Blagega moža spomin. Smrt blagega moža javil je ,,Slov. Gosp." svojim čitateljem v štv. 11. in je pristavil, da je bil vedno vrl sin katoliške cerkve in zagovornik pravic slovenskega ljudstva. Te besede niso prazna hvala pokojmka, pač pa so zasluženo priznanje. Janez Žurman bil je mnogo let občinski predstojnik; občeval je mnogo z gospodo, pa svoje narodnosti nikjer in nikdar ni zatajil; govoril in pisal je slovenski, če to sem ter tje tudi ni ugajalo kakemu nemčurčeku ali nadutemu Nemcu. Čast županstva Žurmana ni napravila prevzetnega, kar se danes pri puhlih glavah kaj rado zgodi, posebno če še držijo z nemčursko gospodo, katera njih iz sebičnib. nakan boža. Zavoljo svojih izvrstnih lastnosti kot narodnjak bil je pokojni Žurman med pravimi Slovenci na široko znan in spoštovan. Kot dokaz omenim med drugim to, da ga je odbor, ki je osnoval leta 1865 Ptujsko čitalnico — na čelu mu pokojni Mihael Herman — s posebnim pismom povabil Jaueza Žurmana k slavnosti otvorjenjačitalnice. Pismeni odgovor, katerega je poslal pokojnik odboru na povabilo, hrani Ptujska čitalnica še danes v svojem arbivu. Glasi pa se tako-le: Od sv. Tiojice pri Slatini, 21. julija 1863. PreSastiti začasni odbor čitalnice v Ptuji! Jaz na Vaše spoštovano povabilo k velikemu zboru priti ne morem, ker mi moja opravila, pa še tudi neki poseben zadržek branijo. Toda jaz Vam želim srečo in blagoslov k Vašemu težkemu delu. Bog Vam daj srečno dovršiti, kar ste pričeli! Vi bodete bvalo od celega slovenskega naroda imeli. Tem vrsticam pridjal je Žurman še v pismu sledeče vrate: Ko novino obdehije, Ino roko plug vrti, Roka žuljev zatekuje. V raehki brazdi zeleni, Marsikaki trn ga rani, Trud ne stiaši ga, ne žar, Preden gojzdi so pregnani, In priganja volov par. Dostikrat vtere lica, Glej 1 ko pride spet srpan, Preden upno zrnu klica, Kjer je pred bil trnja stan, Vendar delati ne neha, Biagonosni žita val Dan na dan se marno peha, Mu zalije truda žal, Leta, voz se urno giblje, Rad od deda govori, Zlata se pšenica ziblje, Duši sveti raj želi! Zdaj z ženicoj pregleduje, Bodito Ptnjčani, Kadost mu srce vzdiguje, Pozdravljoni, In še pozni vnuk ga slavi, Čitavnico bod'te dobili, Rože na gomilo stavi, Se je bod'te vesolili, Mnogo pretrpi ratar, In spravljali slovenskinarod čelo taja vroči žar, Na pravo pot. Marsikaki prasne brst, Naj spoznajo tudi Nemci, Preden grm se ogrne čvrst, Da so tud' sročni Slovenci, Bog nam le srečo daj, Veseli čas, Še za naprej! Kateri je potreben nam, Dolg« smo b'li zaničevani,Štajarcam. V verige zakovani! Slovence živi vse okrog, Zdaj je peršo tud' za nas,Večni Bog! Janez Žurman, srenjski predstojnik. Tako more misliti in pisati le poštena slovenska duša! Upatn, da bode slovenski rod obdržal pokojnika v blagem spominu. Rodoljub.