pa jih popolnoma odpusti iz službe, češ da so prestari, da bi jih nadalje zaposlili kot vajence? To je važno vprašanje, ki ga je treba čimprej rešiti, da se prepreči deklasiranje še tistih vajeniških moči, ki so uspele dobiti zaposlitev v ladjedelniških delavnicah. Pomorske družbe bančni in zavarovalni zavodi in druga velika trgovska podjetja imajo zelo nizek odstotek mladih uradnikov. Srednja in mala industrija ter obrt pa so danes v veliki krizi in niso v stanju zaposliti tistega števila vajencev, ki bi ga potrebovali. Isto velja za trgovino. Zato je nujno, da se povečajo in razširijo ugodnosti in podpore malim podjetjem za zaposlitev vajencev. Med letošnjimi odpusti in suspenzijami je tudi okrog 2000 vajencev in mladih delavcev, ki niso dobili več zaposlitve in so sedaj doma. Kam vodi takšna pot? Kam bodo prišli, če ne bodo odgovorne oblasti storile odločnih ukrepov v prid mlade delovne sile? Statistike ugotavljajo, da spada ogromna večina brezposelnih delavcev med nestrokovno in nekvalificirano delovno silo in da samo 9 odstotkov nima zaposlitve. Te ugotovitve dokazujejo, da sta povojna gospodarska kriza v značilnih tržaških gospodarskih panogah in nerazumevanje velikih podjetij za vzgojo mladih delovnih kadrov že povzročila to, česar se^ vsi bojijo: deklasiranje tržaške delovne sile, ki je vedno slovela po svojih strokovni usposobljenosti. To stanje, ki je resnično obupno in v katerem so mladinci največje žartve, mora predramiti novo italijansko oblast, ki je dolžna zagotoviti domači delovni sili ustrezajočo zaposlitev. SlavKo ŠtoKa V zdravicah na svečani večerji sta Tito in dr. Prasad poudari-la indijske in jugoslovanske napore za ohranitev miru v svetu NOVI DELHI, 13. — Danes so se v Novem Delhiju začeli jugoslovansko-indijski politični razgovori na sestankih med predsednikom republike Titom in predsednikom indijske vlade Nehrujem. Popoldne je predsednik republike Tito najprej položil šopek belih, plavih in rdečih rož na Rajagat, na mestu, kjer je bilo sežgano truplo vodje indijskega ljudstva Ghandija, in po starem običaju zasadil ob svetišču drevesce. Zatem si je predsednik republike s svojim spremstvom ogledal znamenito džamijo jama Mashit iz 16. stoletja in «rdečo trdnjavo«. Občinstvo je dolge ure čakalo na ulicah in trgih, da bi pozdravilo predsednika republike. Popoldne je predsednik Tito prisostvoval polo tekmi dveh oddelkov indijske konjenice. Nocoj je predsednik indijske republike Prasad priredil svečano večerjo v čast predsednika FLRJ. Predsednik Prasad je v svoji zdravici poudaril, da bo obisk predsednika Jugoslavije v Indiji nedvomno prispeval h krepitvi prijateljstva, kar bo v medsebojno korist in v korist utrditve miru in razumevanja med narodi. Dr. Prasad je zaželel dobrodošlico maršalu Titu. velikemu voditelju jugoslovanskih narodov, katerega hrabrost v borbi za osvoboditev in neodvisnost je izzvala občudovanje v svetu-Indija in Jugoslavija, ki sta po besedah predsednika Pra-sada po različnih poteh z borbo in trpljenjem dosegli svojo svobodo, nadaljujeta odločno izgradnjo svojih držav, da bi uresničili napredek in srečo svojih narodov. Za to izgradnjo pa je potreben mir. Zato sta Indija in Jugoslavija globoko privrženi stvari miru in sodelovanju med narodi in se zavzemata za popuščanje napetosti in pomagata medsebojnemu razumevanju. V odgovoru na zaravico je maršal Tito odgovoril, da so narodi Jugoslavije z velikimi simpatijami spremljali borbo Indije za neodvisnost in pozdravili njen uspeh kot začetek nove dobe v mednarodnem življenju. Pojava Indije in drugih neodvisnih azijskih držav v mednarodnem življenju je omogočila azijskemu kontinentu popolnoma novo vlogo na mednarodnem področju, vlogo, ki odpira možnosti stabilizacije miru v tem delu sveta. «Narodi. ki imajo grenke izkušnje iz preteklosti in ki so si s težkimi napori in žrt- vami priborili neodvisnosti, se lahko najbolje razumejo, ne glede na kontinente, kjer žive«, je poudaril predsednik Tito, «ne glede na rase, katerim pripadajo, ne glede na število prebivalstva in velikost teh držav. Narodi Jugoslavije občudujejo velike napore Indije za uresničenje lepše bodočnosti in njen prispevek za ohranitev miru v svetu. Enaka stremljenja Indije in Jugoslavije predstavljajo trdno osnovo za krepitev medsebojnih stikov. Razvoj dosedanjega sodelovanja je u-stvaril trdne temelje, ki odpirajo velike perspektive za še boljše medsebojno spoznavanje in vsestransko sodelovanje v bodočnosti«. Jutri glasovanje o zaupnici Mendes-Franceu PARIZ. 18. — Mendes-France je na včerajšnji nočni seji dosegel. da je narodna skupščina, čeprav le z dvema glasovoma večine (295 proti 293), zavrnila sklepe finančnega od- RICCIO IN STO RO N! ZAKLJUČILA POGAJANJA V BEOGRADU Podpisan ie bil sporazum o ureditvi gospodarskih in finančnih obveznosti 2a ureditev medsebojnih obveznosti bo Italija plačala 30 milijonov dolarjev v investicijski opremi in drugem blagu - Sredi januarja se bodo v Rimu nadaljevali razgovori za sklenitev trgovinske pogodbe in sporazuma o gospodarskem sodelovanju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Nocoj je bil v državnem tajništvu za zunanje zadeve podpisan sporazum, ki ureja medsebojne gospodarske in finančne obveznosti med Jugoslavijo in Italijo, ki izhajajo iz mirovne pogodbe in naknadnih sporazumov, in protokol, ki ureja izkoriščanje vsote 30 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačala Italija na osnovi tega sporazuma Jugoslaviji medsebojni gospodarski odnosi temeljiti na naslednjih instrumentih: 1. na splošni konvenciji o trgovini in plovbi; 2. na enoletnem trgovinskem in plačilnem sporazumu in 3. na sporazumu o gospodarskem sodelovanju. Poleg tega sta se obe delegaciji sporazumeli, da bosta pristopili k proučevanju možnosti razvoja lokalne obmejne trgo- goče ukrepe, ki ovirajo uvoz, j obema državama, kar bo kori-1 in podpirali izvoz. _ j stilo Italiji in Jugoslaviji. «Pre- 1 potekali v duhu izredne pri- - vine, da bi se zadovoljile po- Mnbe,SSk0 °Prem° 'n drU' ‘rebe obmejnega prebivalstva. gim blagom. Sporočilo, ki je bilo objavljeno po podpisu sporazuma, ugotavlja, da sta se obe delegaciji v razgovorih, ki so potekali v ozračju medsebojnega zaupanja, sporazumeli v želji, da povečata trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, da morajo in možnosti rešitve vprašanja ribolova na Jadranu. Glede trgovinske pogodbe, za katere sklenitev se bodo nadaljevala pogajanja v Rimu, je bila z obeh strani priznana koristnost čim večje liberalizacije. V tem cilju bosta obe vladi odstranili, kolikor je mo- Bodoči sporazum o gospodarskem sodelovanju bi moral zajeti tehnično sodelovanje med industrijami obeh držav, proučiti vse možnosti finansiranja pogodb, ki bi jih italijanska podjetja sklenila z jugoslovanskimi podjetji in jugoslovansko vlado, nadalje sporazum o razvoju turizma, letalskega, železniškega, cestnega, pomorskega, poštnega in telefonsko brzojavnega prometa. Vodja italijanske trgovinske delegacije dr. Storoni je ob podpisu današnjih sporazumov izjavil, da je italijanska delegacija srečna, ker je podpis današnjega načelnega sporazuma odprl pot do dokončnih razgovorov o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Trije zahodni zunanji ministri končali razgovore v Parizu Govorili so tudi o Indokini in dosegli konkretne spo razume glede strategije na tem področju - Zaključno poročilo atlantskega sveta - Izjave P. H. Spaaka pričam smo, 4a bo gospoc fko sodelovali,,t med Italije Jugoslavijo ustvarilo nove gospodar- -....... H .0. »n Jugoslavijo ustvarilo nove bogate vire. ki bodo koristili gospodarskemu napredku obeh držav«, je dejal Storoni. Dr. Riccio, vodja italijanske finančne delegacije, je izrazil prepričanje, da bo podpis finančnega sporazuma prispeval k razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kajti ureditev vprašanj, ki so izhajala iz mirovne pogodbe, je odstranila ovire, ki so doslej otežkočale medsebojno gospodarsko sodelovanje. Finančna kompenzacija,ki jo predvideva sporazum, je po njegovih besedah ustvarila prvi vir finansiranja dobav Jugoslaviji, na katerega se bodo navezali novi poslovni odnosi, ki bodo koristili obema državama. Obe italijanski delegaciji sta nocoj odpotovali iz Beograda v Rim. Iz pristojnih krogov smo zvedeli, da bo jugoslovanska trgovinska delegacija v začetku januarja odpotovala v Rim, kjer se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. B. B. PARIZ, 18. — Danes so se v Parizu ponovno sestali trije zahodni zunanji ministri Dulles, Mendes-France in E-den. Z razgovori so začeli po kosilu, ki ga je obema kolegoma priredil Mendes-France v palači Matignon, končali pa sb ob 17.4o. y tern so trije zunanji ministri zaključili svoje razgovore. Po sestanku ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Predpoldne pa sta se sestala Mendes-France in Dulles, medtem ko sc bosta jutri posebej pogovorila Men-des-r ranče in Eden, ki ho ostal v Parizu za zasedanje sveta ministrov Evropskega sveta, ki bo jutri. Trije zunanji ministri so danes razpravljali, kot zatrjujejo, o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih; In-dokina, manilska pogodba o SE ATO, Posarje, odnosi med Vzhodom in zahodom. Zdi se, da so, kar se tiče lndokme (zlasti gospodarskih in socialnih vidikov indokitajskega vprašanja) dosegli konkretne sporazume. Glede lndokine poudarjajo, da predvideva ameriška strategija na tem področju, da bi v primeru splošnega vietmin-škega napada na južni Vietnam ZDA posegle vmes s svojimi letalskimi m mornariškimi silami in da ti ukrepi ne bi bili strogo omejeni na o-zemlje, od koder bi prišel napad. Ta določila spadajo, kot zatrjujejo, v okvir politike, ki jo določa sporazum o SEATO. Obenem pa poudarjajo, da se zdi splošen napad na tem področju trenutno skrajno neverjeten. Predpoldne je končal svoje zasedanje atlantski svet. Na današnji seji so se ministri ukvarjali z zaključnim poročilom, ki je bilo nato tudi objavljeno. Seje se ni udeležil Mendes-France, ki je danes do štirih zjutraj prisostvoval seji francoske narodne skupščine. Zaključno poročilo pravi med drugim, da je atlantski svet odobril poročilo vojaškega odbora, ki bo služilo kot osnova za obrambne načrte in za priprave vojaških oblasti NATO. Znano je, čeprav tega poročilo posebej ne omenja, da obsega novi načrt tudi uporabo atomskega orožja. Na to se nanaša naslednji stavek V poročilu: «Svet ministrov poudarja, da ta odobritev ne pomeni, da So se vlade odpovedale svoji odgovornosti, da sklepajo o izvedbi načrtov v primeru oboroženega spopada«. To pomeni, da si vlade še nadalje pridržujejo pravico, da sklepajo o morebitni uporabi taktičnega atomskega orožja in da te svoje pravice niso prepustile vojaškim poveljnikom. Nato pravi poročilo, da je atlantski svet «z zadovoljstvom ugotovil doseženi napredek za ivzedbo pariških sporazumov, ki jih ima za bistven prispevek k združitvi Evrope, varnosti svobodnega sveta in torej stvari miru«. Poročilo omenja tudi diskusijo o sovjetski politiki in pravi, da »politika ZSSR, ki se opira na. stalno rastočo vojaško moč, ostaja kljub videzu večje spravljivosti navdahnjena z namenom, da se oslabijo in razdružijo zahodni narodi«. Sovjetska politika, dodaja poročilo, «ne daje nobenega razloga za misel, da se je grožnja, ki visi nad svobodnim svetom, zmanjšala«. Belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak je imel danes v palači Chaillot tiskovno konferenco, na kateri je govoril o delu atlantskega sveta. Spaak je potrdil, da so po .sklepih sveta dobili vojaški poveljniki pooblastilo, da nadaljujejo s proučevanjem in pripravami za morebitno atomsko vojno (Spaak je dejal, da ostaja ta vojna sicer na področju hipotez, da pa je razumljivo ni mogoče izključiti), da pa bodo tudi v bodoče samo vlade lahko sklepale o tem, ali bi se v primeru potrebe zatekli k uporabi atomskega orožja. Politiko ki bi naj jo Zahod vodil do ZSSR, pa je Spaak označil tako: zagotoviti lastno moč, vzpostaviti ravnotežje nasprotujočih si sil, zagotoviti ozračje mirnega sožitja, pogajati se na enakopravni osnovi. Nato je dejal, da nihče ni omenil, da bi bilo treba zdaj ponovno sondirati moskovsko mnenje in da se vsi strinjajo, da si je treba predvsem prizadevati za ratifikacijo pariških sporazumov in ne nasedati poskusom odvračanja od tega cilja. Tiskovno konferenco je imel danes tudi italijanski zunanji minister Martino, ki je prav tako omenil sporazum o uporabi atomskega orožja in o tem, kdo lahko o teni odloča — ni pa hotel pojasniti, kot tudi ostali ministri ne, kakšen bo mehanizem za razgovore in sporam med 14 vladam; atlantskih držav 6 uporabi atomskega orožja v morebitnem spopadu. Martino je nadalje dejal, da je bil sporazum dosežen soglasno in da je italijanska vlada s svojim stališčem «ravnala v skladu z večkrat izraženo voljo parlamenta«. Nato je dejal, da bi bil najbolj zaželen splošen sistem kolektivne varnosti, ki bi obsegal tudi načelo nadzorstva nad oborožitvijo in bi predvideval nadzorovano zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orožja. Ce bi temu vzgledu sledila tudi ZSSR z ostalimi vzhodnoevropskimi državami, je dejal Martino, bi bilo mnogo storjeno za s^var miru. Italijanski minister za proračun pa Se je danes sestal z ravnateljem ameriške uprave za poslovanje s tujino Harol-dolm Stassenom. Izjave prof. Teanija ob odhodu Iz Beograda RIM, 18. — Kot. poroča a-gencija ANSA, se je včeraj odpeljala iz Beograda v Ita- srčnosti in da so bili postavljeni te—el.ii za nadaljnji pozitivni razvoj sodelovanja med jugoslovansko in italijansko industrijo. Kot poroča ANSA «iz dobro obveščenih virov«, je delegacija sklenila v Beogradu kupčije za skupno 7 milijard lir, za dobave v vrednosti nadaljnjih 15 milijard ,lir pa se pogajanja nadaljujejo in so v mnogih primerih že blizu sklenitve. bora proti novemu načrtu proračuna za pridružene države. Pred glasovanjem je Mendes-France v kratkem govoru med drugim izjavil, da je za vlado potrebno, da skupščina zavzame jasno stališče o tem vprašanju. ker mora vlada nadaljevati pogajanja, predvsem pa zaradi odmeva, ki ga bo sedanja razprava imela v Indokini. Vztrajal je. naj skupščina upošteva vladni načrt in naj začne proučevati posamezne člene. Po napovedi izida glasovanja. ki je bilo sicer za Viado ugodne, je Mendes-France za-rad: majhne večine, ki jo je debil, in zaradi nevarnosti, da skupščina pri razpravljanju j posameznih čienib proračuna tega lahko deloma zavrne, postavil vprašanje zaupnice o celotnem proračunu. Seja se je zaključila ob 4.30 zjutraj. O zaupnici bo skupščina glasovala v ponedeljek ob 9.30. Ko je zapustil poslopje skupščine. je Mendes-France izrazil zadovoljstvo, ker je prišlo do razprave o Indokini, ter je dodal. da namerava v ponedeljek imeti pred glasovanjem izčrpen govor. Izid glasovanja bo znan v ponedeljek zjutraj malo pred začetkom razprave o ratifikaciji pariških sporazumov. V pariških političnih krogih so mnenja, da bo Mendes-France verjetno dobil zaupnico tako glede lndokine, kakor tudi glede pariških sporazumov. V ponedeljek bodo predvsem I prebrali 11 poročil pristojnih ' odborov. Do sedaj je stališče odborov sledeče: glavni odbor t. j. zunanjepolitični, bo predlagal ratifikacijo sporazumov, ki sta jih odobrila tudi odbor za industrijsko proizvodnjo in za gospodarske zadeve. Odbor za obrambo se je izrekel za odložitev debate, proračunski odbor pa proti ratifikaciji. O-stali odbori se niso izrekli, kar pomeni, da si pridržujejo izreči svojo sodbo v ponedeljek, ali pa da niso prišli do nobenega zaključka. Računa se. da se bo splošna diskusija začela v torek. Do sedaj je vpisanih 30 govornikov, pripadnikov posameznih skupin. Položenih je bilo 7 spreminjevalnih predlogov, toda znano je, da je ministrski svet pocb’ast!l Men-des-Francea, da postavi vprašanje zaupnice in da zavrne sleherni spreminjevalni predlog ali dodatni člen. V Limassolu so britanski vojaki streljali in ranili nekaj demonstrantov • Napadi na angleške m ameriške ustanove Splošna stavka na vsem otoku - Nov napad na USIS v Atenah UanimarshioBid v Stuehholmu NEW YORK, 18. — Glavni tajnik OZN je danes prispel iz Nevv Yorka v Stockholm. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Osten Unden. V Stockholmu se bo Ham-marskjoeld sestal s kitajskim poslanikom in se bo vrnil v ZDA verjetno v torek. Obveščeni krogi zatrjujejo, da se bo Hammarskjoeld na poti v Peking ustavil za kratek čas v Londonu in Novem Delhiju. Agencija «Nova Kitajska« je oddajala izjavo, v kateri je rečeno, da kitajsko ljudstvo ne more biti prisiljeno, da osvobodi 11 ameriških letalcev z vojnimi grožnjami in ustrahovanjem. Burmanski ministrski predsednik U Nu, ki se je ob po- ... “ i onuiuft. u u, oc jv vu i lijo delegacija podjetij i in-1 vratku iz Pekinga ustavil meccamca, ki jo je vodil - .......... prof. Teani, glavni ravnatelj podjetja Ansaldo. Delegacija je bila v Jugoslaviji teden obiskala dni m ne ih gospodarske ustanove v Beogradu in okolici; imela je tudi več razgovorov z vid- Pnom Penhu, pa je izjavil, da namerava proti koncu januarja odpotovati v ZDA na ((pomirjevalno poslanstvo« v razne tovar- ] ZVezi z odnosi med ZDA in Kitajsko, če ga bo ameriška vlada povabila na to potovanje. Glede Formoze je U Nu m?>1 , avnim' funkcionarji. izjavil; cimam mnogo vzro- Prof. Team je pred odho- kov, da menim, da se vpra- dom izjavil dopisniku agen-1 Janje Formoze lahko mirno cije ANSA, da so razgovori j reši.« KAIRO, 18. — Uradno so javili, da bodo v torek na izredni seji revolucijskega sveta razpravljali o povratku k parlamentarnemu režimu v E-giptu. de. Velike skupine študentov so skušale napasti ameriške in britanske ustanove. Demonstrantom je uspelo ponovno napasti sedež ameriškega informacijskega urada, kjer so razbili nekaj šip. Med demonstracijami je bili ranjenih 6 študentov, 29 pa jih je bilo aretiranih. Minister' za prosveto je odredil prakmriev predavanj na univerzah m višjih srednjih šolah za 8 dni. Študentje so napovedali doi-go protestno stavko. Korak FLRJ v Atenah zaradi napadov tiska ATENE, 18. — Zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah je opozoril grško zunanje ministrstvo na škodljivo pisanje nekaterih grških listov o Jugoslaviji, zlasti o LR Makedoniji. V zvezi z napadi solunskega lista «Elenikov V orns» na Jugoslavijo. poudarja atenski list. «Vima>). da skušajo sovražniki balkanske zveze spodkopati zvezo, in ugotavlja, da grško NICOSIA, 18. — Danes je bila na Cipru splošna 24-urna stavka, ki so jo proglasili vsi grški sindikati kot protest proti sklepu OZN; da se na sedanjem zasedanju ne razpravlja o zahtevi za priključitev otoka h Grčiji. Skoraj vse trgovine v grških predelih so bile zaprte. Poleg tega pa so bile v Ni-cosii in Limassolu protibri-tanske in protiameriške demonstracije. V Limassolu so britanske čete streljale proti množici. 6 študentov je bilo ranjenih. Policijski oddelki so metali solzilne bombe na demonstrante, ki so s kamenjem napadli ameriški konzulat v Nicosii. Demonstrant' so razbili tudi okna ameriškega konzulata. Neredi v tem mestu' so bili najhujši, kar jih je bilo v zadnjih 25 letih. Policija je večkrat napadla demonstrante, ki so prepevali (»Enosis«, t. j. himno za priključitev Cipra h Grčiji. Več policistov je bilo ranjenih. V večernih urah je prišlo ponovno do večjih demonstracij. Demonstranti so uničili glavni vhod oritanskega hotela (•Carlton Hotel« in so metali kamenje na avtomobile, ki so ljudstvo nima nobene zveze k jih vozili Britanci. Policija je temi napadi in da Grčija nima ponovno uporabljala solzilne bombe, zato da je demonstrante razgnala izpred ameriškega konzulata. V Limassolu je policija zgubila nadzorstvo nad položajem in so zato posredovale britanske čete, ki so z nasajenimi bajoneti in s streljanjem razgnale demonstrante. Splošna stavka je popolnoma uspela tudi v drugih večjih mestih, kakor v Famagu-sti in Larnaki. Radio Nicosia je nocoj javil, da so v tem mestu aretirali 32 oseb, v Limassolu pa 5. Radio je dodal, da je bilo v Nicosii ranjenih 23 oseb, v Limassolu 8. Vsi ranjeni so bili zadeti od kamenja razen nekaterih v Limassolu, ki so bili zadeti od strelov britanskih pušk. Zvečer so se v Nicosii nekateri grški demonstranti spopadli s skupinami Turkov, ki nasprotujejo priključitvi Cipra h Grčiji. Turki so vdrli v grški predel mesta ter razbili izložbena okna štirih trgovin. V poznih večernih urah sb bile tudi v Limassolu nove demonstracije. Britanske čete so dobile ukaz, naj oodo na vsem otoku v pripravljenosti. Tudi v Atenah so bile danes ponovne demonstracije kljub strogim ukrepom vla- nobenih zahtev na jugoslovansko ozemlje. M, Todorovič v Moskvi MOSKVA. 18. — Nocoj je prispela z letalom v Moskvo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom Mijaika Todoroviča. Jugoslovansko delegacijo so na moskovskem letališču pozdravili med drugimi namestnika zunanjega ministra Zorin in Borisov in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Vidič. Zasedunje svela AMSTERDAM. 18. — Voditelji socialističnih strank 13 držav se bodo v ponedeljek in torek udeležili zasedanja glavnega sveta Socialistične internacionale. Na zasedanju bodo podrobno obravnavali pariške sporazume. Poročilo s tem v zvezi bosta podala nemški predstavnik Olienhauer in francoski predstavnik Mollet. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o splošnem mednarodnem položaju, o reviziji listine OZN in o drugih vprašanjih, ki se tičejo dela m organizacije Internacionale. Huda letalska nesreča terjala 26 smrtnih žrtev JLetalo družbe L. A. I. je pri newyorškeni letališču zadelo ob pomol in se vnelo - Le šest potnikov se je rešilo - Nesreča se je zgodila zaradi goste megle 15 mrtvih pri železniški nesreči v Dortmundu NEW YORK, 18. — Neko letalo DC-6, last italijanske družbe LAI, je danes strmoglavilo na letališču Idleivild pri New Yorku in se vnelo. V letalu je bilo 22 potnikov in 10 članov posadke. Prihajalo je iz Rima ter se je ustavilo v Milanu. Parizu in Bostonu. Ze prej je v Bostonu izstopilo devet potnikov. Gd vseh potnikov se jih je rešilo samo šest, od katerih so štirje hudo ranjeni, in so jih pripeljali v bolnišnico. Do poznih večernih ur so našli 13 trupel. Manjka še trinajst potnikov, ki so prav gotovo zgoreli v letalu. Letalo se je vnelo, ko je pri pristajanju zadelo v ste- Skozi sito in rešeto „!Yle»!!>aggero Veneto“, ,.I’Unita“ in zgodovinske odgovornosti V zvezi s solzami, ki jih v el Unitds izliva glede nove meje med Jugoslavijo in Italijo njen dopisnik Maurizio F errara, se je uMessaggero Veneto» spravil na dvoličnost italijanskih in tržaških kom-ihformov cev, kjer jim očita, da je odgovornost za sedanjo mejo pripisati izključno njim, ker so nekoč podpirali titovske idiordc«. In nadaljuje: «če bi bili vi takrat taki patrioti, kot se nam hočete prikazati danes, bi meja med Jugoslavijo in Italijo ostala tam, kjer je bila pred nekako dvanajstimi leti. Pred dvanajstimi leti meja sicer ni bila na Julijskih Alpah, ampak so se fašistične horde (tu pa gre dejansko za horde) razlile do Save; a pustimo to. Pustimo tudi okoliščino, da se naj iz zagate zaradi svojega sedanjega nacionalisti inega zadržanja italijanski in tržaški kominjor- movski voditelj, skušajo izvleči sami, kakor vedo in znajo (to je njihova stvar, dasi se iz te zagate izvleči ne da), in vprašamo gospode pri uMessaggero Venetov: Kako razlagate dejstvo, da se v o-koliščinah, ki imajo največjo dokazno moč, — namreč, v vojni — pojavi, obdrži in zmaga gibanje, ki je v diametralnem nasprotju z zatrjevanim italijanskim značajem Julijske krajine? Sedaj razumemo „akademski naein“ (iDelo« ne pristaja na naš okvir diskusije, češ da je baje »zelo, zelo ozek». ker smo baje predlagali diskusijo brez zveze s teorijo o socializmu. Pomislek je naiven, da se blago izrazimo. Kako je sploh mogoče diskutirati o socialistični praksi brez trdne opore v socialistični teoriji? To je za nas umevno samo po sebi. Kam se zdi, da je ta vaš pomislek le izraz neugodja, da bi i) tej diskusiji govorili tudj o vaši praksi, o praksi socialističnega gibanja pri nas, zlasti pa o kominformov-ski praksi borbe za socializem. Mi razumemo, da vam to ne more biti všeč; a kakšen smisel naj ima diskusija, če bi se morali o gniti konkretnemu obravnavanju prav tistih vprašanj, ki jih je v delavskem gibanju sprožila resolucija 1U in posledic, ki so bile in so delno še z njo v zvezi? Zdi se, da se na tem terenu ne počutite preveč trdno in da zato tako diskusijo — s postavk socialistične teorije — odklanjate. No, tudi prav, dasi se v diskusiji vendarle ne bomo mogli povsem ogniti tudi tem vprašanjem (ker je nemogoče ogniti se vprašanjem, ki zajemajo tolikšno razdobje sodobne socialistične prakse); pristajamo tudi na ta vaš širši (dejansko ožji) okvir diskusije in predlagamo kot prvo od vas predlagano temo: Kaj je socializem in kako se gradi. Ce želite, da o tem napišemo prvi članek mi, nam javite ustno ali pismeno; če pa želite imeti besedo prej vi, potem pa počakamo. ber za signalne luči na koncu pomola, ki je podaljšek letališča, in je nato padlo v močvirje pri letališču. V trenutku so letalo, ki se je razklalo na dvoje, zajeli plameni. Ko je letalo priletelo nad letališče, so bili nad njim gosti oblaki in je deževalo, zaradi česar je bila vidljivost zelo majhna. Zaradi tega je pilot dvakrat zaman skušal pristati, pri tretjem poizkusu pa je letalo zadelo ob pomol in se zrušilo. Na kraj nesreče so takoj prihitele reševalne skupine in vzletelo je tudi več helikopterjev, ki so uspeli rešiti štiri ranjene potnike. Ker ni bilo letalo v celoti zasedeno (v njem je prostora za 6o potnikov), je večina potnikov sedela v sprednjem delu in le nekateri so sedeli zadaj; od teh so nekateri preživeli. Od 32 oseb, ki jih je bilo v letalu, je bilo 5 Američanov, 1 Perzijec in 26 Italijanov. Kmalu po nesreči je letališče zajela gosta megla, tako da je bilo delo reševalnih skupin še bolj otežkočeno. Delo helikopterjev je bilo tudi zelo težavno zaradi plamenov. V letalu je bilo tudi tisoč kilogramov pošte. V Rimu je družba LAI objavila poročilo, ki potrjuje, da je pri nesreči zgubilo življenje 16 potnikov in 10 Ga-nov posadke, 4 potniki so bili ranjeni, 2 pa sta ostala nepoškodovana. Objavljen je oil tudi seznam vseh potnikov, ki so bili v letalu. DORTMUND, 18. — Danes zjutraj se je v bližini železniške postaje v Dortmundu dogodila huda železniška nesreča. ki je terjala 15 smrtnih žrtev. Ob j. zjutraj je osebni vlak, ki je pravkar odpotoval s postaje, trčil s posebnim brzim vlakom, ki je privozil iz nasprotne smeri in v katerem je bilo 500 otrok, ki so se vračali iz neke počitniške kolonije. V osebnem vlaku so bili povečini delavci, ki so odhajali na delo, m smrtne žrtve so samo med njimi. Noben otrok ni dobil niti najmanjše praske. Zaradi goste megle nista mogla strojevodji pravočasno ustaviti vlakov, da bi preprečila nesrečo. Železniške oblasti so sporočile, da je pri nesreči zgubilo življenje 15 ljudi. 33 potnikov je bilo hudo ranjenih, 32 pa laže. Trgovinska pogodba med Italijo in Albanijo RIM, 18. — Kot poroča a-gencija ANSA, je bila včeraj v Tirani podpisana trgovinska pogodba med Albanijo in Italijo, Italijansko delegacijo, ki se je pogajala o pogodbi in jo podpisala, je vodil opol-nomočeni minister Vita-Finzi. Italijanska delegacija se je danes vrnila z ladjo v Bari, z njo pa so prispeli tudi štirje člani albanske delegacije, Konec krize finske vlade HELSINKI, 18. - Predsednik Paasikivi je danes sprejel voditelje vseh parlamentarnih skupin m se z njimi razgp-varjal o položaju, ki je nastal zaradi ostavke vlade. Zvečer so objavili poročilo, ki pravi, da je Paasikivi pozval Kekkonena, naj umakne o-stavko, potem ko je ravnatelj finske banke Sakari Tuemoja odklonil pooblastilo za sestavo nove vlade. Kekkonen je ostavko umaknil in je obljubil, da bo pripravil spremenjen akt o izrednih pooblastilih ter ga predložil v proučitev parlamentarnim skupinam opozicijskih strank. RIM, 18. —- Italijanski ministrski predsednik Scelba je danes nadaljeval zasebne razgovore v zvezi z vprašanjem zemljiških pogodb, ki ogroža trdnost vladne koalicije. Predpoldne je Scelba sprejel poslanca Giulia Pastoreja, glavnega tajnika demokristjanskih sindikatov CISL. Ha*"? obvestita 19. decembra 1954 Danes, NEDELJA 19. decembra F'avsta, Uglješa Sonce vzide ob 7.42 in žetone ob 16.22. Dolžina dneva. 8.42. Lug® vzide ob 2.06 in zatone ob 12.35. Jutri, PONEDELJEK 20. dec. Liberat, Roživoj Na današnji dan se je 1828 rodil Anton Janežič, venski kulturni delavec. RAZGOVOR S TAJNIKOM SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA POROČILO ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA URADA Izredno visoka umrljivost zabeležena v preteklem mesecu Umrlo je 268 oseb, rodilo pa se je 176 otrok - Šolski zdravniki pregledali 465 razredov in 7.476 učencev Lenar: Luksemburški grof, opereta v 3 dej.; 16.45 Francoske ritmične popevke; 17.00 Poje zbor «IgQ Gruden* iz Nabrežine; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Čajkovski. Labodje jezero; 1S.4S Poje teno-rist Tito Schipa; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Iz epe- Društvo slovenskih srednješolcev vabi na plesno čajanko ki bo danes 19. t. m. z začetkom ob 17. uri v Ul. R. Manna štev. 29. Igra jazz - orkester. Vli G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE SGZ PODPIRA USTANOVITEV INTEGRALNE PROSTE CONE V nedeljo 26. dec. 1954 v AVDITORIJU v TRSTU premiera Ferdinand Roger Opozarjamo vse ljubitelje slaverske narodne pesmi na radijsko oddajo mešanega pevskega zbora »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki bo DANES 19. t. m. ob 17. uri v radiu Trst II. Kupite slovenski namizni beležni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov. ( GLEDALIŠČE VERDI) Nadaljuje se prodaja vstopnic za parter »n balkone ter začenja za galerije, za tretjo predstavo Smaregiieve opere «Istr-ska svatba«, ki bo za dnevmi red danes ob 16. uri. Dirigira Luigi Toffolo. svojem lokalu razstavi plakat sfrotju ne samo z dosedanjo v slovenščini, ki je namenjen prakso, temveč kršijo naj- slovenskim ljudem. Po briga- osnovnejše pravice slovenske- dirjevi logiki bi moralo po- ga prebivalstva na tem pod- temtakem tudi Slovensko na- ročju. rodno gledališče tiskati dvojezične plakate in naš Primorski dnevnik bi morali tiskati tudi v italijanskem prevodu. Absurdnost brigadirjevega ukaza je torej očitna. Ob tej priliki naj poudarimo, da so oblasti dolžne uvesti dvojezično poslovanje v vseh primerih, ko imajo o-pravka s slovenskim prebivalstvom. Nikjer pa ni rečeno, da morajo Slovenci v odnosih med sabo uporabljati še italijanščino, in sicer samo zato, da s tem ustrežejo nekemu brigadirju ali onemu, ki ga je tja poslal. Odločno odklanjamo take ukaze in za-theve, ki so v ostrem na- Razslava knjig in fotografij v Križu Danes je v Prosvetnem domu itBerto Sirk* zadnji dan razstave slovenske knjige in zanimivih umetniških fotogralij-motivov s Tržaškega ozemlja, ki jih je posnel MARIO MAGAJNA. Razstava je odprta od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. DRUŠTVOSLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV TRST Dramski odsek Danes ob 10.30 bodo v ladjedelnici Sv. Justa postavili gredelj nove motorne ladje za suh tovor. Ladja bo imela 1600 ton in jo finansira ladjedelnica sama. Danes 19. decembra 1954 ob 16. uri v prosvetnem domu na OPČINAH Branislav Nušič tli Ufo in eltaiio PUmoiiki dmmiik / Komedija v treh dejanjih JUTRI DVE ZBOROVANJI DELAVCEV KOVINSKE STROKE KOVINARJI SE PRIPRAVLJAJO na odločnejše mezdno gibanje Pristaniškim delavcem bodo izplačali izredno božično nagrado - Skupščina delavcev SELAD v Mil joh Režiser: Adrijan Rustja Scena: Sergej C. - Samo P. Arsa Miličevič - Marij Ban; Marija, njegova žena - Darija Ukmar; Dušan, njegov sin - Drago Grgič; Zorka, njegova hči - Carmen Sluga; Vi-centi.ie Petrovič - Adrijan Rustja; Zofija Damjanovič. vdova - Savina Remec; Žarko Damjanovič, njen sin - Pavel Tonon; Jovanče Mi-čič, trgovec iz notr. - Jurij Volk; Persa, njegova žena - Ljuba Ukmar: Nikola, sluga - Pavel Podgornik. Šepetalka: M. Primani -Inspicient: E. Švab - Šminka: N. Drašič. ze pristaniških delavcev v tla-liji, ki nadzira podporni sklad pristaniščnikov. je minister za trgovinsko mornarico Tam-broni odredil, da se 'tržaškim pristaniškim delavcem iz tega sklada izplača izredna božična nagrada. V ta namen je določenih 60 milijonov lir. Stalni pristaniški delavci bodo dobili 50000 lir te nagrade, priložnostni delavci pa po 20.000 lir. * * * V Miljah je bila predvčerajšnjim skupščina delavcev, zaposlenih pri SELAD. Na skupščini so razpravljali o položaju, ki bi utegnil nastati z uveljavljenjem zakona o polni zaposlitvi, po kate*rem bi na osnovi tako imenovanega Vigorellijevega načrta podobno kot v Italiji ustanovili tudi v Miljah delovne centre. V teh centrih prejemajo delavci namreč polovico manj mezde kot pri SELAD. Zato bi nastale nujno diskriminacije med delavci ^ SELAD in teh novih centrov' tar ‘bi seveda povzročilo veliko ne zadovoljstvo. Na skupščini, na kateri so bili navzoči razen predstavnikov tovarniškega odbora tudi predstavniki sindikata gradbenih delavcev Delavske zveze, so po izčrpni diskusiji sklenili, da ustanovijo enotno komisijo, ki pojde k predstavnikom krajevnih oblasti ter jih seznani s tem kočljivim vprašanjem. Predstavniki Zveze tržaških pristaniških delavcev in pristaniških družb so bili včeraj sprejeti pri komisarju Pala-mari ter so mu orisali dejanski položaj v tržaškem pristanišču. Predočili so mu resno krizo in poudarili nujnost u-krepov, da bi se kriza prebrodila, Nato so mu podrobno obrazložili resolucijo, ki je bila sprejeta na II. zasedanju za razvoj prometa, in ga zaprosili, naj posreduje, da se predlogi, vsebovani v tej resoluciji uresničijo. Predstavniki pristaniščnikov so tudi predlagali, naj bi se iz javnih sredstev izravnala pasiva do-polnilAga skilada, ki je nastala zaradi skrčenja pristaniškega prometa. Dr. Palamara je pokazal veliko zanimanje za vprašanja pristaniščnikov ter dejal, da se je že ukvarjal s temi vprašanji v Rimu. Dejal pa je, da bo treba mnogo časa, preden se položaj lahko popravi in da si delavci ne smejo v tem pogledu preveč utvarjati. V počastitev spomina Malke Pertot in Karla Pangerca daruje Vida Martelanc 600 lir za Dijaško Matico. Trgovski prijatelji Maksa Mo-relja darujejo za počastitev spomina njegove pokojne mame Marije Morelj 5.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. botrce Marije Morelj daruje Pe-pi Volk 5.000 liir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Pino Zavadial 5.000 in Leopold Stre-kelj 5.000 lir za Dijaško Matico. ZOBOZDRAVNIK z moderno hf bozdravniško opremo in instrv-mentarijem išče družabnika pravico na lastno ordinacijo. L* sat: na upravo lista pod «Z°° zdravnik«. AVTO ll#o E z radijskim SP1^ jemniikom predam po ugodni ni. Garaža Maseratti, Lazzarett“ Vecchio 20, od 13.-15 ure. III. TEČAJ ANGLEŠČINE se P? učuje. Naslov na upravi 115 ' Prijavite se čimprej. MNOGO KANADČANOV evr skih narodnosti se želi poroči z Jugoslovankami do 40 K Interesentke naj javijo svoje jHj slove generalnemu zastopJUL, znanega nemškega inštituta F*Tj, ner za Kanado: Mr. Ludvik ter, 117 Hunter St. WeSt, miltoki-Ontario, Canada. KOLESA: otroška lir 9.000, % ška In moška lir 8.000, mcAa\,. kolesa po lir 52.000 na obr®* Marcon, Ul, Pieta 3. tl* VESPA privatno naprodaj, redna priložnost. — Inform^ Ostuni Moto, Machiavelli 28. DUCATI 65 v odličnem stanJ; lepa priložnost. Informacije Us nj Moto, Machiavelli 28. CUCCIOLO DUCATI ogrodje. ^ proni, izredna priložnost PJ1 stuni Moto, Machiavelli 28. DUCATI 98 Šport 4-taktni •> j brzinami samo lir 205.000. bo. zastopn k Piero Ostuni, MaC velli 28. LEPO SOBO s kopalnico, fonom in dvigalom v centu1 dam. Telefonirati na 42-108. ^ HIŠICO ali stanovanje najem tudi v okolici. P op?_ posiati na upravo našega 1I1SI PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA Folklorna skupina vabi na kulturno prireditev, ki bo 25. t. m. v Borštu. Marija Morelj Včeraj popoldne smo spremili k zadnjemu počitku eno izmed najpopularnejših tržaških partizanskih in aktivističnih mamic, znanih skoro slehernemu tukajšnjemu partizanu m aktivistu, zlasti pa onim iz z&padnega dela našega mesta in predmestja. Njen skromni dom v Rocolu je bit v najhujših letih ilegalne in pol-legaine^ n^roanoosvobodiine borbe na r„ašm vroč,h tleh varno shajališče aktivistov, ena izmed prehodnih- tetk tistih, ki so odhajati na osvobojeno ozemlje, da se pridružijo borcem za svobodo; njen doni je bil tudi varno partizansko prenočiščei in pa najbolj često tudi prava etapna kuhinja. Pokojna «zia» ali »parot:-ca» kot smo jo vsi klicali, je imela za vsakogar prijazno in izpodbudno besedo. Za svojo požrtvovalnost in vzirajr.ost v borbi za pravice našega delovnega človeka je b,la odlikovana s kolajno za zasluge za narod. Dosledna v tej borbi je ostala do zadnjega dne svojega življenja prav tako kot ni izpustita niti enega dne, da n,e bi, čeprav že skoro osemdesetletna, z delom na svoji njivici zaslužila svoje adnevmiee« — kot se je izražala. Bila je zgled marljive delavke, vzor tovarištva in zna-čajnosti, predvsem pa zgled doslednosti v svojem svetovnona-zornem prepričanju. Zato je uživala v vsej rocolski okolici m pri znancih v inestu veliko spoštovanje ne samo pri svojih somišljenikih, temveč tudi prt nasprotnikih, kar je najlepše dokazal včerajšnji pogreb. Bila je ena najzvestejših naročnic in čitateljev našega dnevnika od vsega začetka njegovega izhajanja. — Slava njenemu spominu! Obnova dovoljenj za parkiranje Županstvo obvešča zasebnike in ped je tja, ki imajo dovoljenje za izjemno parkiranje vozil ati prehod ulic, da morajo za morebitno obnovo predložiti ta dovoljenja pri oddelku V., odseka I. občinske policije v občinski palači, II. nadstropje, šoba št. 84. Oe so bila ta dovoljenja izdana leta 1954 in že podaljšana za leto 1954, tedaj morajo prizadeti vložiti novo prošnjo na kolko-vanem papirju 100 lir ter jo predložiti v sobi 32 občinske palače. Na sporedu so plesi, igra in pevske točke. Sodeluje domača godba. HossetIl. 14.30: »Cirkus v plamenih«, P. Kemp. Excelsior. 14.30: »Igralka«, S. Tracy, J. Simmons. FeMoe. 14.30: «Dve sirotioi«, M. Bru, M. Vitate Nazionale. 14.30:' »Jekleni primež«, J. Cotten, T VVright Filodrammatico. 14.30: «Dolga noč«, A. Quinn, C Coburn. Mladini izpod 16 let' najstrože prepovedano. Supercinema. ' 14.30: «Totč išče mir«, Toto, I. Barzizza Arcobaleno. 14 00: »Napad na Zemljo«. Astra Rojan. 14.30: «Hondo» J. Wayne, G. Page Capitol. 14.30: »Tunika«. Crisfallo. 13.30: »Napolitanski u-trinkiii Grattacielo. 14.00: «sčepec no- • rosti«, M. Zetterling. Alabarda. 14.00: »Morski roparji I južnih morja«, Y. De Carlo. ! ADsiton, 14.00: «Plymouthski pu-1 stolovci«, S. Tracy, G. Tierney. J Atmonia. 14.00: «Moški imajo ra-je plavolaske« M. Monroe. ; Aurora. 14.30: ((Francoska linija«, J. Russeli, Mladoletnim prepovedano Garibaldi. 14.00: »Rob Roy», škotski razbojnik«, R. Todd. Ideale. 16.00: «Na vojni stezi«, J. Hall. Impero. 14.30: ((Deviška kralji- ca«, S. Granger. Italia, 15.00: «Dvoboj pod soncem«, G. Peck. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 14.00: »Puccini«, o. Ferzettii. Kino ob morju. 14.30: ((Operacija Apfelkern«. Moderno. 14.00: »Pavla«, L. Young. Savona. 14.00: »Deportiranci iz Botany Baya», A. Ladd, Viale. 14.30; «Zenska in pošast«, R. Ar len. Vittorio Veneto. 14.00: ((Otroci ljubezni«, J. C. Pascal. Mladim izpod 16 let prepovedano Azzurro. 14.00: »Ladje brez vrnitve«, J. Derek. Belvedere. 14.00: »Legenda o Robin Hoodu« E. Flynn. Marconi. 14.30: «Pekel v Yumi», V. Mayo. Massimo. 14.00: ((Pustolovščine Cartoucha«, R Basehart Novo cine. 14.00: «Strastha pesem«, N. Pizzi. Odeon. 14.30: »Hoffmtannove pripovedke«, M. Shearer. Radjc. 14.30: «Lov na človeka v džungli«, j, tveissmueller. Secolo, 14.00: «Rešite kralja«, A. Dexter. Venezia. 16.00: ((Dinastija sovraštva«, B Helle Skedenj. 16.00: «Zaklad Sepuo- i ev». Kino na Opčinah. 15.00: «Mou-hn rouge«, C. Marchand, J-Ferrer. RESOLUCIJA ZDRUŽENJA ŠPEDITERJEV TBŽAŠKEGfl PRISTANIŠČA Zahteva po takojšnjih ukrepih za povečanje števila novih prog* Carinski organi v praksi ne upoštevajo ukrepov ministrstva za zunanjo trgovino o delnih olajšavah glede carinske kontrole v prosti luki IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Milijonske globe «p3triotičnim» tihotapcem kave in sladkorja Na osnovi lažnega seznama članstva UNRI so uvozili brez carine 570.000 kg sladkorja in 30.000 kg kave proti njej. Ženska se je prestrašila zaradi česar se je obrnila in hotela steči tja odkoder je prišla. Pri tem pa ni videla avta. ki je tedaj privozil po cesti in prav zaradi svoje nervoznosti se je zaletela vanj in nato padla na tla, kjer je hudo ranjena obležala. O nezgodi so obvestili osebje Rdečega križa, ki je prišlo na mesto z rešilnim avtom in nato žensko odpeljalo v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na obrazu, verjetni zlom ličnih in čeljustnih kosti ter hudo rano na očesu, zaradi česar so jo sprejeli s prognozo okrevanja, razen seveda če ne bo komplikacij. v 30 ali 40 dneh na okulističnem oddelku. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Anton l>ehelis Antona Debel vsa, po domače Zajca, smo včeraj spremili k večnemu počitku. Kolon,kovčane je njegova smrt zelo prizadela, saj je bil pokojnik vsem zelo priljubljen in je užival vsestransko spoštovanje. Bil je poštenjak in zaveden Slovenec. Skozi vse življenje sta ga spremljali slovenska knjiga in slovenski časopis. V času vojne je materialno podpiral narodnoosvobodilno gibanje, po osvoboditvi pa mu je k srcu prirasla predvsem Dijaška Matica, katero je zvesto podpiral. Bil je tudi član OF, Vsem nam bo ostal v trajnem spominu, še posebno pa domačim pevcem. Naj mu bo lahka domača zemljica. Izleti, ki bi morali bit JI. decembra L 1 2. januarja 1955 so P neseni na 8. in^ 9-nuarja 1955. Vsa pojasnila Prl kadri A-EXPRES" Ul. Cicerone št. 4, Prl Telefon 29243 Komisar Palamara o gospodarski krizi Vladni generalni komisar dr. Palamara je dal za beneški «11 Gazzettino» intervju, v katerem je v glavnem obravnaval resni gospodarski položaj Trsta. Tako je dr. Palamara med drugim dejal, da je nepravično zahtevati, da bi se moglo takoj vse urediti, češ da ni mogoče z enim zamahom podreti vsega starega sistema in vzpostavit i novega. V zvezi s krizo je dejal dr. Palamara, da je «treba realistično priznati«, da ne gre za začasen pojav in da tudi »prosta luka» katere ureditev je še v študiju, ne bo mogla dati zadostnih prednosti za saniranje vsega lokalnega gospodarskega položaja- Dr. Palamara je dejal dalje, da je treba zagotoviti Trstu nove vire dela, ki bodo lah- Včeraj zvečer je na ortopedskem oddelku, kjer so ga sprejeli 9. t. m. 77-letni upokojenec Giuseppe Giachin iz Ul Industria podlegel poškodbam Nezgoda mornarja na jugoslovanski ladji Malo pred 15. uro pa so morali sprejeti na opazovalnem oddelku tudi 25-letnega jugoslovanskega pomorščaka Anta Ergegoviča zaposlenega na jugoslovanski ladji «Morava», ki je zasidrana v pristanišču Du-ca d’Aosta. Pomorščaka, ki so ga pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, je spremljal drugi častnik Ivo Delja, ki je izjavil, da je Ergegoviču med plovbo padel na glavo del motorja, ki ga je pomorščak razstavljal. Ergegovič, kateremu so ugotovili rano nad levim očesom in šok, bo okreval v 12 dneh. Sinoči je bil v Gregorgičevi dvorani III. literarni večer Društva slovenskih srednješolcev, ki je bil lepo obiskan in je vsestransko lepo uspel. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki pa bomo o večera obširneje pisali v torkovi številki. NEDELJA, 19. decembra K' II S I n i. 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Slovenski motivi; ll.io Priljubljene lahke melodije; 11.35 Škerjanc: Koncert za klavir in orkester v a-mofu; 12.00 Pestra ooerna glasba; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Slavni pevci; 15.30 Leos Janaček: Stari češk Plesi; 15.45 Dunajski motivi; 16.00 Ravnateljstvo za javna dela vladnega generalnega komisariata je odobrilo dodelitev popravil in ureditve dela pokrajinske ceste na Krasu med železniškim podvozom na progi proti Postojni pri Opčinah in med zasedenimi vojašnicami podjetju »Impresa Triestina Edile«. za skupni znesek 5,952.000 lir. Zato je bila odrejena takojšnja oddaja del. TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! LOTERIJA BARI 16 84 22 11 24 CAGLIARI 49 70 20 48 37 FIRENZE 15 36 53 74 49 GENOVA 35 38 33 37 30 MILANO 12 40 44 72 25 NAPOLI 30 76 62 42 31 PALERMO 21 59 48 60 40 ROMA 49 34 84 8 19 TORINO 50 71 84 56 15 VENEZIA 30 5 55 45 26 NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda. istrska ulica 7; De Leiteuburg, Trg S. Glovanm 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-ctini, Ul. T Vecelllo 24; Hara-baglia v Barkovijah m Nicoll v Skednju, Novoletna številka »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« ho Imela večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje novoletne in božične oglase ter voščila najkasneje do 22. t. m Lahko tudi samo telefonirate na štev. 3?-338. ZAHVALA Vsem. ki so na katerikoli način izkazali P' njo čast naši nepozabni mami Lahko rečejo, kar hočejo - . . . lahko delajo kar nočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati. BERNUM je izredno nalivno pero za vse sloji’. 25% popusta delavcem in uradnikom Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI U. Bernardi, Trst. Ul. Ma7?ini 44 Da bi sr opila filobusu je trčila v prihajajoči avto V trenutku ko je 51-letna Beatrice Polak iz Skorklje prekoračila v višini pokopališča Istrsko ulico je opazila na cesti filobus, ki se je pomikal Uprava ^.Primorskega dnevnika» llaSmm VLADIMIR BARTOL Mladost pri Sv. Ivanu Primorski dnevnik bo začel z 10. I. 1955, objavljati mladostne spomine pisatelja Vladimira Bartola. Obsegali bodo dobo od leta 1903—1919, dobo, ki jo je pisatelj Vladimir Bartol preživel kot otrok in dijak sredi svoje rodbine in v svoji rojstni hiši pri Svetem Ivanu, dokler ni moral po prodaji rojstne hiše pod pritiskom političnih sprememb s svojo rodbino zapustiti svoj rojstni kraj in torišče svojih mladih dni. Namen pisatelja je, da prikliče, da obudi v življenje davno potopljeni svet, dobo, čas in ljudi, kakor so se zrcalili skozi oči otroka in mladostnika. Namen ima, obuditi kakor iz mrtvaškega sna dogodke iz svoje mladosti, odnose s prijatelji in neštetimi znanci, skupna veselja in prizadevanja, srečne in mračne dni, dobo balkanske in prve svetovne vojne, glasove iz velikega sveta in vpliv neštetih drobnih in na videz slučajnih okoliščin, ki so končno iz njega napravile to, kar je danes. Ker bodo ti spomini postopoma rasli in se razvijali, se njihov avtor priporoča prijateljem in znancem, pa tudi rojakom, s katerimi ni bil v neposredni zvezi, da mu pomagajo z lastnimi spomini in nasveti pa tudi z morebitnimi pojasnili in popravki, da bo vstal svet, ki ga namerava na novo priklicati v življenje, čim vernejši in popolnejši pred očmi naših tržaških rojakov, a tudi vseh ostalih Slovencev. RAZGOVOR DOPISNIKA }> "S J' KJv&LK. L...______ vanje naših najzapadnejših rojakov, in kot tako zasluži, da dobi svoje mesto v knjižnih zbirkah vsakega Slovenca. Od plodnega avtorja pa pričakujemo, da bo s svojim koristnim prizadevanjem pri zbiranju »n objavljanju narodnega blaga na naših najzapadnejših mejah uspešno nadaljeval. J. K. ker mi ni znano, kako stoje stvari v tem pogledu « «Ali bi lahko kaj povedali o prevajanju del sodobnih jugoslovanskih pisateljev v italijanščino?« «Sploh ne vem, ali je kaj prevedenega. Mislim pa, da ni skoraj nič.« »Kaj se približno ve o ožjih in širših krogih čita-teljev o jugoslovanski književnosti?« «Zeio malo. V Italiji doslej ni bilo dovolj zanimanja za jugoslovansko književnost. To zanimanje bi bilo treba razširiti glede na to, da smo si sosedi. Predvsem bi bilo treba izdati priročnik najvažnejših del jugoslovanske književnosti, da bi italijansko občinstvo imelo priložnost, da se seznani z jugoslovanskimi pisatelji.« KAKO OSTVARITI SODELOVANJE Razgovor je prešel na vrste sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi književniki. »Sodelovanje bi bilo treba vsekakor ostvariti, toda potrebno je, najti primerne oblike. Ne verjamem, da so naša združenja za to pri-i merna. Mislim, da je predvsem potrebno, da jugoslovanski književniki potujejo v Italijo in italijanski v Jugoslavijo. Toda če bodo vaši književniki prišli sem k nam samo za to, da vidijo kulturne spomenike in muzeje — ne bo cd tega mnogo koristi. Potrebno je, da pride do večjega stika. Samo da jaz bolj verjamem v neuradne stike, ker so ti prijateljski. Lahko bi se ustanovile tudi štipendije, kakor to delajo druge države. Štipendisti, ki niso študenti temveč profesorji ali ljudje drugih kvalitet, bi po določenem času v tej ali oni državi podali doma poročilo o tem, kar so videli ter tako s tem seznanili tudi druge. Pa tudi po časopisih z raznimi kulturnimi pregledi se lahko marsikaj naredi. Potrebno je sploh, mislim, da se bolj spoznamo. Razstave slik bi prav tako mogle prispevati k temu.« «Nameravate vi obiskati Jugoslavijo?« «Gotovo bom Jugoslavijo obiskal. Mogoče v enem izmed sledečih let. V Jugoslaviji želim videti Dalmacijo, ker ljubim morje, potem pa Bosno, Črno goro in Makedonijo. V Jugoslaviji me predvsem zanima prehod s starega na moderno. Industrializacija. Tu je mnogo dramatičnega. Ni mi za razvite dežele, ker so vse podobne. V Italiji mi najbolj ugaja Jug.« O ITALIJANSKI IN SVETOVNI KNJIŽEVNOSTI Razgovor je nato prešel na italijansko in svetovno književnost. «V Italiji se sliši mišljenje, da sodobna italijanska književnost ne zadovoljuje. Kaj mislite vi o tem?« »Kje ste slišali tako mišljenje?« «V razgovorih z znanci, pri čitanju časopisov, pri poslušanju radia.« »Jaz ne mislim tako. Prepričan sem, da je danes ita- lijanska literatura bolj za- j nimiva kot kdajkoli v zadnjih štiridesetih letih. Postaja zanimivejša tudi na mednarodni ravni. Po dolgi pavzi in molčanju je to velik uspeh. K temu je vsekakor prispeval padec fašizma, ki je dušil misel in aktivnost.« «Kateri italijanski pisatelji uživajo največji ugled in katera njihova dela?« «Ne bi jih mogel razporejati, toda naštel vam bom nekaj pisateljev. Vittorini (((Pogovori na Siciliji«), Brancati («Don Juan na Siciliji«), Pratolini («Mestna četrt«), Palazzeschi («Sestre Materassi«), Pavese («Mesec in ognji«), Jovine («Gospa Ava«), Elsa Morante «Laž in čarovnija«), Levi- (»Kristus se je ustavil v Eboli-ju»), Silone (»Prgišče robidnic«), Corrado Aivaro («Svet na planinah«), Soldati (»Pisma s Caprija«).« «Kakšen je v Italiji odnos med kritiki in pisatelji?« »Pisatelji se pritožujejo, da se kritiki z njimi ne u-kvarjajo dovolj. Odnosi so dobri, toda ni dovolj dobre kritike. Doba dobre kritike je bila v Italiji od 1910 do 1930 s Crocejem.« «Katera država ima po vašem mišljenju danes najboljšo književnost?« ((Amerika in Francija. A-merika s Hemingwayem, Faulknerjem in Steinbe-ckom, ker so to realisti. Njihov vpiiv v svetu je danes močan, vendar slabši kot včeraj. Francozi se morajo mnogo zahvaliti Parizu, ker je to center z ogromnimi možnostmi za širjenje kake ideje. Vzemite, na pr. eksistencializem. Kdo ve, ce bi se o njem sploh govorilo, če bi Sartre ne šel z njim iz Pariza«. «Kaj mislite o letošnji podelitvi Nobelove nagrade?« «Hemingway je to nagrado polnoma zaslužil. On je danes zares eden izmed največjih književnikov sveta. Meni je sicer bolj ugajal do knjige «Komu zvoni«. Pa že ta knjiga mi ni posebno u-gajala. Pri njem je dekadenca očitna. Književnost podrejuje dejavnosti, akciji.« »OD KNJIŽEVNOSTI SE V ITALIJI NE MORE ŽIVETI)) Ko je dejal, da je zaposlen z novim delom, ki bo tragedija o Beatrici Cenci, in ko je izrazil željo, da bi se njegovo delo «Prezir» prevedlo tudi v Jugoslaviji, je Moravia zelo rad odgovoril tudi na nekaj vprašanj ((standardne narave«, ki ne spadajo direktno v književnost. Govoril je o tem, kako žive književniki v Italiji. »Od književnosti se v Italiji ne more živeti. Je sicer nekaj izjem. Nekdaj so bili književniki večinoma srednješolski profesorji. Danes so ti slabo plačani in malo je književnikov iz njihovih vrst. Za objavljeno knjigo prejme pisatelj približno milijon lir, ker se naklada giblje med pet do deset tisoč izvodov. Pet tisoč izvodov pa je že uspeh. Razdelimo sedaj ta milijon na dve leti, kajti to je približno doba, v kateri se lah- THEUN DE VRIES mačeha zemeja O Holandski, precej tuji in neznani deželi, imamo pri nas različne in negotove predstave. Predstavljamo si jo kot deželo z bogatimi polji, travniki, kot deželo vso prepredeno s kanali, posuto z mlini na veter, kot deželo živinoreje, umnega poljedelstva, deželo cvetlic, rdečeličnih deklet z belimi avbami in lesenimi coklami. Kot deželo si Holandsko zamišljamo tako, kot jo spoznavamo s slik znamenitega Brueghla. Kot deželo brezskrbnega življenja, deželo veselja, polno optimizma, kakor veje ta iz žanvorskih slik velikega slikarja. Včasih nam to podobo dopolnjujejo slike ribičev in kmetov Van Gogha, drugič nas mračnost Rembrandta zavede v prperičanje, da je Holandska dežela mračnosti, protestantske resnosti, mrzla dežela severa. In kot slabo poznamo Holandsko, tako slabo poznamo tudi njeno književnost. Kar smo doslej dobili v slovenskem prevodu, so pravzaprav samo drobci, ki pa nam vendar kažejo, da živi tam zrela umetnost. Spomnimo se na Erazma Rotterdamskega, na De Costerjeve-ga »Tilla Ulenspiegla«, na znameniti antikolonialni roman «Max Haavelar«, ki ga je napisal Multatuli, samo dela, ki sodijo med največje umetnostne evropske književnosti. In morda omenimo v tem kulturnem krogu še pisatelja Timmerman-sa ter njegovo poetično knjigo o flamski zemlji. S tem pa smo verjetno navedli vsa dela, iz katerih lahko slovenski bralci spoznavajo holandsko književnost. Korak naprej v tem pogledu, popravljanje napak naše prevajalske politike in nov kamenček v zgradbi slovenske prevodne literature, predstavlja knjiga, ki jo je nedavno izdala Državna založba Slovenije. To je roman ((Mačeha zemlja«, ki ga je napisal Theun de Vries in prevedel Marijan Bregant. »Mačeha zemlja« je odličen roman. Po svoji zgradbi sicer ni take vrste, kot so klasična dela angleške ali ruske literature. Ne, take zgradbe roman nima. To je pravzaprav le pripovedovanje, pripovedovanje o življenju skozi šestdeset let, ki se vrste pred nami, To pripovedovanje prekinjajo le’ redki podrobnejši opisi neposrednega dogajanja, le redki prizori prepleteni z dialogi. Tudi premišljevanj junakov pisatelj skoraj ne pozna. Opisi pri- rode so sicer številni, toda skozi, pisatelj ostaja vseskozi zvest svojemu skoraj neprizadetemu pripovedovanju. In vendar vstaja kljub temu pred bralcem vsa podoba holandskega življenja, življenja treh generacij te dežele, s problematiko gospodarskega in socialnega značaja. Dogajanje je omejeno na Frizijo, bogato pokrajino severne Holandske, kjer so bogata polja, mlini na veter. kanali, kjer je izredno močno razvita • živinoreja in kjer so doma bogati kmetje. Tu živi tudi družina Wiardov. Temperamentni in oblastni Wychmann Wiarda je trd gospodar'svoje kmetije. Ko pa spozha, da ni več loos položaju, se sam umakne. Njegova dva sinova Tjalling in Jarig sta povsem različna. Eden je vihrav kot oče, toda ve, kaj hoče. Toda njegov značaj ga privede v ječo. Drugi sin pa je sicer dober delavec, toda premehak je, preveč neodločen, da bi znal gospodariti s kmetijo. In ko nastopa novi čas, nujno propade. Idila kmečkega življenja Frizije, idila sredi preteklega stoletja, ko so Frizijci bogateli z izvozom svojih pridelkov, se je zaključila z nastopom konkurence Amerike in drugih naprednejših držav. Kmetija Wiardov propade. Sin Jarig pa po izpustitvi iz zaporov zapravi še svoj delež. Toda ko se znajde na cesti, se sreča s proletarcem Zwetsom. Ta uporniški delavec in socialist, dvigne Jariga in mu pokaže pravo pot. Drugemu bratu, pa na kmetiji, kjer se je priženil, že vstaja novi rod, ki bo nadaljeval stare tradicije. To je zgodba, ki bo pritegnila bralca. Theun de Vries piše krepko in zanimivo. Močnejši je sicer tam, kjer opisuje kmečko življenje, in šibkejši v prizorih iz mestnega življenja. Toda vseskozi je njegovo pisanje izredno sočno, izredno prepričljivo in plastično, tako, da pritegne bral- ca. Navidez mirno pripovedovanje mu predstavlja samo nekako psihološko pripravo za nenaden preokret, ki se nenadno tragično konča. Toda pisatelj pokaže tudi rešitev iz problematike. Roman Mačeha zemlja obenem popisuje prve začetke proletarskega gibanja na Holandskem. Založnici gre za ta prevod vse priznanje in želeti bi bilo da bi po tem prvem romanu iz moderne holandske literature sledilo še kako delo. S. R. ^Zločin in kazen» Letošnja serija knjig v zbirki Svetovni roman, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, se bo zaključila s klasičnim romanom ruske in svetovne literature, F. M. Dostojevskega mojstrovino »Zločin in kazen«. Vladimir Levstik je za to dokončno izdajo roman povsem na no-no prevedel in mu dal takšno jezikovno in stilistično formo, da 5 te strani prekaša vse druge prevode zadnjega časa. Mirno lahko zapišemo, da je dobil znameniti roman Dostojevskega v tem prevodu kongenialno slovensko obliko, ki v ničemer ne zaostaja za izvirnikom. Tako pomeni že sam prevod s svojimi kvalitetami izredno pridobitev slovenske prevodne literature. kdajkoli v zad-ne more živeti ko napiše ena knjiga, pa dobimo mesečno približno 50 tisoč lir: to pa je plača delavca. Nekaj pomagajo literarni natečaji, ki jih je v Italiji res mnogo. Ti so dobrodošli. Toda še najbolj se književniki ((znajdejo« s tem, da pišejo za radio, film in časopis. Radio plačuje slabo. Film plačuje dobro, toda je velika konkurenca. Potem pa — pisati scenarij za film je isto kot metati stvar skozi okno. Nikjer se to ne more več tiskati. To ne pride niti v kako zbirko. Jaz nikoli ne pišem za film. Časopisi dobro plačujejo, toda tudi tu je težko prodreti. Pri nas v Italiji imamo «tretjo stran«, kotiček, ki ga pisatelji v drugih deželah nimajo, To je posebnost italijanskih časopisov. Postala je že tradicionalna, ker obstaja od najstarejših časov, odkar se listi tiskajo. Toda tudi ta »tretja stran« je dobila svojo močno konkurenco v ilustriranih listih. Ljudje so či-tali «tretjo stran« in se spoznavali s književniki po listih, ker niso imeli denarja, da bi si kupovali knjige. Danes pa so se pojavili številni ilustrirani listi, ki se dobro prodajajo, in «tretja stran« se manj bere... Vprašujete za penzijo za književnike ko se postarajo? O tem se še ne govori...« AUDREY HEPBURN i - M ! k«, ■»* t - % ' J , -v '"A ' Čeprav še ni bilo objavljeno, vendar so novinarji že ugotovili, da bo skoraj gotovo ta igralka nastopila v filmu »Vojna in miru, ki ga bodo kmalu pričeli snemati v ameriško-ju-goslovanski koprodukciji, v Jugoslaviji Beograjska Opera na majskem iestivalu v Wiesbadenu Te dni so bili v Beogradu dr. Schram, intendant državnega gledališča v VViesbadnu in Konrad Mehr, administrativni direktor tega gledališča. Pogajali so se o gostovanju ansambla beograjske Opere na mednarodnem majskem estivalu v Wiesbadnu. Pogajanja so se ugodno zaključila. Člani beograjske Opere bodo imeli na wiesbadenskem festivalu tri predstave 6., 7. in 8. maja. Izvajali bodo opere «Boris Godunov« (Mussorg-ski), «Knez Igor« (Borodin) in «Ero z onega sveta« (Gotovac). Ponudba za gostovanje je prišla na osnovj ugodnih kritik švicarskega tiska o gostovanju beograjske Opere z «Borisom Godunovom« v Švici prejšnjo sezono. Pričakovati je zelo zanimiv spored festivala. Prvič bo v Evropi nastopil japonski balet. Nadalje se bodo udeležili festivala finski balet,- Teatro Fenice iz Benetk in verjetno tudi londonske opere Co-vent Garden poleg renomira-nih dramskih in opernih skupin iz Nemčije. Beokrajski balet se je udeležil tega festivala pred dvema letoma. Z uspehom so bile izvedene predstave baletov »Ohridska legenda« (Hristič), «Lectovo srce« (Baranovič), «Romeo in Julija« (Prokofjev) in »Orfej« (Stravinski). # # * Pianist Aldo Cicolini je tudi v Beogradu doživel velik uspeh. Beograjska »Politika« mu je napisala zelo laskavo kritiko, kjer hvali njegovo fenomenalno klavirsko tehniko ter poudarja tudi nenavadno muzikalnost. Svojo kritiko zaključuje z besedami: Aldo Cicolini! Treba si je zapomniti to ime. To je že danes ime nekega velikega pianista. Maš tedenski pregled Medtem ko se nadaljuje bitka med Vzhodom in Zahodom za ratifikacijo pariških sporazumov in proti njej in medtem ko je atlantski svet v Parizu sklenil, da bodo v primeru oboroženega spopada branili Zahodno Evropo tudi z atomskim orožjem (ki je sicer že nekaj časa v Evropi), da pa sklepa o njegovi uporabi le ne bodo smeli sprejeti vojaški poveljniki na lastno pest, je prispel v Indijo predsednik jugoslovanske republike. V svetu, ki je po tolikem upravičenem pričakovanju izboljšanja mednarodnih razmer in resničnega popuščanja napetosti spet zabredel v fazo — pa čeprav verjetno začasno — ponovne zaostritve, je ta manifestacija prijateljstva dveh miroljubnih in neodvisnih držav zares razveseljiv dogodek. Jugoslavija in Indija sta se morali dolgo, pogosto tudi krvavo boriti za neodvisnost, za lasten dostojen prostor v skupnosti narodov sveta. Obe se zdaj z nadčloveškimi napori borita, da Čimprej dohitita tisto, kar sta pod tujim gospostvom in v boju za svobodo zamudili, da se čimprej uvrstita med gospodarsko napredne in razvite države, da si čimprej tudi tako zagotovita trdne temelje svoji neodvisnosti. Zato imata obe državi v svojem zunanjepolitičnem programu na prvem mestu zapisano: mir. Mir in mirno sožitje med narodi in državami. Ker je mir danes v svetu nedeljiv, se obe državi ne omejujeta na to, da si ga zagotovita zase, ne vdajata se neki m nevtralističnim iluzijam, temveč si aktivno prizadevata, da načelo miru in mirne koeksistence prevlada na vsem svetu. Zato je tudi njuna teža v mednarodni politiki mnogo večja, kot bi jo lahko pričakovali na primer po njuni vlogi v mednarodnem gospodarstvu, v primeru Jugoslavije pa tudi po številu njenega prebivalstva. Iz letošnjega leta je na pr. zlasti znana vloga Indije za zagotovitev miru v Aziji, njeno dragoceno posredovanje pr{ sklepanju indokitajskega premirja na ženevski konferenci, njeno nastopanje proti poskusom, da se v jugovzhodni Aziji zanetijo nove vojaške pustolovščine, da se to področje spremeni v torišče borbe med bloki, med interesi, ki so zelo daleč in docela tuji tamkajšnjim krajem in Jjudem. Vrednost jugoslovanskega odpora proti kominformovski napadalni politiki lahko svet začenja ceniti šele zdaj, ko tudi ZSSR z dejanji nedvoumno priznava zgrešenost nekdanje politike in je prisiljena Vabilo na IVAN IMtlJATKI.J Kulturna in politična zgodovina Slovencev 1848-1895 Državna založba Slovenije se je odločila, da izda za deseto obletnico svoje ustanovitve v teku leta 1955 celotno Prijateljevo »Kulturno in politično zgodovino Slovencev*. To velikansko, skoraj tri tisoč strani obsegajoče delo, sodi nedvomno med najpomembnejše prikaze našega kulturnega in slovstvenega razvoja v razdobju od marčne revolucije 1848 do nastopa slovenske moderne 1895. Delo našega odličnega literarnega zgodovinarja bo objavljeno v vsem obsegu, brez slehernih okrajšav, takšno, kakor se je ohranilo v rokopisu. Uredništvo besedila je DZS zaupala prof. Antonu Ocvirku in se z njim dogovorila, da bo delu oskrbel tudi vse potrebne literarno-zgo-dovinske opombe. Uvodno študijo o Prijateljevi mo nografiji ter njenem pomenu pa bo prispeval Boris Ziherl. Prednaročniki na to delo imajo zuatne ugodnosti in olajšave. Predvsem si s prednaročilom zagotovijo to pomembno delo, pri katerem se bo naklada ravnala v glavnem po številu prednarečnikov. Subskripcija se je začela z oktobrom 1954, zaključila pa se bo nepreklicno 31. januarja 1955. Kdor naroči kompletno Prijateljevo Kulturno in politično zgodovino Slovencev v predpisanem času, dobi komplet, vezan v platno, 2860 din (prodajna cena po izidu bo 3293 din), komplet, vezan v pol usnje, pa za 3280 din (prodajna cena po izidu bo 3680 din). To naročnino prednaroč-nik plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih po 350 din oziroma po 420 din. Kdor pa plača celotno naročnino takoj pri naročilu, ima od subskripetj-ske cene še izreden popust v znesku 200 din. — Obročno plačevanje se prične z mesecem naročila. DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Oddelek za kniižne zbirke diametralno spreminjati svoje stališče. Zaradi vsega tega sta st obe deželi mnogo bližji, kot bi bilo sklepati po njunem zemljepisnem položaju. V pogojih nedeljivosti svetovnega miru so zemljepisne razdalje nevažne, važna je skupna volja za aktivnim prizadevanjem, da se na svetu ustvarijo takšni pogoji, ki bodo zares omogočili mimo sožitje, sožitje, ki ne bo v tem — kot je poudaril državni podtajnik Aleš Bebler — da do zob oboroženi tabori ostajajo mirni za svojimi utrjenimi okopi. Po obisku v Indiji bo maršal Tito odpotoval še v Burmo, razmeroma majhno državo, ki je skoraj neopazno izvršila svojo revolucijo in ki se danes po družbenem napredku uvršča na prvo mesto med azijskimi državami. Glasovi, da bo predsednik FLRJ. obiskal tudi Peking in celo Hošiminha v Hanoju, so seveda fantastični — manj fantastične pa se zdijo vesti, da bodo predstavniki Maocetun-gove Kitajske in morda tudi Vietminha poskušali izkoristiti prisotnost predsednika jugoslovanske republike v Aziji, da navežejo z jugoslovanskimi državniki stike za normalizacijo medsebojnih odnosov. Vse to pa je seveda odvisno izključno od kitajske in viet-minske pobude, kajti Jugoslavija je obe vladi že pred leti priznala in predlagala vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov. Maocetung in Hošiminh doslej — gotovo bolj iz obzira do Moskve kot iz lastnega prepričanja — na to staro ponudbo nista odgovorila. * * # Ce smo že pri Aziji, naj 0-menimo še znake, da se tudi ameriško stališče do Kitajske nekako spreminja. Kot primer naj služijo samo zadnje Dul-lesove izjave na atlantskem zasedanju v Parizu, da je eno izmed glavnih dejstev novega mednarodnega položaja pojav Kitajske kot politične in vojaške velesile na Daljnem vzhodu in da je ena izmed «nevarnosti sedanjega časa« ta, da ne bi kdo imasedel kitajskim vojaškim provokacijam«. Od pridiganja križarske vojne proti Kitajski in do ignoriranja nove Kitajske je to že precejšen korak naprej. Razvoj kitajsko-ameriških odnosov se sicer še vedno suče zelo nevarno blizu ognja, toda če Dulles pravi, da »ni treba nasedati provokacijam», pomeni ta stavek, če ga prevedemo iz govorice, ki jo uporablja ameriška diplomacija, vendar zabotovilo, da so ZDA spoznale nevarnost vojaških pustolovščin na Daljnem vzhodu. Logični razvoj bi moral iti do priznanja LB Kitajske in njenega sprejema v OZN, kajti dokler bo v Združenih narodih Kitajsko predstavljal propadli Cangkajškov režim, bo ta mednarodna organizacija daleč od tiste nujne univerzalnosti, brez katere ne more izpolnjevati svoje naloge. Kdaj pa bodo v Washing-tonu odločeni storiti ta korak, je seveda uganka bodočnosti. Vsekakor pa moramo zabeležiti, da je vprašanje obsojenih ameriških letalcev izgubilo že veliko mero svoje začetne dramatičnosti, ki so mu jo podelili v ZDA. Ameriška akcija pr i OZN je povzročila pobudo glavnega tajnika ZN Daga Hammarskjoelda, da se osebno sestane z najvišjimi kitajskimi predstavniki in z njimi razpravlja o tem vprašanju — zelo verjetno pa tudi o drugih, kajti potovanje v Peking je pač vredno izkoristiti do zadnjih možnosti. Kitajci so na Hammar-skjoeldov predlog odgovorili pozitivno — in upati je, da bo pekinški sestanek pripeljal tudi do pozitivnih rezultatov. Na vseh področjih. * * * V bitki za ratifikacijo pariških sporazumov je treba zabeležiti sovjetsko noto Franciji, v kateri moskovska vlah da grozi z odpovedjo franco-sko-sovjetske pogodbe (iste- ki so jo pred dobrim tednom s tolikšnim hrupom in — kar povejmo — tudi priliznjenosti praznovali v Moskvi), če bo Francija ratificirala pariške sporazume. Iz note bi omenili še eno majhno, pa vendar značilno podrobnost: sovjetska vlada, ki je doslej še vedno rada ločila med zahodnimi vladami in narodi, pravi v zaključku note, da bo vsa odgovornost padla ima Francijo in na francosko vlado«. V tej drobni formulaciji je očiten ves pritisk ne le na Mendes Francea in tudi ne le na francoski parlament, temveč na vsakega Francoza posebej. Sovjetska nota pomeni dejansko povratek k starim sistemom hladne vojne. Ne le zato, ker sta grožnja in pritisk sredstvi hladne vojne, tudi zaradi posledic, ki bi jih sovjetska vlada očitno rada dosegla. Mendes France se je obvezal, da bo z vso svojo avtoriteto podprl ratifikacijo pariških sporazumov. Torej: ratifikacija ali padec vlade, povratek fc predmendesovim razmeram v Franciji in njeni r. c. .(Nadaljevanje na 6. strani). — 4 - 19, decembra 1954 PHONOLA 5S3KSS5wS» D c C a USTROJ ŠTUDIJA 1W POGOJI ZA ŠTUD1RANJE NA ŠPANSKIH UNIVERZAH !NAŠ FILATELISTIČNI KOTIČEI Y \ V Madridu in Barceloni študira tudi nekaj slovenskih visoko-šolcev, ki jih je tja poslala klerikalna organizacija v tujini, da bi si tam utrdili značaj nestrpnega klerikalnega izobraženca Po drugi svetovni vojni je odšlo lepo število slovenskih visokošolcev v Španijo, kamor jih je poslala klerikalna organizacija. Ti študenti so bili najprej nekateri visoko-šolci, ki so se bili med vojno pridružili belogardističnemu in domobranskemu gibanju, pa so zaradi tega zbežali iz domovine, bili so nato begunci, ki so leta 1945 zapustili domači kraj, pozneje pa so bili tjakai poslani tudi nekateri študenti — begunci, ki so bili dovršili slovenske srednje šole v Gorici in v Trstu. V Madridu in v Barceloni so ustanovili tudi svoj klub katoliških visokošolcev v Španiji. Vse te študente je v Španijo poslala katoliška begunska organizacija, ki je videla le v frankistični Španiji uspešen kraj za formira-ranje nadaljnjega značaja nestrpnega klerikalnega izobraženca. Vse stroške za potovanje in za študij je nosila omenjena organizacija. Edina ovira je bila v tem, da niso dobili študenti, ki so in naših krajev, vizuma za obisk staršev preveč pogosto. Ostati so morali v Španiji dve ali tri leta, preden so lahko prišli domov na obisk. Nekateri izmed teh študentov so že dokončali svoje študije in sedaj delajo v Španiji ali v Južni Ameriki, drugi pa še študirajo. Pisec teh vrstic je imel priliko govoriti v enim izmed teh študentov, ki se je pred časom mudil v naših krajih in ki je bil njegov sošolec v srednji šoli. Razgovarjal se je _ z njim predvsem o ustroju študija in o pogojih študija na španskih univerzah. Na podlagi teh razgovorov in nekoliko tudi na podlagi čitanja raznih člankov v italijanskem časopisju — tudi vladnem — bo pisec skušal tu prikazati podobo španskih univerz. Prvi vtis, ki ga vsakdo dobi v Španiji, če pogleda univerze, je vtis mogočnosti, s tujko bi rekli grandioznosti. To je brez dvomi posledica fašistične, oz. falangi- stične mentalitete o mogočnem vtisu, ki se lahko na prvi pogled napravi tako na tujca, kot na preprostega človeka. Tudi tržaška univerza je zgrajena na taki podlagi, saj je njena stavba mogočna, študenti sami pa se jezijo, da je to Mussolinijeva ((teorija praznote», kot je bil «prazen» fašizem. Strokovnjak v takih zadevah. naj bo to akademik ali znanstvenik pa bo ostal bridko razočaran, ko bo vstopil v notranjost španskih _ univerz. Laboratoriji, knjižnice, instituti so v takem stanju, da bi se italijanski ali jugoslovanski akademiki kar zgrozili, če bi kaj takega doživeli, da niti ne govorimo o angleških. nemških ali ameriških, ki imajo vse mogoče znanstvene pripomočke na razpolago Nasproti težkim milijonom, ki so bili uporabljeni za zunanjo monumentalno graditev so bili mogoče potrošeni borni tisočaki za znanstvene in kulturne naprave. Največja univerza je v Madridu, kateri posveča vlada tudi svojo največjo skrb, sicer samo «zunanjo», kajti ravna v Madrid pride naivečje število tujcev in ti bodo samo občudovali »lepoto in mogočnost! falangistične univerze, ter bodo nato doma govorili o tej ((mogočnosti)!, ne da bi se prepričali kakšna je druga stran «meda]je», ki je mnogo bolj potrebna za uspešno kulturo in znanje akademika. Španija ima okrog 30 milijonov prebivalcev in okrog 80.000 študentov. Torej vidimo, da je še precej zaostala, če primerjamo te številke s tistimi v Italiji, kier je 220.000 akademikov na 47 milijonov prebivalcev, čeprav je to število znatno preveliko za Italijo, in v Jugoslaviji, kier imamo enako število akademikov kot v Španiji, prebivalstva pa le polovico. Poleg tega pa v Jugoslaviji primanjkuje še veliko število izobražencev. Univerze nimajo nobene avtonomije in so podvržene strogi državni kontroli. Na vseh fakultetah, pa naj bodo te humanistične ali tehnične so obvezni predmeti teologija. telesna vzgoja, civilna vzgoja. Brez teh ne more študent uspevati, čeprav je «kanon» na svojem področju. Filozofskim in umetnostnim teorijam, ki so v nasprotju s falangistično ideologijo je postavljen najstrožji odpor, ali pa se sploh niti ne omenjajo. Edina dovoljena akademska organizacija ie SEU. (Sindaca-to Estudiantes Universitarios), ki pa ni dovoljena v pravem pomenu besede, ampak vsiljena. Vsi akademiki morajo biti vpisani v SEU. sicer ne morejo hoditi k predavanjem ali sploh biti vpisani na ' univerze. To je prav tako, kot je bilo pred vojno v Italiji. Druga ustanova falangizma go ((Colegios Majores«, neke vrste študentskih domov, ki so zelo luksuzno urejeni in kamor so sprejeti le vneti falangistični akademiki, ki bi morali tvoriti jutri jedro falangistične inteligence. Vendar pa vse ne gre preveč čisto. Večkrat so tako z univerz, kot s teh domov vrženi akademiki, ki so le s kako besedico izrazili svoje nezadovoljstvo nad delovanjem Francove vlade. Druga dovoljena organizaci- ja so »marijanske kongregacije akademikov« to je organizacije, ki jih vodijo — v Španiji povsod prisotni jezuiti. Podtalnih organizacij pa je še več. Imamo monarhistične zveze, ki pa si vedno nasprotujejo zaradi številnih pretendentov na španski prestol, nato pa imamo revolucionarne organizacije, socialistov, komunistov, republikancev. anarhistov. Te skupine so letos dosegle velik uspeh, ko jim je usspelo obrniti proti vla di študentovske demonstracije v februarju ob priliki obiska angleške kraljice Elizabete na Gibraltarju. Policija in vojska se nista pomišljala streljati na akademike in v tistih dneh je v Madridu tekla kri. Kljub vsem vztrajnim poskusom falangizma, da bi vpregel v svoj voz španske intelektualce, mu to ni uspelo. Po petnajstih letih režima se najdejo še vedno profesorji in znanstveniki na univerzah, ki se nočejo pokoriti fašistični diktaturi, a se ne morejo svobodno izra- žati, ker se pač ne smejo. V zadnjih letih pa se je položaj na univerzah nekoliko spremenil. Vanje je zapihala nova sapica. Iz Južne Amerike je prišlo študirat v Španijo okrog 2.500 južnoameriških študentov. Ti so prišli sem bodisi, ker jih je pritegnil mit stare Evrope, bodisi ker so španski konzulati v Južni Ameriki delali na tem, da bi čim več južnoameriških akademikov prišlo v Španijo, ker si je Franco predstavljal, da mu jih bo uspelo tu «falangizirati» in da bodo ti nato ponesli fašizem in falangizem v svoje rodne kraje. Tu pa so se španski fašisti , zmotili. Dežele Južne in Srednje Amerike niso sicer vzor demokracije, a v nekaterih izmed njih vlada neka večja svoboda kot v Španiji. In tako, namesto da bi španski študentje in organizacije ((prepričali« Južno-američane. so ti začeli «za-strupljevati« španske kolege, tako da se sedaj španske oblasti resno bojijo tega pojava. Seveda vlada v Španiji poleg fašistične diktature tudi cerkvena, kajti vse javno življenje in posebno še življenje na univerzah je podvrženo o-dobritvi katoliške cerkve, ki je v Španiji najmočnejša sila skupno s falangizmom. Kljub temu pa se v vrstah akademikov čuti neki odpor proti tema vodilnima silama države, čeprav je Franco dejal v Salamanci, na proslavi osme stoletnice te univerze, ko je dobil častno diplomo v cerkvenem pravu; «Sem zadovoljen, ker bom lahko nudil Vsemogočnemu, ko se fcom predstavil v nadomestilo za svoje pomanjkljivosti najbolj katoliško državo na svetu«. Vendar pa dejstvo, da je piofesor Maranon zavrnil čast govornika na isti proslavi, da so španski študentje prišli letos v krvav spor s policijo in z vojsko in da so se španski delavci že večkrat uprli v zadnjih letih, zanikujejo te trditve generala Franca. V Evropi prednjačijo Švico, Finska, Belgija in do nedavnega bivša cona B * Položaj v ostalem svetu Katedrala v Barceloni 1. NOVEMBRA JE BILA V OSREDNJI DVORANI IHDIJSKE6A PARLAMENT« OTVORITEV Študentski festival v Novem Delliiiu Vtisi slovenskega visokošolca, ki se je festivala indijskih študentov udeležil kot član benarske univerze - Nastopi in pred» stave v štirinajstih indijskih jezikih ter v angleškem jeziku Kot član delegacije študen- som odpeljali , , , - - v Talkatora gardisti v pestrih uniformah. 5. do 9 ianuaria nrihnHniea« se udeležlFšfudentsl^ega fesi?- paik V NeW Delhi* Na enem °d Svilnih otočkov leta. 3 J P^odnjega vala v Novem Delhfju! kfje £ “““ , , Ua Bina. Tam so ze bili pribil prvi medumverzitetni fe- .... , pravljeni veliki šotori z do' stival indijskih študentov ter je pomenil velik dogodek ne samo zaradi svojih umetnisko-vzgojnih namenov, temveč tudi v zgodovini Indije, ker so bili na njem prvič zbrani študenti iz vseh indijskih dežel. Prihajali so od severa in juga, od vzhoda in zahoda ter 1 iz pokrajin pod snežnimi gorami Himalaje do velikih mest’ 'ob Indijskem oceanu. Zbrali so se predstavniki vseh 28 indijskih univerz in meduniverzi-tetni festival je bil prirejen zaradi tega, da bi vplival na razvoj umetniškega prizadevanja, v prvi vrsti pa da bi združil naraščaj indijske inteligence brez razlike naroda, vere, jezika in kaste. Zbralo se je nad 800 študentov v velikem taborišču ter teden dni tekmovalo z nastopi in prireditvami raznih svojih folklornih in umetniških skupin. Ze 29. in 30. oktobra zjutraj so prihajale na delhijsko postajo z rednimi in izrednimi vlaki skupine študentov. Vsaka skupina je imela goro prtljage, ker je imel vsak udeleženec poleg svojega kovčka in spalne vreče, brez katere Indijci sploh ne potujejo, še najrazličnejše rekvizite folklorne in umetniške skupine, kateri je pripadal. S postaje smo se z avtobu- bro urejenimi prostori za prenočevanje in za menzo, med njimi pa je bil velijo šotor za nastope. Celo taborišče je bilo razdeljeno na tri oddelke. V prvem so bili nastanjeni študenti, v drugem študentke, v tretjem , pa člani profesorskih zborov in vodstva festivala. Sotpjg, je postavilo vojaštvo, ki je med festivalom tudi vzorno skrbelo za red v taborišču. Najprej smo počivali po napornem, tudi več dni trajajočem potovanju, 1. novembra pa je v osrednji dvorani indijskega parlamenta otvo-ril meduniverzitetni indijski študentski festival minister za vzgojo Abul Kalam Azad. Takoj potem je bila otvoritev razstave upodabljajočih umetnosti, ki so jo tudi organizirali študentje raznih univerz. Proti večeru je bil sprejem pri predsedniku republike dr. Prasadu v enem od prekrasnih parkov vladne palače. Sijaj takega velikega sprejema napravi na tujca močan vtis. Paži. in komorniki v rdečebelih oblekah s pisanimi perjanicami na glavi so stali ob dolgih mizah, obloženih z najrazličnejšimi indijskimi slaščicami, ob neštetih poteh in stezah po parku pa so stali kot kamniti kipi Zima je pred vrati in z njo veselje na snegu Na enem od številnih otočkov umetnih jezer je igral velik orkester najboljših indijskih glasbenikov. Ko so zaigali indijsko himno in smo se postavili v vrste, je prišel predsednik republike dr. Rajendra Prasad. ki ga je spremljal štab oficirjev z rdečimi našitki na belih uniformah. Zvečerilo se je, ves park pa so bajno razsvetljevali, reflektorji in vodometi v vseh barvah. Predsednik dr. Prasad se je sprehajal nied skupinami študentov in študentk, oblečenih v prekrasne indijske narodne noše. Ugodil je želji vsake skupine ter se dal z njimi tudi slikati. Po tem slavnostnem začetku so se točke festivala vrstile ves teden vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer. Dopoldne in popoldne so bile v ospredju glasbene in pevske prireditve, zvečer pa gledališke piedstave. Nastop, m predstave so bili v vseh 14 v Indiji veljavnih in enakopravnih jezikih in tudi v angleščini. Glasbeni in pevski nastopi so trajali samo po 15 minut ter 5) bili vsi združeni z mimiko in kretnjami nastopajočih, kar je neposredno vplivalo na poslušalce in gledalce. Zvečer so uprizarjali krajša dejanja iz raznih dram ter se pri tem posluževali raznih dekorativnih pripomočkov, zlasti svetlobnih efektov in so bile vpletene v take nastope tudi glasbene in pevske točke. Na sporedu je bila izvirna komedija bombayskih študentov, napisana nalašč za festival, ker je izražala razne težave in napake prirediteljev ter se tudi duhovito rogale tradicionalnim evropskim teatralnim gestam. Najbolj indijsko značilne in za Evropejca zanimive so bile glasbene in baletne točke in čeprav tujec vseh melodičnih in ritmičnih izrazov ni mogel razumeti, je vendar videl takoj po obnašanju indijskih poslušalcev, ds so vsi taki izrazi v največji meri zadeti, kajti poslušalci so jih sprejemali z vsemi izrazi svojega pritrjevanja. Ob zaključku festivala so bile razdeljene nagrade in diplome za najboljše nastope, potem pa so bili ti nastopi ponovljeni. Tej zaključni prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki tujih držav in udeležil se jih je tudi predsednik vlade Nejiru s svojo hčerko, lei ga je publika burno pozdravila z vzkliki «Pan-dit Nehru ki—ji!« (Živel Pan-dit Nehru.) Po tej zadnji predstavi 50 udeleženci festivala vso noč med petjem in razgovori prebedeli v svojih šotorih, čakajoč, da se zgodaj zjutraj z vlaki vrnejo v svoje kraje. Letos je več kakor 2.500 jugoslovanskih študentov obiskalo znana univerzitena in znanstvena središča v raz.»fb evropskih državah, okrog 2.000 študentov iz inozemstva pa se je mudilo v Jugoslaviji Zveza študentov Jugoslavije je organizirala letos več turnej in ekskurzij v inozemstvu, pii katerih je sodelovalo okiog 600 študentov. Razen tega je odšlo 11 a strokovno prakso v inozemstvo okrog ,450 jugoslovanskih študentov tehnike, medicine in ekonomije. Zveza študentov Jugoslavije je dosegla tudi plodno sodelovanje z mednarodno športno organizacijo študentov. Jugoslovanski Zvezi so zaupali organizacijo tretjega mednarodnega zimsko-športnega tedna študentov. Ta prireditev bo marca prihodnjega leta na Ja-horini. Takoj za tem bo v Beogradu mednarodno tekmovanje študentov v drsanju in hokeju na ledu. sjt Sj* $ V vodah pri Madagaskar-skem prelivu so nedavno u-jeli živega coelacantha. «ribo z rokami», o kateri so do lanskega leta menili, da je izumrla pred petdesetimi' milijoni let. Sicer so jih poprej že nekaj ujeli, a so poginile, brž ko so jih potegnili na suho, za novo pa so uredili vse tako, da je ostala živa. Mnoge države so uvedle že v preteklosti, ali pa uvajajo komaj danes dvojezičnost ali večjezičnost v svoje uradno poslovanje, kajti ljudstvo, ki živi na ozemlju tiste države, govori več jezikov. Nekatere državne uprave so napravile to zaradi demokratičnega spoštovanja pravic državljanov druge narodnosti, čeprav so ti morda v manjšini. Druge pa so bile prisiljene uvesti dvo- alj večjezično uradovanje zaradi tega, ker bi jih domačini v nasprotnem primeru sploh ne razumeli. Vzemimo za primer Švico. V tej mali republiki, ki je v središču Evrope, živijo trije narodi. Nemci. Francozi in Italijani. Nemci tvorijo absolutno večino prebivalstva. Vendar pa jim ni prišlo na misel, da bi vsilili svoj jezik in svojo kulturo ostalima narodoma. Vse uradovanje v državi in s tem v zvezi tudi poštno uradovanje je v treh jezikih. Vzemimo n. pr. švicarske znamke. Na njih _ je naziv države v latinščini «Helvetia». da bi se tako ne zamerili ne eni ne drugi narodnosti. Vendar pa so od časa do časa na švicarskih znamkah napisi v nemščini, francoščini in italijanščini in nikomur še ni prišlo na misel, da bi zoper to protestiral. V Evropi imamo še celo vrsto držav, ki imajo na svojih znamkah dvojezične napise in s tem v zvezi tudi vse ostalo uradovanje. Finske znamke nosijo napis «Suomi -Finland«. Na Finskem _ živi namreč precej močna švedska manjšina, ki tvori skoro tretjino prebivalstva in sta zato napisa v finščini in švedščini. Tudi v Belgiji živita dve narodnosti, ki govorita različen jezik; Flamci in Valenci. Tudi na znamkah Belgije vidimo zato napis «Bel-gie — Belgique». Na znamkah bivše cone B smo imeli napise v italijanščini in slovenščini «Istria — Littorale slo-veno — Istra — Slovensko Primorje«, čeprav je bila beseda «Littorale» slovnično zgrešena; piše se namreč z enim samim «t». Na jugoslovanskih .mamkah pa imamo vedno dvojen napis, in sicer v latinici in v cirilici. Včasih zasledimo tudi slovenske napise, večino pa tvorijo hrvaški in srbski napisi. V vrsto držav, kjer živi več narodnosti in kjer je pravica do uporabe veg jezikov zakonito zajamčena po demokratičnih pridobitvah, spadata tudi Kanada in Južna Afrika. V prvj živijo Francozi že od nekdaj in Angleži so šele za njimi zasedli deželo. Vse uradovanje države je v francoščini in angleščini. Tudi na znamkah dobimo zato poleg naziva «Canada». ki velja v obeh jezikih, tudi naziva «Po-stes — Postage«, V Južnoafriški uniji pa sta dva jezika uradna; angleški in flamski, ki je jezik prvih belih priseljencev — boerov. Tudi na znamkah imamo napise »South Africa« in «Suid Afrika«. Ta dva nanisa pa se menjavata. Imamo namreč znamke iste vrednosti, ki imajo en napis, druge znamke enake vrednosti in enake barve z drugim napisom. Vendar pa v tej državj ni upoštevan jezik velike večine prebivalstva — Črncev in številnih indijskih priseljencev. y tej državi velja namreč najhujša rasna diskriminacija. Potem imamo celo vrsto držav, kjer so belci gospodarji, večino prebivalstva pa tvorijo domačini — Afričani ali Azijci. Te države so ali kolonije ali protektorati. Na znamkah teh držav imamo po navadi napise v jeziku države — gospodarice in v jeziku naroda, ki tam biva. Sem spadajo Španski Maroko (nazivi španski in arabski), kronska kolonija Aden (nazivi angleški in arabski), predvojna kolonija Cirenaica (nazivi italijanski in arabski), predvojna Etiopija (nazivi italijanski in amarski), Eritreja (naziv države in vrednosti v italijanščini, samo vrednost tudi v arabščini). predvojni Libanon (francosko in arabsko), prevojna Libija (naziv države in vrednosti v italijanščini, samo vrednost tudi v arabščini), Španska Sahara (špansko in arabsko), predvojna Somalija (naziv države in vrednosti italijanski, v arabščini samo vrednost). Prav tako kot Somalija je izdajala , Cisto majhna je Hvalca, komaj za stotinko palca, vidič jo samo poleti, v tihi noči z lučko sveti, se po tratah spreletava >n otroke s tem zabava. CBDjUSJJ^) Mnogo manjši je od čuka, po grmovju rad se smuka, je med ptiči pravi malček, reče se zato mu...; ker zares je srčkan ptiček, pravimo mu še... (UdotfrnjH) Spomladi dišeč, poleti zoreč, jesem. bodeč. (fUBjSOJj ifAta) Je zunaj lupina zelena, v njej druga lupina -koščena, v sredini zveriženo jedro okusno kot plžkino bedro. Sestavljena is najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S let Zahtevajte jo pri svojem urar j ul PIETRO CONTENTO TRST - ULICA CAHDUCC! štev. 7 — TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. Mizarji Deske tmre podjetniki j *«». — kmetovalci1move ™trdih lesov in tra- me, nudi najugodneje TRST viole Sonnlno24 tel. 80441 AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PRIVOZ na Tržaškem,v liido-stavijo, Avstrijo in druge države GARAŽA: UL Timeus 4, tel. 90-296 Sl A NO V A NJE; Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 TELEVIZIJA OSSI ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA. RADIJSKI APARATI MARELLf UNDA MINERVA SIEMENS TELESU inKEN MARELLI TELEVIZIJSKI APARATI UNDA PHONOLA vseh vrst, ne premogi les, plin in tekoči pHn ter električni tok po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Vam nudi Sossi OPČINE — UL. MONTE RE stev. 4 tveza, ju morda le ~e kak osamljen da se naje mladeniče sprašu- nrimer goveje tuberkuloze. je?0 njihovi politični pripad- Tak primer je bil ugotovljen ; nosti in podobnih zadevah, ki na nekem samotnem gospo- j utegnejo zanimati policijo? darstvu, kjer je oseba, ki j Omenimo naj še, da je iz- dnevno prihaja v stik z živi- j praznjeno begunsko taborišče, no, tuberkulozna in je šlo i ki ga šele pred razmero- za okužbo. Prav tako je mož- j ma kratkim časom naselili. na okužba . človeka po živini. I kžse begunce so premestili v Zato je skrajno nevarno mle- taborišče pri Sv. Soboti. Sedaj . . . , . , . i i . . pravijo, da bodo v izpraznjene tudi .zasebnih kmetijskih go-[ ko tuberkulozni^ krav. zidane barake naselili ezu- spodarstev zelo razveseljiva Kazen tuberkulinizacije je Id Ce je to res, tedaj je to izvedel Veterinarski znanstve- kršitev spomenice oz. posebni zavod iz Ljubljane v okra- nega -statuta! Sedaj so ezule «“»• ‘“j1- SSSS 2 i ll . l . (jalovosti) k>ii izvzet. Toda vprašanje je, OREH Tudi prebivalci Oreha za elektrifikacijo Tudi prebivalci pri Orehu so poslali na pobudo občinskega svetovalca tov. Vatovca, kot tisti iz Kolombara in Rabujeza, pismo omenjenemu podjetju in v vednost županstvu v Miljah, Glede načrta za elektrifikacijo svojega kraja. Domačini pravijo v svojem pismu, da je vsota 25.000 lir, ki jo podjetje zahteva od posameznikov za priključitev h glavnemu vodu, previsoka za njihove gospodarske razmere, saj so interesenti-le delavci in mali kmetje, ki v sedanjih razmerah ne premorejo take vsote. Obenem predlagajo podjetju, naj bi znižalo omenjeno tarifo vsaj na 7000 lir in mu priporočajo, da ne bi odvzelo električnega teka naročnikom, ki zaradi o-menjenih razmer niso mogli pristati na plačilo tako visoke tarife. Przadeti pričakujejo, da bo podjetje upoštevalo njihove razmere in potrebe ter ugodno sprejelo njihovo prošnjo. Prebivalci Kolombara. Rabujeza in tisti pri Orehu so u-temeljili svoje predloge in ne bi bilo prav, če podjetje SEL-veg njihovih potreb ne bi upoštevalo. V KOVLJE in je natečaj dal prav dobre rezultate, je sežanski okrajni ljudski odbor pred kratkim razpisal drugi tak natečaj, ki se je začel s 1. decembrom j goveje živine. Pregledanih je za koliko1 časa? 1 nr i ir. r T-ilzl lil/šli m 1 ' 1 . n l_ . . ^ . 1954 in se zaključuje 30. novembra 1956. To pot znašajo nagrade ter so predvidene za udeležence natečaja iz vinogradniške, sadjarske in živinorejske stroke. Od celotnega D R A O A Zimske skrbi , L nase vasice je malo sli-6;-ti, kl.r st ne zgodi nič posebnega. Zdaj skrbimo za ste-*)° in drva, opravljamo domača dela, včasih gremo po ?In-avkih na županstvo v Do-‘no ali v Trst, v vas pridejo * redki tujci in življenje na asi tece svojo mirno pot. ‘■daj imamo že nekaj časa v asi elektiično luč in vodo-.'‘d, imamo tudi novo napa-ni.išče za živino in pralnico, , *o da smo tudi v tem po-Mtdu nekoliko napredovali. O R O P A D A r____________________ ?ooraviti cesto popada -Padriče lavo nekai dr*i popravljajo de c®?to iz Bazovice do Gro- lavci Pade. ,. ,. Sram’n» 4 jarke ln na»ipajo t0 P Prav bj bilo pa, da bi kateriv>° ,razSirili. ker je v nečist _ krajih za sedanji pro- Preozka. ■ T mm MOTIV S PADHIC bilo 7.020 krav in telic. Od teh je bilo bolnih na spolnih organih 1.678 glav. V večini OPČINE je šlo za lažja obolenja, ki l m _ • f Danes ourizontev ..Navadnega človeka” Danes bodo v prosvetnem domu nastopili naši dijaki z so ozdravljiva. Nalezljivih primerov je bilo samo 50. po temeljitem zdravljenju se da sklepati, da v vsem okraju Shll,!0b28a Plimera Nučičev o komedijo <,Navaden trichomonasa vec. j jiiovelo> bo, če izvzamemo V brkinskem in istrskem j nekaj zaključnih šolskih pri-področju tega okraja se raz- , reditev, prvi primer, da so se-vija tudi ovčereja, katere naj- Manji upravitelji doma odsto-volj nevaren sovražnik je pili dvorano organizaciji, ki bruceloza (malteška mrzlica), ki jo prav lahko naleze tudi človeč, ako uživa sir, izdelan iz mleka brucelozne ovce. Brucelozo pri ovci ali kozi najlaže ugotovimo, ako žival v drugi polovici brejosti zvr-že, kar se redno dogaja pri obolenju. V avgustu letos je bilo v sežanskem okraju pregledanih 4594 ovac in koz. Analiza krvi je pokazala, da je bilo od tega števila bolnih 8 živali, 17 pa sumljivih. Bol- ima med članstvom zastopnike oz. somišljenike vse mladine, ne glede na njihovo politično pripadnost. Mislimo namreč na Društvo slovenskih srednješolcev, ki današnjo prireditev organizira. Lepo je. da bo krstna predstava Nušičeve komedije prav na Opčinah, posebno še, ker bodo v posameznih vlogah nastopili naši slovenski dijaki. Zato smo prepričani, da bo odziv temu primeren. Pravijo, da bo v kratkem ne in sumljive ovce in koze | f°3toval° v prosvetnem domu kil« tuc*i Slovensko narodno gleda- so bile takoj poklane n um- ^ Cas bi bu da ^ do čene, lastnikom pa je bila iz-; gostovanja res prišlo, kajti plačana odškodnina. odkar je kino dvorana za gle- V okraju so našteli letos dališke predstave prepoveda-okoli 4.000 svinj, ki so bile j oa ni bilo nobene predstave vse cepljene proti rdečici'. ; ve£ Ugotovljenih je bilo 67 obolenj, pri čemer je poginilo samo 8 prašičev. Leta 1950 pa je postalo rdečiče, kar je v prvi vrsti pripisovati pomanjkljivim zaščitnim meram (cepljenju). PROSEK Se o »borebi" Po raznih neutolažljivih iredentističnih časopisih čitamo, Ob tej priliki naj še izrazimo željo, da bi se končno začel uresničevati načrt o gradnji novega kulturnega doma. Toliko obljub je že bilo, toda vedno se nekaj_ zatakne vmes. tako da smo že vsi obupani. Pri nas so vsi pogoji za uspešno in plodno delo na kultu r-no-prosvetnem področju, kar smo v zadnjih letih tudi dokazali le pomanjkanje primernih prostorov zavira še u-spešneiši vzpon. Zato upamo, da bo naša prošnja vzeta resno in hitro v pretres. Revščina trka na vrata Moramo priznali, da za časa angloameriške uprave ni bilo v vasi preveč občutiti gospodarskih težav. Zaslužek je bil, proizvodi so se lahko vnovčili. Torej za vsakim grmom večji ali manjši kraj-cer. Moglo se je, če ni bila v hiši nesreče, dostojno živeti. Le škoda, da smo pozabili računati s prehodno dobo, namreč da je stanje le začasno in bo enkrat prišlo do spremembe položaja, ki v obstoječih mednarodnih prilikah nikakor ne more biti enak temu. Na to smo preveč pozabljali vsi: naša in vse ostale vasi. Tako smo namreč začeli ugotavljati danes, ko sredstev več ni in jih ne moremo obrniti bolj pametno in gospodarsko, ne pa za stvari, ki so bolj za oko in okus, kot pa za resnično nujno potrebo. Sedaj računamo v drugačnem smislu; če in kako se bomo prebijali iz dneva v dan. Treba bo s sredstvi varčevati in ker ima revščina dolge prste, tudi svoje skrbno čuvati. Na to nas opozarja tatvina pri M. Legiši, ko mu je nedavno zmanjkala koza, kar je znamenje novega časa in njegovih «dobrot». V tem znamenju je tudi večji interes za božične pakete, ki končno ne bodo nikogar rešili in so le Blažev žegen. Moramo pa pribiti, da nam je pregloboko zlezel v kosti egoizem in delajo paketi slabo kri takim, ki bi jih mogli z lahkoto privoščiti drugim boli potrebnim. Naj pakete razdelijo res potrebnim in naj se tem da nekaj več, pa bo nekaj zaleglo! zamudno odstranjevanje cvetnih prašnic, kar so prej vedno napravili pred poskusi s križanjem. Uporabili so novo tehniko; pelod moške rastline so zbrali in z njim potrosili cvetje ženske rastline; tako so uspešno posnemali oplojevanje' žuželk. Nato je bilo treba preskusiti plodilno ponašanje novih rastlin, da se je lahko ugotovila njihova relativna vrednost ter določilo, koliko in katere rastline naj se uporabijo kot temelj novih posevkov. Treba je bilo tudi ugotoviti najvažnejše značilnosti rastlin, ki naj bi jih uporabili za pašnike in travnike. Kemična analiza je pokazala, da ima listje mnogo večjo hranilno vrednost kot steblo; o-pazovanje je pa odkrilo, da je kalilna sposobnost osnovno važna za določitev odpornosti rastlin, ki so namenje ne za pašnike. Izbrali so nato rastline z mnogimi listi za pašnike, rastline z daljšimi stebli pa za travnike za pridelovanje sena. Tako so pridobili vrsto pašniških kot travniških rastlin, ki so dale odlične uspehe in ki so bile nadvse primerne za angleško podnebje in za podobna podnebja drugih dežel. Proučevali so tudi praktično ponašanje semena navadnih trav in navadne detelje s skrbno botanično analizo semena, ki je izhajala in izvirala iz raznih semenskih sestav; tako dobljene izsledke so primerjali s teoretičnimi podatki o gojenih vrstah semen. Tako so dobili mnogo važnih podatkov o vplivu različnih sestavnih delov semenskih mešanic na podvrste, o kolobarjenju kultur, o živinskih pašnikih in o raznih drugih zunanjih pojavih. Ta osnovna raziskovanja so prinesla resnično revolucionarna odkritja v poznavanju rastlin in pokazala koristi pravilnega obdelovanja pašnikov. Danes vemo, da rabijo najdonosnejše vrste krmilnih trav pravilno gnojenje, če se hoče doseči maksimalni' donos; za ugoden razvoj tistih vrst, ki imajo mnogo listov, so potrebne velike količine dušika, ki ga* lajiltp dobimo z istočes-nim gnojenjem sočivja ali pa z upotkbo dušičnih gnojil. Raziskovanje je nadalje odkrilo, da obdelovanje pašnikov ne poveča samo njihove hranilne _ vrednosti, ampak poveča tudi plodnost zemlje, ohrani strukturo tal in zmanjša nevarnost izpiranja orodja. V zelo sušnih pokrajinah Je umestno krmiti živino s so-čivno in izbrano krmo, v krajih z zmernim podnebjem in normalnimi padavinami pa mora kmetovalec dati prednost senu in pašnikom. Večina neobdelane zemlje na svetu si je ustvarila branik iz plasti trave in drugega rastlinstva; ko je to odejo načel plug, ki je pripravljal nove kulture, je to oksidacijo in razkroj korenin silno pospešilo. Ce se ne posveča večje skrbi ohranjevanju plodnosti tal s primernim obdelovanjem in sejanjem primernih pridelkov, se bo produktivna možnost obdelanih področij nedvomno in neizogibno vedno zmanjševala — nobena poljska kultura pa ne obnovi plodnosti in ustroja tal tako hitro in učinkovito kot sočivje jn sočni travniki STARA IN ZNANA TVRDKA Tudi letos bomo pomagali slovenskemu revnemu (lijaku z nabavo stenskega ali namiznega be-ležnega koledarja, ki ga je izdala Dijaška Matica. Navodila za uničevanje borovega preica Županstvo opominja vse lastnike borovih gozdov, vrtov in parkov, zlasti pa jusarje, na zakon, po katerem je obvezno zatiranje borovega prelca na stroske prizadetih. Uničevanje prelca bo nadziral gozdni inšpektorat in se bo moralo začeti takoj ter končati do 15. februarja 1955. Po lem roku bo poskrbel za uničenje borovih prelcev omenjeni inšpek-tora£ na račun prizadetih, kar pa jih ne bo oprostilo morebitnih kazni. Inšpektorat bo dajal prizadetim vsa potrebam pojasnila. Pri zatiranju prelcev veljajo naslednja navodila: 1. Gosenice se pozimi zabubijo v belih gnezdih, v drugih letnih časih pa so raztresene po drevju. 2. Zato je borba proti prelcem najlažja pozimi z obiranjem gnezd, in sicer s tem da se odrežejo vejice, na katerih visijo. 3. Prvič naj se obirajo gnezda jnauarja, drugič pa februarja. 4. Gnezda je treba nato sežgati, jih zmetati v vrelo vodo ali pa globoko zakopati. 5. Dlake gosenic so nevarne, ker povzročajo vnetje kože in srbečice. Vnetje je še hujše, če se te dlake zarinejo v oči ali dihalne organe. 6. Zato je treba nabirati gnezda ob vlažnih dneh, da se ne vdihava prah. V vsakem primeru naj se uporabljajo velika očala, naj se usta prekrijejo s krpami ter se namažejo roke z oljem 7. če se zgodijo omenjene nevšečnosti, naj se vneti deli polijejo s toplim mlekom ali pa z raztopino vode in sal-miaka. H ki se je preselila v Ul. Uella (Mia 15 tel 9508'J z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce. da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritr je vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-Ietno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST -Ul. Moren 7 Telefon št. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo TRST, UL C BATTISTI 23• I. Tel.44-208 Telegr. IMPEAPORf-TRIESI E UVAŽAj Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in ra*, novrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Ivan Ribarič Uvoz ■- Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega ta mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad; TRST Ul. Crispi št. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM čudoviti mm torček ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „lenr (Moschion & Frlsort Trst III. Vildirivo 36 tel. 23-475 Postaja za usluge i* Nabrežini - FRAN C S1BLL1A ZNIŽANE CENE AVT0GARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA STAR IbST (ROJAN) ULICA MORfcRl 7 t e l e t* o n Stev, 35-608 Magazzini KAIIGER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 441 85 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite s OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV ln TELOVNIKOV. - JOPICE od 2.950 lir naprej. VOLNENE HLAČE po 1.350 hr. ~ Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE itd. POSKUSITE! Vremenska napoved za danes: **■ ■* ■*■ * Lepo. vendar nekoliko ob- lačno vreme. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10.6 stopinj; najnižja pa 3.7 stopinj. 'JtitST, nedelja 19. decembra J!)ol PRIMORSKI DNEVMIK ISA 910 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 17.00: Poje zbbr «Igo Gruden« iz Nabrežine. — Trst I.: 21.Q5: Alle-gretto - skoraj revija. — Koper: 16.30: Izbrano cvetje z domače grede. — Slovenija: 16.30: Javni veseli večer radia Ljubljana. s VPRAŠANJE NAMAKANJA KRMINSKEGA POLJA SE JE ZATAKNILO Monopolistična ustanova SAD E odgovorna, da se vprašanje odmika od praktične rešitve Protislovne izjave vladnih predstavnikov in krajevnih demokristjanskih parla mentercev - Suša, ki je kriva revščine furlanskih kmetov, bo še gospodarila Dolgoletna propaganda go-riške krščanske demokracije in njenih parlamentarcev glede namakanja krminsko-gra-diščanskega polja, propaganda, ki je bila vseskozi brez prave vsebine, se je te dni zaradi nekaterih novih momentov sesula v prah in prebivalstvo furlanskih vasi je dokončno lahko ponovno spoznalo, da od krščanske demokracije in njenih poslancev ne more pričakovati rešitve tega vprašanja. Demokristjanski poslanec Baresi. ki vedno daje svojim «korakom v prid prebivalstva« največji poudarek v tukajšnjih meščanskih časopisih, je moral pred dnevi priznati, da z izvedbo namakalnega načrta najbrž ne bo nič, in to kljub temu. da je minister Medici obljubil pričetek del že do prihodnje spomladi in dj je njegove izjave potrdil tudi podtajnik za proračun Ferrari - Aggradi. Glavna ovira za izvedbo tega načrta je namreč monopolistična družba SADE. katera je leta 1950 dobila od vlade popoln monopol nad vsemi deli na Soči, ki ga ima še danes, in ima zaradi tega Konzorcij za namakanje kr-minsko-gradiščanskega polja zvezane roke. V tem Konzorciju je vključeno prebivalstvo prizadetega področja- Svoj čas je bil vladni komisar Konzorcija predsednik gori-ške trgovinske zbornice inž. Candussi, ki pa je dal ostavko in prepustil mesto gospodarskemu izvedencu Delpicol-zuaneju. ki se prav gotovo ne počuti doma v vprašanjih namakalnih del. In ker monopol SADE po pisanju «Piccola» o ponovnih «korakih Baresija in Rizzatti-ja v korist goriškega prebivalstva« noče pristati na izvršitev obljubljenih industrijskih del omenjenega načrta dokler se ne bodo uresničile nekatere njene zahteve, je to najboljši dokaz, da je usoda prebivalstva krminsko-gradi-ščanskega polja, ki zaradi pogostih suš daje slab zaslužek, v rokah le monopolistične Maš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) politiki, notranji in zunanji. V zunanji politiki bi to konkretno pomenilo (poleg dejstva, da bi Francija verjetno za lep čas ostala brez vlade,, kajti njeno sestavljanje bi bilo dokaj kočljiva zadeva) obnovitev poprejšnje nemoči jrancoske politike in zelo verjeten povraten demokristjanov v zunanje ministrstvo, z vsemi reakcionarnimi tendencami, ki so jih ti vnašali v politiko Quai d’Orsaya. Šibkost in prevladovanje reakcije na Zahodu, z vsemi notranjimi nesoglasji in pretresi, ki jih povzroča, pa je bil cilj stalinske politike hladne vojne. Ne le po obliki, temveč tudi po bistvu je torej sovjetska nota negativen pojav, ki ne more vplivati na izboljšanje mednarodnega položaja. ustanove. Vlada bi lahko prisilila SADE, da bi izpolnila svoja zagotovila, ki jih je prostovoljno sprejela. Namesto tega so njeni predstavniki v svojem goriškem obisku govorili, da se bo na spomlad pričelo z deli. Pri tem je zanimivo vedeti, ali sta bila Medici in Ferrari -Aggradi obveščena o stališču SADE. ko sta dajala take izjave. Morda najbolj žalostno vlogo pa je pri tem imel demokristjanski poslanec Baresi, ki v monopolistični družbi SADE nikoli ni videl najresnejšega nasprotnika za izvedbo načrta. Ko pa je pozneje z glavo trčil ob trdo stvarnost, je naenkrat spoznal svojo zmoto, in priznal, da je nasprotovanje SADE vrglo v slabo luč javno u-pravo (demokristjansko upravo). Nazadnje se je po toliko-letnih bojih furlanskega prebivalstva vprašanje namakanja zataknilo, oblasti pa so klonile pred monopolistično družbo, ki jih je prerasla in se ne ozira več na demo-kristjanske oblasti, ki so s svojo politiko ustvarjanja monopolov podpirale njeno ustanovitev. Kljub vsemu pa se prebivalstvo svoji zahtevi ne bo odpovedalo ampak jo bo še bolj približalo uresničitvi z borbo proti oblasti monopolov, ki so država v državi in krivec vsega zla. (Iz ((Soče«) Vsekakor bi radi vprašali župana, kaj je z njegovimi obljubami; slišali smo. da nas bo v tej zadevi sam obiskal; no, prav radi bi ga videli in mu obenem pokazali razdejano cesto v Staro vaš. Umik brivcev za praznike Zveza obrtnikov goriške pokrajine obvešča, da bo v okviru praznikov za frizerje in brivce veljaven slede? urnik: v soboto 25. t.m. (božič) bodo frizerski saloni in brivnica zaprti ves dan; prav tako v nedeljo 26. t.m. V ponedeljek 27. t-m. bodo odprti od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure. Na novo leto, v soboto, bodo saloni ves dan zaprti; v nedeljo 2. januarja, pa bodo odprti od 8. do 13. ure. Seja goriškega pokrajinskega sveta Včeraj popoldne je bila na sedežu trgovinske zbornice seja pokrajinskega sveta, pri kateri so pokrajinski svetovalci najprej odobrili številne ukrepe upravnega odbora, zatem pa začeli diskusijo o proračunu za leto 1955. Na dnevnem redu je bilo še ve? manj važnih vprašanj, ki se tičejo pokrajinske uprave. V ponedeljek seja goriškega obč. sveta Ker goriški občinski svetovalci niso na zadnji seji, ki je bila v sredo, pregledali vseh točk dnevnega reda, so sklenili, da se bodo ponovno sestali jutri ponedeljek 20. t. m. ob 18. uri v občinski dvorani na Korzu. Otvoritev tretjega delovnega centra V nedeljo 20. t.m. bodo odprli v Gorici tretji delovni center. Delavci bodo popravljali pločnike ulic; Faiti, Cat-terini, Colombo, Orioni. Ci-priani, Percotto in prvi del Ulice Carso. Zaposlenih bo 50 delavcev, ki bodo delali tri mesece. Stroški, ki jih bo nosila država, znažajo za izplačilo mezd 3.110.328 lir. Seja odbora za zimsko pomoč Pokrajinski odbor za zimsko pomoč ,ie imel včeraj na goriški prefekturi prvo sejo, na kateri je izdelal splošen program za nabiranje prispevkov za goriške brezposelne in reveže. Lansko leto je bila akcija zelo slabo izvedena in upati je, da bo odbor letos imel ve? uspeha. IZ DOBERDOBA Ni se še poleglo navdušenje po gostovanju SNG iz Trsta Zato Ooberdobci žeijno pričakujejo, kdaj bo giedaiisče ponovno nastopno Se vedno se večina našdh ljuba bila, kolikor je izved- ljiva. tudi izpolnjena. Resnica je, da dvorana ni najboljša in da je posebno ((garderoba«, če jo sploh lahko tako imenujemo, za igralce zelo nepriklad-na, vendar želimo in upamo, da nas bo SNG vseeno v najkrajšem času obiskalo. V Jamljah je nujno popravilo ceste 2e ue»ietokrat smo se tako v časopisju kakor tudi v razgovoru s predstavniki dober-dobske občine potožili o izredno slabi cesti, ki veže novi del vasi s tako imenovano Staro vasjo. Vanjo vodi majhen klanec, ki je postal skoraj neprehoden; po deževju odnese voda kamenje in je pot tako za prebivalce kot za njihovo živino zelo težavna. Ko je pred desetimi dnevi občina odprla v našem kraju delovni center, smo le upali, da bodo naše prošnje končno uslišane; toda delavci zaposleni v njem, so zaceli popravljati cesto, ki vodi do obmejnega bloka pri Brestovici. Razumemo, da je tudi ta cesta potrebna popravila, toda ne tako zelo kot tista, ki vodi v Staro vas- Zaradi tega smo se nekega večera zbrali vaščani v precejšnem številu in povabili na sestanek tudi domačega občinskega svetovalca. Toda naše želje poklicani ni upošteval, kot smo od njega pričakovali in je še pred zaključkom sestanka zapustil prostor, v katerem smo se zbrali. Več razumevanja je pokazal podžupan, ki je s posebno delegacijo, katero smo izvolili na seji, odšel k županu v Doberdob. Zupan je sicer delegacijo sprejel in kot običajno pokazal zanimanje in izrekel nekatere obljube, toda dejstev do danes še nismo videli. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V gorišKi mestni občini je bilo od 12. do 19. t.m. 19 rojstev, 11 primerov smrti, 7 o-klicev in 3 poroke. Rojstva; Elio Devetak, Paolo Benci, Maurizio Seculin, Lucia Pussi, Bruno Ballare, Luciana Cobelli, Gemma Ane-se Zuccula, Francesca Marchi, Roberto Hvala, Liviana Marina, Ezio Marega, Marzia Bevilacqua. Roberto Gravner, Fausto Salvadore, Lucia Riss-dorfer, Rita Solitro, Lino Furlan, Vincezo Potuto. Carmen Crasselli. Smrti: 84-letna upokojenka Sofia Sigon, 73-letna gospodinja Jožefa Strosser por. Pavlin, 75-letni zasebnik Giuseppe Medeot, 65-letna gospodinja Emilia Segato vd. Lorenzon, 65-letna gospodinja Enima E-lersich. 79-letna gospodinja Anna Aravizan vd. Nardini, 67-letni upokojenec Filippo Cavaleri, 6 mesecev star Franco Medeot, 74-letna gospodinja Maria Baucci vd. Marini, 68-letna gospodinja Luigia Simsig vd. Hvalic. Oklici: menamk Venceslao Balic in gospodinja Ida Gia-comello, policijski stražniki Leandro Anzil in gospodinja | Maria Branž, geometer Silva-! no Gnaccarini in frizerka Bruna Corazzin, pleskar Gio-vanni Mazzucchin in blagaj-1 ničarka Giovanna Brussi, dr-1 žavni uradnik Onofrio Longo in šivilja Bruna Fantini, ra-diotehnik Ercole Verone in šivilja Rita Di Luce. policijski stražnik Domenico D’Am-brosio in delavka Giovanna Bon. Poroke: mehanik Sergio Simeoni in delavka Maria Pia Savio, it. oficir Giovanni Marino in gospodinja Nerina Em-perger, državni uradnik Remo Bandieri in šivilja Ida Pietrocola. I/ sredo predavanje o Prekmurju V sredo 22. t. m. zvečer ob 20. uri bo v Ljudski čitalnici v Gorici Ul. Ascoli št. 1 nadaljeval svoje predavanje o Prekmurju g. ravnatelj Rihard Orel. Predavanje bo spremljano s petjem značilnih prekmurskih pesmi, ki jih bo izvajal gonš-ri ženski zbor. Zaradi zanimivega predavanja, med katerim boste slišali tudi pesmi «Teče mi teče vodica«. «Zrasla mi je kr-pliva«, «Mejsec svejti« in druge, vabimo k čim večji udeležbi. pogovorov suče okoli gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki nam je v sredo z izvedbo sodobne drame «Mladost pred sodiščem« nudilo nepozaben užitek. Spominjano se izvrstno podanih vlog mladega dekleta, potepuha in črnoborzijanca, nepozaben pa bo ostal tudi zakonski par, ki je nastopil nadvse prepričljivo. Stara tetka ((gospodična« je doživela na odprti sceni odobravanje vse publike. Te je bilo toliko, da Doberdobci ne pomnimo, kdaj je bilo v domači j 27. t. m. do 5- januarja 1955. To velja le seveda za primer, da bodo snežne raz- mere ugodne. Celotna oskrba s hrano in prenočiščem za ves čas zimovanja znaša za člane 5.000 lir za nečlane pa 6.000 lir. Vožnja tja in nazaj se plača posebej. Vpisovanje pri Darku Šuligoju do 21. t. m. Tam dobite tudi vse potrebne informacije. Zimovanje SPD v Kanalski dolini Kot vsako leto bo SPD tudi letos priredilo zimovanje v Kanalski dolini, ki od dvorani toliko ljudi kot pri zadnji predstavi v sredo. Vanjo niso mogli niti vsi domači, saj je bilo prebivalcev iz okoliških vasi Dola, Vrha, in Jamelj toliko, da bi bila brez Goričanov in So-vodenjcev dvorana popolnoma zasedena. Toda kljub pomanjkanju sedežev mnogih ni motilo, da so morali stati, z navdušenjem so sledili odrskemu dogajanju. Po sedemletni odsotnosti je bilo gostovanje SNG za nas izreden dogodek, toda izvajanje članov SNG v ((Mladosti pred sodiščem« je preseglo vse naše zamisli o sposobnostih mladega umetniškega kadra; zato upamo, da bomo slovenske umetnike iz Trsta imeli kmalu zopet med noma-Njihov zastopnik nam je obljubil, da se bomo videli po 45 dneh. Želimo, da bi ta ob- latovi v cerkvici sv. Roka Cerkev sv. Roka v Gorici so že večkrat obiskali goriški tatovi, izmed katerin je tudi eden prišel pred sodišče. Vse pa se zdi. da ta primer ni izmodril ostalih tatov ki so prejšnji teden zopet poskušali razbiti ključavnice nabiralnikov v cerkvi. Vendar pa so morali po prvih poizkusih oditi, ker je bilo v cerkvi več ljudi. Sele prešnjo soboto se je neznancem posrečilo odpreti cerkvene nabiralnike, v katerih pa ni bilo več kot 200 lir. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani. Ul. Carducci 12 - tel. 22-68; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 -tel. 33-49. KINO CORSO. 15: «Beli osvajalec«, panoramsko platno, G. Madi-son in J. Weldon. VERDI. 15: »Pogumni princ«, panoramsko platno, J. Leight in J. Mason. CENTRALE. 15: «Rudniki kralja Salomona«, D. Kerr in S. Granger. VITTORIA. 15: «Sužnji iz Babilonije«. L. Christian in R. Conte. barvni film. MODERNO. 15: «Morski ropar in princesinja«, B. Hope in V. Mayo. Obvestilo sovodenjske občine Sovodenjska občina obvešča brezposelne, naj se zglasijo na namestitvenem uradu, kjer bodo dobili podporo za brezposelnost za prvo polovico decembre meseca. Demokrščanska »demokracija" Precej neopazno je šla mimo novica, da je bil tajnik demokristianske sindikalne organizacije C/SL dr. Rolan-do Cian odstavljen s svojega položaja in imenovan za tajnika CISL o Salernu. Dr. Cian je spadal k tistemu krilu de-mokristjanske stranke, ki je u Gorici precej na šibkih nogah, ki pa je vendarle pova-dalo tudi marsikatero tako, ki vodilnim demokristjanskim krogom v Gorici ni bila pogodu. Zaradi tega je prišel v nemilost, ki ji je sledila premestitev. Podoben primer je bil tudi z bivšim občinskim odbornikom in rejerentom za javna dela dr. Polesijem. Tudi on je bil preveč samostojen in ni poslušno trobil v rog Bernar-disov, Culotov, Baresijev itd. Zato pri naslednjih volitvah ni bil več izvoljen. Goriška dcmokristjanska srsdina in desnica sta torej zelo radikalni, kadar se najde kdo, ki skuša uveljaviti svoje gledanje. Kdor se ne podredi liniji, je kratko in malo zapisan na črni listi in potem mu kmalu oznanijo, da je tudi zanj odklenkalo. Zato, demokristjanski voditelji, ne omenjajte goriške birokracije, ne govorite o stavkah in pravicah delavcev, če hočete živeti v miru in pjd blagodejnimi žarki svojih goričkih uvrhovn. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE Sl NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV || Pnslremi tele Mn po najugodnejših oM |j A. PERTOT UL.GINNAST1CA22 -TRST- TELEFON 95998 Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko KERŽE GSšhseSf • ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom N/ Zapomni si: tvrdka KERZE -Trsi - Piazza S. Giovanni 1 • tel. štev. 35019 PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEI/AnJe I Jane na predvaja DANES 19. t.m. z začetkom ob 15. uri in JUTRI 20 t. m. z začetkom ob 18. uri barvni iilm: V glavnih vloqah nastopata COLETTE MARCHAND in JOSE FERRER Film, ki ga ni mogoče pozabili, glasba, ki vam bo ostala vedno v spominu! podružnica v Trstu PIAZZA PELLA BOKSA 1 vošči vesele praznike svojim odjemalcem in hkrati priporoča svojo veliko izbiro čevljev, copat in škornjev CENE UGODNE Blago zajamčene kakovosti ČHVIJE jesenske in zimske, dnbre in poceni dobite za velike in male v trgovini J&bip Triiu'lhnni T R ST, Ulica lasari 1U - tel. B9661 MotoGuzzi,. ZNIZANE CENE * AIRONE TURIZEM 250 349.000 'ir AIRONE ŠPORT 250 . ........... 364.000 » ZIGOLO 98 ccm . . . . .......... 149.000 * ZIGOLO 98 ccm luksuzni .......... 163.000 * CARDELLINO 65 ccm................. 99.500 » FALCONE 500 ccm.................. 399.000 » FAI.CONE 500 ŠPORT . ............. 419.000 » GALLETTO 192 štiri prestave . . . . 289.000 * TOVORNt MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. A Crn| I Izključni predstavnik: WrSt TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 POZOR!!! Za nabavo potnega lista se obrnite na AGENCIJO CELERITflS TRST - Ul. Macchiavelli 13 Tel. 31 404 Ki vam izposluje potne liste, jugoslovanske vizume, prošnje za koprsko področje, razlicn-dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazen ski list, dokumente anagrafskega urada in dr- CENE ZMERNE ................................... m um m m n n iiiiiiiiii uh iiiihii iiih iiii n o umu...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................mn.umu...........11:1111.................................................................................... r' (Ikennedy N,—______ 74 Napisal sem tudi pismo državnemu tožilcu Floride Herbertu Philipsu. ki je imel jurisdikcijo nad Južnim delom države. Dal sem mu isto informacijo kot Klanu in mu predlagal, da bom pričal pred veliko zvezno poroto. Toda trajalo je deset dni, da sem prejel njegov odgovor in v tem času je pošlo moje potrpljenje. Njegovo pismo je bila zadnja rešilna bilka. V njem pa mi je sporočil, da nima namena sklicati zvezne porote zaradi «tako imenovanega primera MeCalla«. Kakor sem čutil, da je moja dolžnost, da dejstva čimprej sporočim oblastem, prav tako sem sodil, da je moja dolžnost, da z dejstvi seznanim javnost. Tako bi bilo najlaže prižgati ogenj, ki bi moral prisiliti vlado, da nastopi. In tako sem na nekem množičnem zborovanju, ki jih je bilo precej v New Yorku v protest proti terorju v Floridi, povedal vse. kar sem vedel- Posledica je bila. da so od državnega tožilca ZDA zahtevali, naj sproži akcijo in odredi sklicanje velike zvezne porote, ki bo proučila primer. Obenem so od guvernerja Floride War-rena zahtevali, naj odpusti «klanovskega nadzornika« Elilotta. Warren. ki je sam bil klanovec, ni hotel ničesar reči ali storiti. Elliott je objavil izjavo, v kateri je trdil, da ni klanovec. ni pa tajil, da je bil član klaverne v East Pointu In tudi ni zanikal ono, kar je povedal meni. V tem času me je Narodno združenje za napredek barvastih ljudi v Miamiju poklicalo, naj prikažem dejstva na skupnem zborovanju črncev, Zidov, protestantov, katoličanov in delavskih voditeljev. «Vi vendar ne boste odšli v Florido, dokler se vsa zadeva ne ohladi,« so protestirali moji prijatelji v New Yorku. «Ce se vas ne polasti ta tič Elliott, bo to storil Klan.« V Miamiju sem imel nekaj takega kot tiskovno konferenco v črnskem hotelu «Lord Calvert«. Zastopan je bil tudi krajevni tisk, toda edino Jack Bell, novinar «Miami Heralda«, si je upal objaviti vse moje besede. Pa tudi njegov članek je prišel samo v nočno izdajo, potem so ga vrgli iz lista. Toda ogenj je že gorel v vseh krajih dežele in vročina je morala prisiliti državno upravo, da se zgane. Sele oktobra 1952 — leto dni po začetku eksplozij bomb in mesec pred s-plošnimi volitvami — je ameriško pravosodno ministrstvo poslalo dva posebna preiskovalca z nalogo, da skličeta veliko zvezno poroto, ki bi proučila vprašanje terorja v Floridi. Sklicali so 39 prič, med njimi 12 ^klanovcev. Pred pričevanjem je morala vsaka priča priseči, da ne bo nikomur povedala, kakšna vprašanja so ji postavili In kako je odgovarjala- Jaz sem stopil pred poroto 24. oktobra in nihče ni od mene zahteval, naj prisežem, da bom čuval skrivnost preiskave, tako da prosto povem vse, kar se je tam dogajalo. Članom porote sem povedal vse o svoji preiskavi o primeru Shepherda in Irvlna govoril sem o vprašanjih, ki takrat v preiskavi niso bila postavljena. Rekel sem tudi. kako sem odkril kla-novsko povezanost preiskovalca Elilotta in obenem slisal vso zgodbo o dokazih, skritih pred javnostjo. Državni preiskovalec Emery Ackerma.n se je zlasti zanimal za to, kar sem vedel povedati o Elliottu. «Mnogo znakov imamo, da se ta fant nekam čudno vede,« mi je zaupal. Tedaj sem_ poroti povedal vse, kar sem vedel o Klanih v Miamiju. Izroči! sem avtomobilske številke, ki sem jih zapisal med klanovsko parado v Live Oaku Florida. Rekel sem jim. da je na paradi sodelovalo največ klanovcev iz Miamija. Ti so krožili po cestah in kričali: «Ljudje srečni ste; mi smo iz Miamija, kjer prav lahko obračunavamo z niggerji!« Porota se je tudi zanimala za moje podatke o dejavnosti »Združenja lastnikov nepremičnin«, ki ni nič drugega kot klanovska fronta. «Mr- Kennedy, vi ste bili v Klanu in poznate njegovo dejavnost,« mi je rekel predstavnik porote. «Tu je važno vprašanje, ki bi nam ga vi morda lahko pomagali razčistiti. Vsi klanovci, ki so tu pričali, vztrajajo pri trditvi, da Klan nima nobenega posebnega organa za bičanje, metanje bomb itd. Ali je to res? Nekdo je omenil odbor klokann - ali je to moštvo, ki se ukvarja z bičanjem?« «Ne. sir,« s«-m odgovoril. »Klokann je odbor petorice odgovoren za preiskovanje podatkov o ljudeh, ki zaprosijo za članstvo v KKK. Oddelek za bičanje se imenuje Klub kavalirjev ali vojni oddelek Klana.« »Kdo daje ukaze Klubu kavalirjev?« je vprašal nekdo iz porote. »Mi bi jih želeli dobiti v roke.« »Njihov voditelj se imenuje načelnik štaba, znan Papo-pod imenom «glavni oslovski konjederec«, sem pojasnil- * tegnii sem iz žepa svojo kavalirsko izkaznico in pojasnil f roti njene simbole. «Ze nekaj let je, da dobivajo klubi jm lirjev stroga navodila, naj ne podvzamejo nobene aKLv'e. brez poprejšnje odobritve vzvišenih kiklopov klaverne in likega zmaja države.« 0 «To je tisto, kar nas je zanimalo!« je rekel za dovolj n predstavnik porote. »Lepo se vam zahvaljujem za vaso izjav . Končno je velika porota obtožila 12 klanovcev. med ni11111 tudi neko klanovko- Pet izmed njih je zdaj za zapahi. Toda Irvin je prav tako za rešetkami in čaka na, lzViftn>; smrtne kazni na električnem stolu. Zvezna država *Tor'aa, Imela casa, da bi preiskala dogodke, toda m bila zaaoJL0Ve' z obsodbo, ki je bila izrečena proti skupini Štirih iz o ^f) landa in je neprenehoma zahtevala tudi Irvinovo sna -,jzua-so ponovno prepeljali na sodisče Irvlna v na P°! Pa,a pa nem stanju, se je zopet znašel pred belo poroto. Mem )e je država poklicala v poroto tudi nekoliko črncev, pa j nato odpustila, češ da »ne ustrezajo temu primeru«. _ Obramba je poklicala na pomoč profesionalnega ^aVj], nologa Hermana Bennetta. On je v svojem pr ceyan»u,linevfl|? da Je pregledal kraj. na katerem naj bi pušlo oo , ,anie sledi) odgovoru’ uieOnik S t ANISLAV KENKI) — UNEDNISTVO. ULICA MONIU.CCHI Sl « Ul, nad — telefon »tevilka 93-808 In 94-63« — pojtm pred«) soa — UPKAVA: ULICA SV. KKANCISKA it. 20 — Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. OO 12.30 In oO 15-18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak min višine v Sirim I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice »O lir — 'Za FLKJ za vsak mit. širine 1 stoioi'3 vrste oglasov d<’ 2.V- im. — Tiska Tiskarski ravod ZTT — Podnjtn Gorica til H PHtico t-fI Ti*> 33-87 — Rokopisi sr nm vračajo ————— 0,0. NAROČNINA: Cona A. meseCna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod .0. meseCno Postni teko«) račun za STO ZVU Založništvo triaSkega tiska Trst 11.6374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Ort. zaloib*z Trs' nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-928 tek račun pri Narodni barikl v Ljubljani SIM T 375 — izdata Založništvo tržaškega tLka I)