GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ CTTATEUE OPOZARJAM. da pravočasno oboovi naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako is niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskninjo. TELEPHONE t CHelsea 3-1242 »Utter September 21st, 1»«3 mi Um Pert Office U New Yerk. N. I, Act mt Cmctcm ef March 3rd. 187». No. 89 — Stev 89. ADDRESS: 216 W. 18th 8T„ NEW YORK NEW YORK. TUESDAY, APRIL 18, 1939— TOREK, 18. APRILA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL STAUSCE SOVJETSKE RUSIJE JE SE NEGOTOVO Francoske bojne ladje v Gibraltarju ANGLEŠKO, FRANCOSKO IN RUSKO ZRAČNO BRODOVJE BO NAJBRŽ ZDRUŽENO V "MIROVNI FRONTI Angleški poslanik se posvetuje s sovjetskimi diplomati. — Nikdo ničdsar ne izda o pogajanjih. — V zraku so razilčna nasprotujoča si poročila. — Ruski narod je popolnoma brezbrižen. MOSKVA, Rusija, I 7. aprila. — Domnevano je, da so bila uvodna pogajanja za pristop Rusije k bloku ' 'proti napadom" sinoči končana in da bodo proti koncu tedna prišli na razpravo določni predlogi. Sovjetski uradniki o poteku pogajanj strogo molče in tudi angleško poslaništvo noče ničesar izdati. I oda poročila, ki prihajajo iz Londona m Pariza, postavljajo inozemske opazovalce v položaj, da obširno razpravljajo o zadržanju Rusije v slučaju kake vojne na zapadu. Po nekaterih poročilih je že bila Rusija pridobljena za to, da bo z zapadnimi državami sklenila vojaško pogodbo, po drugih pa da bo države, katere bi napadla Nemčija, zalagala z vojnim mater-jalom. Za nobeno tako poročilo pa ni mogoče dobiti nikakega potrdila. Ze več dni so v teku pogajanja med ruskim vna-njim komisarjem Maksimom Litvinonovom in angleškim poslanikom sirom Williamom Leedsom. I oda kakega posebno važnega diplomatskega u-krepa ni mogoče pričakovati, dokler ne pride i/ Londona v Moskvo poslanik Ivan Maisky. Naznanilo, da bo nemški kancler Hitler pred državnim zborom 28. aprila odgovoril na mirovno brzojavko predsednika Roosevelta, je bilo v Rusiji sprejeto z mešanimi občutki. Nekateri opazovalci domnevajo, da bo Hitler izrazil svojo nevoljo nad tem, da je Roosevelt med 31 držav, katere naj bi Nemčija ih Italija ne napadli, vključil tudi Rusijo in da bo vsled tega Rusija še hitrejše pripravljena 1'orakati skupno z Anglijo in Francijo. Sovjetski krogi glede tega samo zasmehovalno pravijo, da bo Hitler pred državnim zborom samo povdarjal ljubezen Nemčije do miru. Znano je, da je Rusija zelo zadovoljna z Roose-veltovo mirovno poslanico. Toda zadržanje Rusije v vprašanju pristopa k veliki zvezi proti nacij-skemu in fašističnemu napadu je še danes velika tajnost. Po izjavi predsednika najvišjega odbora sovjetskih osrednjih izvrševalnih odborov, Mihael Kali-nina, ki je predsedniku Rooseveltu poslal svoje čestitke, je mogoče pričakovati, da se bo Rusija pridružila Angliji in Franciji. Drugi pa so bolj previ-dni in čakajo na razvoj dogodkov. Ti opazovalci se še spominjajo, da je v septembru Moskva poslala slično brzojavko, ko je predsednik Roosevelt v zadnjem hipu posegel v čeho-tlovaško krizo.' Takoj nato pa je sovjetska vlada pričela ostro napadati Anglijo in Francijo zaradi rnonakovskega sporazuma. PARIZ, Francija. I 7. aprila. — Anglija in Francija ste dosegli z Rusijo popolni sporazum, po katerem bodo zračne sile vseh treh držav združene v "mirovni fronti". Ob istem času pa je tudi Rusija obvestila Francijo, da je pripravljena skleniti pogodbo za medsebojno vojaško pomoč z Anglijo in Francijo. Francoski vojaški strokovnjaki so mnenja, da bi zračna sila treh držav štela 10,500 vojaških aero-planov, ki bi takoj pričeli bombardirati armado, ki hi hotela premeni t i mejo kake evropske države. Zračno zvezo treh držav bo v poslanski zborniri naznanil angleški ministrski predsednik Neville A. HITLER IN R00SEVELT0VA POSLANICA Hitlerju se ne bo mudilo odgovoriti Rooseveltu. Hitler v telefonskem razgovoru z Mussolini- • jem. BERLIN. Nemčija, 17. apr. — Adolf Hitler bo rešil Roo-se vel to v o mirovno i>o slanico kot vsako drugo uradno listino in >i bo vzel čas za odgovor. Predsednik Roosevelt bo najbrž moral čakati na njegov odgovor do četrtka, Ko bo Hitle-obliajal svoj 50. rojstni dan. Hitler bo najbrže zavrgel naslednja dva Rooseveltova predloga: 1. Zagotovilo, da n* bo napadel katere izmed 31 držav, ki jih je navedel Roost-|velt, in 2. Udeležba na svetovni konferenci. O Rooseveltovi po-lanici sta razpravljala Hitler in vnanji minister Joachim von Ribben-trop v Monako vem, kamor jc Hitler |>o prejemu spomenice takoj prišel iz Berchtesgadcna. Hitlerja najl>olj skrbi, kako bi mogel Rooseveltu kratko odgovoriti z "ne", ne da bi izgledalo, kot da hočeta Nemčija in Italija napasti kako izmed držav, ki jih je omenil Roosevelt in kot da nočeta imeti miru. Na vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati odgovor, je nek uradnik vnanjega urada rekel: 4'Sedaj imamo preveč opra I vila s proslavo fnehrerjevega rojstnega dne in nimamo ča-a ; odgovarjati na pisma." RIM, Italija, 17. aprila. — Politični krogi napovedujejo, da bo Mussolini zavrgel Roo-seveltov predlog, da bi Italija obljubila, da za dobo 10 let ne bo napadla kake izmed 31 držav, katere je Roosevelt omenil v svoji poslanici. Njegov odgovor bo slicen Hitlerjevemu, s katerim mora sodelovati v soglasju z osjo Rim-Berlin. Mussolini se je včeraj dvakrat posvetoval z maršalom Hermanuom Goeiingom in je tudi po telefonu večkrat govo ril s Hitlerjem v Monakovem. Diplomati dvomijo, da bo RUSUA JE ODGOVORILA ROOSEVELTU Kalinin p o kablu pozdravlja Rftoseveltovo spomenico. — Rusije je pripravljena udeležiti se gospodarske konference* VELIK NAVAL V ŠPANSKIH MESTIH SE JE SPET NA RAZSTAVO V New York bo dospelo par stotisoč šolarjev iz vse Amerike na svetovno razstavo. — Policijske oblasti so v zadregi MOSKVA, Rusija, 17. apr. — Predsednik Sov jetske Unije Mihael Kalinin je po kablu čestital predsedniku Roosevel-I tu, ker je s svojo spomenico po zval Hitlerja in Mussolinija na mir. Kot predsednik vseruskih o srednjih izvrševalnih odborov je Kalinin pravi predsednik sovjetske Rusije. Predsedniku Rooseveltu j-j poslal naslednjo brzojavko: "Smatram za zelo prijetno dolžnost, da vam izrazim globoko priznanje in iskrene čestitke v zvezi z vaši plemenito poslanico, ki je bila poslana nemški in italijanski vladi. 44 Bodite prepričani, da ji. vaša pobuda našla najtoplejši odmev v srcih naroda Sovjetske 1'nije, ki iskreno želi vara | vati splošni mir." /MOSKV A, Rusija, 17. aprila. — Rusko časopisje je dobe-' s« m l n o objavilo poslanico pred-j sodnika Roosevelta. Hitlerju in Mussolini ju, toda o nji m. razpravlja. v Splošno pa je razširjeno mnenje, da se bo Rusija odzvala povabilu na svetovno gospodarsko konferenco. Ker ima Rusija največje naravne vire, ki še niso izrabljani, bo na tej konferenci igrala odločilno vlogi >- Predno pa bo Rusija zavzela kako določno stališče z ozirom na Rooseveltovo poslanico, b^ počakala, da vidi, kako stališče bodo zavzele druge države, kadar bodo odgovorile predsedniku Rooseveltu. Mussolini kratko za vrnil Roosevelt o ve predloge, in bo po njihovem mnenju potrdil pre jeni in rekel, da Italija ne o groža nobene države, vsled česar se ji ni treba zavezati, da ne 'l>o napadla. Tudi s Turčijo je že deloma prišlo do sporazuma, da stopi v zvezo z Anglijo, Francijo in Rusijo v fronto "Vstavite Hitlerja". Tudi, če se edaj Turčija še trdno ne zveže z zapadnimi državami, pa gotovo je, da bo državam, ki so postavile zid proti agresivnim državam, odprla Dardanele, da bo mogla biti Rusija v zvezi z zapadnimi državami. Obenem pa bodo Dardanele zaprte za nemške in italijanske ladje, vsled česar oo mogla Rusija tako velike, kot male države zala gati s petrolejem in živežem, da bodo mogle voditi še tako dolgotrajno vojno proti fašističnim državam. Generalni štabi Anglije, Francije in Rusije bodo izdelali podroben načrt za sodelovanje armad in zračne wle v$eh treh držav. Vodstvo svetovne razstave v Xevv Vorku dobiva iz vseli krajev Združenih držav prijave, da si bo šolska mladina ogledala razstavo. Te mladeži bo toliko, da bo celo ogromen New York zanjo premajhen. Otroei, večinoma s stariši, >e bodo pripeljali s Šolskimi busi. Do seda j je prijavljenih že štirideset tisoč busov, večinoma iz južnih držav. Ncvvvorška j>olicija ne ve, kaj bo počela. V buse bo stariši šolarjev naložili žimnice, kuhinjsko posodo in razne dru-ge potrebščine. Najbrž mislijo, da jim Im> mogoče v bližini razstavišča prenočevati, kuhati in prati. To je pa seveda izključeno. Poleg tega so busi stari, it; «I raj ve rji niso vajeni voziti po cestah takega mesta kot je Xevv York. DAN DOLOČEN ZA j VKORAKANJE V MADRID SAX SEBASTIAN, Španska 17. apr. — Sedaj je bilo določene. da b«> general FrancLseo Franco 1."». maja slovesno vkorakal v Madrid in bo nadzoroval "mirovno |iarndo." Diplomatski krogi zagotavljajo, da bodo takoj fx» paradi iz Španske odšli vsi italjau.-ki in nemški vojaki. V .zmagoslavnem vkoraka nju v Madrid bo okoli 100,(100 vojakov, toda prej bo še general Franco nadziral 71 »,000 vojakov v Sevilji. 'PARIZ, Francija. 17. apr.— Španski poslani i k J ose Felix Lequerica je v poslaništvo sprejel špansko kolonijo ter pri tem izntzil željo da bi se samski begunci vrnili v svojo do-1 movino. •'Fnwciji 'moramo čestitati kot junaški deželi, ki je vred- NESPORAZUM GLEDE BOSNE Pogajanja s hrvatskimi vodftelji se bodo naj* brž razbila. — Ce ne bo drugače bo Bosna dobila nekakšno samostojnost. ZAČELO ZBIRATI VOJAŠTVO GIBRALTAR, I 7. aprila. — V Gibraltar ste dospeli francoski oklopnici Lorraine in Bretagne, nekaj ur za tem, ko ste se v pristanišču zasidrali dve veliki križarki. Ker je po sredozemskih pristaniščih opažati veliko vojaško in pomorsko aktivnost, so v Gibraltar dospele štiri francoske bojne ladje. V Gibraltarju se je zbrala močna angleška oborožena sila, da brani dve in pol dva kratni milj obsegajoče ozemlje ob gibraltarski pečini, ki je ključ do Sredozemskega morja. i Med fran**oskimi bojnimi la-jdjami ste dve oklopnici Lorraine in Bretagne ter dva ru-šilca Fanatasque in Terrible. Od kod sta prišla rusilca, ni znano, toda njuna poveljnika sta stopila na suho in sta obiskala angleške pomorske obla-ZAiiRKB, Jugoslavija, 17. >ti, nato pa sta rusilca nezna-apriUi. — Pogajanja med SrUinokam odpeljala, ill Hrvati so zadela na nove tc- Ker so prišla poročila, da se v okolici Gibraltarja zbira mnogo španskega vojaštva, so Angleži naglo pričeli graditi barikade ob nevtralnem pasu ; med angleškim in španskim o-zemljem na Severn. Za varnost civilnega prebivalstvo za slučaj zračnega napada so v skalo zvrtali duplino, v kateri bo imelo prostora 1200 ljudi, in več manjšin duplin, v katere se bo moglo po-s k rit i vseli 17,000 prebivalcev. Za civilno prebivalstvo in vojake je na razpolago 25,OuO protiplinskih mask in mesto jc založeno z živežem za več tednov. Visoko na pečici je razpostavljena težka artilerija in protizračne baterije. Ta obramba bo s pomočjo bojnih ladij v pristanišču mogla odbiti vsak napad s suhega, z morja in iz zraka. Sedaj se nahaja v trdnjav! ."toOO vojakov vseh vrst. V nekaj dneh pa "bo pričelo iz Ar.-prlije prihajati še več vojaštva. ž k oče. Beograjska vlada je bila že pripravljena dovoliti Hrvatom avtonomijo, ko se je iz-nenada pojavilo vprašanje Bo-sne, kjer žive llrvatje, Srbi in Jugoslovani mobamedanske veroizpovedi. Srbi zatrjujejo, da je Bosna srbska, Hrvatje pa da hrvatska. Jugoslovanski ministr. predsednik Drasriša ('vetkovič in hrvatski voditelj dr. Maček se do danes opoldne nista mogla sporazumeti. Iz Sarajeva poročajo, da bi Bošnjaki radi imeli avtonomijo. Jugoslovija bi bila v tem slučaju nekakšna federativna država Si*Im»v, Hrvatov, Slo vencev iti Bošnjakov. V Banja I uki, ki leži v seve-rozapadnem delu Bosne, je si noči prebivalstvo protestiralo proti vključitvi Bosne v avto uomno Hrvatsko. KITAJSKA BO PROSILA POMOČI vrnili v svojo i TOKIO, Japon>ka, lt». apr — .Japonska bo prosila dejansko pomoč od Nemčije in Ita na našega spoštovanja.'* je re-,lije, da skupno preprečijo po-kel poslanik. "Toda naša do- itioč zapadnih držav Kitajski. TiK) v i na ni kot berač ob cesti.] Kot pravi list "Niči-Niči" ki prosi miloščine. .le inočna bo to prvi korak do skupnega i la. država in h svojim voditeljem nastopa proti vnanji pomoči de in svojo armado varuje vse Kitajski. To hoče Japonska* svoje sinove in zavzema mesto,.doseči na naslednja dva nači-ki sra je vedno zavzemala na ' na : KVetu-' 1. Z diplomatskim pritiskom na poslanike Združenih držav, RUSUA BO POMAGALA ROMUNSKI 12,000 AEROPLANOV PRO Anglije, Francija in sovjetske Rusije. > TI DIKTATORJEM PARIZ, Francija, 17. aprila. — Francoski vojaški stro- 2. Z omejitvijo trgovskih i interesov teli štirih držav. Japonski kabinet je prišel do zaključka, da " velikanske vo- kovnjaki pravijo, da morejo jaške zmage" v japonsko - ki-Anglija, Francija in Rusija ta- j tajski vojni ne morejo doseči k »j poslati v boj 12,000 voja-1 končnega zaključka in uspeha, škili aeroplanov, ako bi prišlo iker tuje države pošiljajo Ki- do splošne evropske vojne. — Proti njim pa imate Nemčija in Italija samo 10,000 aeroplanov, tajski denar. V povračilo pa bo Japonski* pomagala nemški in italijanski trgovini na Kitajskem, PARIZ, Francija, lt>. apri-Pogajanja ? Rusijo glede Romunske so toliko napredovala, da francoska vlada u pa, da bo mogla v nekaj dneh naznaniti, da bo Rusija zalagala Romunsko z orožjem in mu-nicijo in da bo Romunska dovolila ruskim aeroplanom, da lete čez njeno ozemlje in da bo mogla za slučaj potrebe tudi ruska armada korakati skozi Romunsko. Plačilo za orožje in m uničijo Romunski boste jamčili Anglija in Francija. Pogajanja glede Poljske pa še niso pokazala nikakega napredka in vnanji minister Bon net se se vedno pogaja z ruskim poslanikom Jakobom Su-ritwei* "•EMI n B a D A^-Ntw Tort Tuesday, April 18, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY -GLAS NARODA" fruk Owatd utd Published by ILOTINIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) J. Lopati a, of above officer«: NEW YORK, N. I. Um corpuratlus and 46thJiYear ISSUED ITEKI DAT UCCPT SUNDAYS AND HOLIDAYS on Agreement • • • • • Za aetrt leta » e e eaa aa it««ft»ff*M aaaa 9S.'iO H.3C Be New York m celo leto . . f7 00 Za pol !eca ................S3.r-0 1« looaematfo m četo leto .. $7.;w Za pol leta ................«3.50 Y«u% -OLlil NABOD1" 12HAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZVKEUSl NEDELJ TN NARODA", SI« WE8T Uit STREET, NEW YORK. N. 1. VOJNA DANES IN JUTRI PROBLEMI PRISELJENCA Po svetovnem požaru je nastopila kratka mirovna doba, ko je veljalo ge-lo: "Nikoli več vojne P* Na žalost človeštva vojna ni spametovala in po tej kratki -vmesni «lol>i se je začelo o!x>rojevanje kakor še nikoli. Vsepovsod se pripravljajo za novo vojno, ki po sodbi strokovnjakov ne bo več čisto vojaška, temveč tudi gosftodarska it. preti vsem duševna stvar. Vojaška vojna obsega uporabo vojaških pripomočkov To je stvar vojakov, toda vojna umetnost mora cb-egati v-e, kar spada k pripravam za vojne, in te priprave niso samo v«, jaškega značaja. Bolj nego kdaj prej pripadajo Uidi širokemu področju politike. Nobena vojna se ne pričenja tam, kjer se je zadnja končala, kajti vse se neprestano spreminja. Politika, mati vojne, postavlja vedno nove naloge, čeprav so smotri lahko stari. Vojne izkušnje so važne iu ne smemo |»ozabiii nanje, t It ba >e je pa vedno vprašati, da-li se niso včerajšnji pogoji spremenili. Naukov vojn pred svetovno vojno v marsičem niso r. j »oštevali, drugače 1 n. pr. Iiolje spoznali j h »me ni strojnic »»»Vsaklo bi zaslutili nevarnost otrdelih front. Vojne od L 1M1S. dalje ne dajejo pravili smerni«' za bo dočuost. Poljsko-ruska vojna 1HJ0. je bila le nekakšen dodatek svetovni vojni. Poljske edinice še niso bile trdno povezane, ruske divizije pa to niso bije več. Na velikem prostoru -o si borile razmeroma majhne enote. Boji v Vzhodni Aziji iu Abesiniji za evropsko vojno že zaivoljo ogromnih prostorov ne prihajajo v poštev. Pri bojih v Španiji so bile vojne sile in količine materiala prema j In h Potrdili so samo često nauke svetovne vojne. Zdi se pa, da je zmotno tisto naziranje, ki meni, da daje- j da j«' bilo Sam je zakonito prišel oče pa nepostavno. 1 VPRAŠANJ K: Prišel sem v Združene države meseca julija 1!*24 skmpaj s svojo malerjo, oba kot zakonita ipriseljeiica. Moj oče je bil že tukaj, pa je prišel nepostavno kot mornar leta 1!>1>.!. Sedaj s« m 21 lei star. Ali morem postati ameriški državljan? OlMJOVOR: A ko je vaš prihod 1. 1«• bili lahko pobrigali za naturalizacijo leta naza j. stvo? Ali Luni imel kake .sitnosti radi odhoda iz Amerike? OlHiOVOR: Prvi papir vas ni napravi ameriškim državljanom in zato vam ni odvzel starega državljanstva. Vi niste -«• zaprisegli z ve-1 oho Z«lruže-nim državam in imate pravico pfvmUditi s«'. Dali vam 1h -tarn domovina dovolila po vratek, je odvisno od tega. da li vanr n jihov konzul iz la pas Državni prezident Francije Predsednika republike Francije volijo v sejni dvorani Versailles kega gradu, voli ga pa takozvani "narodni zbor", ki ga predstavljajo senatorji in poslanci, okrog !MM> parlamentarcev. Bodočega državnega poglavarja izberejo z absolutno večino z enkratnim ali večkratnim glasovanjem. VcrsaiU- port. Ameriška oblast vam I , ualnHillil Z,M>I salll° gotovo ne bo zabranila, «k J0lll,.ajri. jin.,|. pa j s svojo ženo pripu^Vn v i lagal Ustanovitev avtonomni Združen«. dižave na znea-en jillllol\lAiU ljske blagajne, obisk. rad pa bi dalje tukaj Predsednik republike posta ostal z oziroui na svetovno raz- m. |a|,k0 Vsak framoski volilni stavo. Kje naj zopro~im za |m» daljša njo? Ali mora moja že na posebno zapreki t i ? Peter • • OlKiU\'oU: Za prošnjo I, vrste služi posebna tiskovina. Form -ki >c naziv a "Appli cation to extend time • • I' temporary stay.V Lahko dobite ti kovino oo izvolili tako sinm enega držav nega poglavarja, in sieerJulc -n tne vo vel javen v-a j za šestde-et dni : Ijo ne more storit, ničesar. — če/ dan. do katerega In mm« na Brez njegovega ) »odpisa ni -i eer vel javen noben zakon, prav lako pa ni veljaven iioImmi z.« koli, ki ga -am |M»dpiše, če g;, obenem ne pinlpiš > tudi mini -tr-ki pred-ednik. miiiistr skem -vetu sieei pioilsediije. t• »da njegov vpliv tu je sililo vprašanje o-ebnoga ugleda. — Ima tudi pravico veta, ugovo ra proti v.-ein tnlločitvam parlamenta toda o*I I. 1^7"*. >, lal.je ostati tukaj Ako imate | tak potili li-t. ve boste lil žkoiic i imeli uikake težave dobiti i»o dalj-atije. Zakonite obresti. Z.i ? -- lil ....................I »in. * 1-7«» ....................I »Iu. * «:.*»» ....................1 »iu. XH».7i» ....................Uin. $J1......................l»iu. 1IHI0 fll.— ....................I»iu. Juou •J. M » ::>mi V (talijo: Za $ turn * 1- ♦ •_-.». $ r.T |ilgrn» »urr.— lAr luo Mr into Mil SvOtl Ur lUMJ l.lr JOOll Ur 3UUU KKIt SK CKNK SK1»AJ HITKi Mi:\JAJO SO NAVKDENE LT« NK IMUlVUŽENE SPREMEMBI «;«»KI AM IHII.I Za izplačilo rrfjih iimkof k«l .C>mj »atrdnin, bodisi v dinar* jih »li lirah. domljuJnM It boljše po;o)f. NUNA NAKAZUJE IZVKJŠ4 SJKSIO I'O ( ABLE LETTER ZA I'KISTOJBINO $1__ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL It( REAU) !lfi \\. IRth ST.. NEW YOU K V PI {ASA N.l K: Ali imamo zakone v Ameriki, ki omejujejo obrestne mcie.' OIMJUVUK: Vsaka država je ustanov il,-! zakonit«- mere ob rebne zakone. ... ..... - i i , ,- . ... . .. , ,, • . . Lahko s privolitvijo senata po-. »<»rku. v doliefu. III.. ( levelan- ki omejujejo olirestno nuno na , , * ,. 1 . « , , . , slansko zbornico ti di razpust!, du. «>.. ter Pittsburghu. Pa. POZDRAV IN ZAHVALA. I 'redno i 11 »o t n jem kom "Saturnia"* proti domovini. enkrat t>rav parm- stari lepo noU'ii francoski državni pre«l-• l»ozdrav Ijam v-e moj«* sorodni sednik ni uporabil te pravico. I Ko. pri jatel je iu znance v Xe\v i jo moderna orožja pogoje za kratko, udarno vojno, za hitro premagan je sovražnika. Se vsako orožje je dobilo svoje proti vito orožje. Samo posest premogočnega orožja tehničnega ali kemičnega značaja, proti kateremu bi nasprotnik ne imel na razpolago protrv-nega orožja, bi dala upanje za kratek j»otek vojne. Gospodarstvo bn imelo v bodoči vojni silno ulogo, zato l>odo te vojne vojne zavezniških sistemov. Treba jo računati tudi s |»ovseni novim orožjem, orožjem propagando, pri čemer Ih» imel radio velikansko ulogo. Razen vojne na kopueui bo seveda tudi zračna vojna dajala velikim borbam prihodnosti svoj izraz. Mnogi pa zračno orožje precenjujejo Nauk generala Douheta, po katerem bodo letala odloča lu v bodoči vojni, se je izkazal za pretiravanje. knjige Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošNe: $t? rf UTOŠNJA /JilKHA INKBUr. KMillKfK H.VJMiKi TRETJI ROD: Povest spi^u i a/J z t; xui'ASC VEČNE VEZI: Povest Spisal !>K. IVO SO lil,l KARADZORZEVCI: Zgodovina Spisal: J. OROŽVS VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA'9 NEW lOBK, N. Y. Nedržavljani in WPA. VPRASAX.IK: Opazil ^em. iuur»go ne državljanov odpirščenih imI \VPA službe, čim .H- predsednik imenoval novega \VPA upravitelja. Kakti more on opravičiti odpuščanje ljudi, ki so očetje dni žine * OIXJ4>V(>IC: Odpustitev vseli inozeiiieev od \VPA je {Histalo obvezno vsled zakona, spreje te^ga <»il kongersa. po katerem se denar, dovoljen za WPA, ne sme vporabljati za plače ali mezde ne-državljanov. Deklarant je ?e inozemcc. VPRASAIX.IK: Vzel sem pr vi paipir, ali vsled uozaiMir.|e iu»sti nameravam povrniti | ^ movino. Kdor ga ho- | / Če naročiti za svoje I J sorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. — ^ f Naročnina za stari ^ p kraj stane $7. — V | j| Italijo lista ne poši* | Jli^mo ■ ^ a samo MaoMahon je to neko«' tv«'gsd in nato je moral odsto j piti. Francoski državni pred-ed liik ima samo eno pravico, ki jo lahko izkoristi po mili volji in po -vojem osebnem nagnjenj li. in to je pravica, da kak šnega na suirt obsojenega po se zahvalim Mr-. A. ter Mr. Markoviču. ki prišla po-lovit na par- I .epo (Slat z. sta >e ni k. Lepo s,, na trm mestu zahvaljujem tvrdki Sloveiiic Publishing Co.. kjer .«o mi vse lepo uredili, kar >e tiče nabave potnega ii-ta. rezervacije ka- milosti. Seveda izbira o j bine itd. Poskrbeli >», da r^om se bo, ki ji preda sestavo nove vlade, a pri tej izbiri se mora ravnati po političnih okolišči nah. ŠVICA SE ZALAGA. Švicar-k i zvezni .s vet ji' -kic nil. da se morajo povečati vm-zalogo kave. sladkorja, riža, olja, maščob, .si rovi n iu pol labrikatov, nadalje zaloge zrine in sena za živino. ADVERTISE IN "GLAS NARODA' dobila eno najboljših kabin na parniku, v kateri bom »ama potovala. Xaj omenim m*, jaz Že tretjič potujem skozi to ivnlko. ter tih bila v-aki k rat j prav izv rstno po-trežena v v-eh ozirih. Rojaki in rojakinje, kadar |»otujete v domo vino. ali rabite kakšne drugo t< zadev ne informaci je, obrnite se brc/, skrbi na to staro in pošteno tvrdko. ker prepričana selil, da ho-te deležni iste jmi-♦-tro/be. kakor podpisana. Kličem ua o pričel' Ribničani - krošnjami botliti po svetu in - j služiti lo| h* deiiar«*e. so r«'kii Kočevarji: 4*'.Mi tudi!" lu - o si tudi oni oprtili krošnje ter liajdi z njimi j»o svetu s trebuhom za Kruhom. Sklical je torej župan Urbar občin-ko sojo in povabil nanjo \ -o možake iz ribniške doline. Potlej "o tamkaj napravili cel Uijni načrt. V pečeh, kjer |»očejo glina -te pisfere, lat vice in konjičke t na pi-ko, -o -i ribniški možaki s | m'k 11 glinaste puške. In so -i jih zadeli na junaška ramena, -i jih iiaba-ali s fižolom in pri -ča kova I i na Jasnirj Kočcvar je, ki so se - krošnjo napotili po širokem s vetu. Vnela s». je bitka, gromozanska 1»itka ! Itihničani -«» treljali fižol i/ svojih pušk in divje gle«iali i*; renčali, da bi neljubo koliku reneo v beg nagnali. Toda fi žolč ki niso okrogii kakor krogle! Xič čudnega torej, če >d Ko čevarji končno na kresa I i Rib liieaiie in jih napodili.. . •' Xe. tako ne bo šlo," so p • t loj dejali in se znova zbrali ua skupen posvet. Na predlog župana Urbana so vsi ribniški možaki zgnetli iz jjlinc velikanski top iti ga s|iekli v peči, kjer so sicer pe kli glinaste piskre in latvice in konjičke ua pisko. Potlej je velel župan Urban po vsej širni ribniški dolini razglasiti, naj ljudje prinesejo pred občinsko pisarno vse stare žeblje, copate, razbite lonce, počene lat v i« e, stare 1110 tike in podobno ropotijo. Ko je bila ta zbirka končana. -o Ribničani zmagoslavno zapeljali svoj ločeni top na vrli Jasiiice. "Pokažemo vam zdaj!' so za žugal i proti Kočevarjeiu iu pričeli basali v ločeni top v-o nabrano Šaro: stare žeblje, co-pate, razbite piskre, počene latvice iu stare motike. Vsi so >o |Mjtlej zbrali v vr sti na obeh straneh topa, in ži. pan Urban je imel slavnostni govor o zgodovinskem j»oiuo nu tega krutega orožja. Po končanem govoru je žn pan stopil k topu. potegnil za vrveo. — Bum! tresk! re-k! ausa! joj in pre joj! — se j j i a zle tel Ion čoni top iu razpršil na vse strani stare žeblje, copate, razbite lonce, počene latvice. stare motike ju podobno ropotijo. \ sj Kbiiieani, ki —t ob -dra neb topa pasli zijala, so ranjc ni popadali ua tla. Župan Urban pi je zmag<* slavno korakal med njimi ter jih tolažil: i4Kaj luwete, ljubi moji, brez žrtev ni iis|M-lia! Tu nao koli je ros v s,, ranjeno, ampak mrtev ui nihče, hvala Bogu! Zamislite pa se samo, kakšen je učinek toga iz.-trelka šeb pri Kočevarjih. kamor je bi' poslali, če je že tu opravil tak žilo gromozansko delo! Prepričan -eni, da ua Kočevskem Pi |žive duše več!" Tako jih je |H»tolažil. Naložili so )M»llej če pin jo raz t reščenoga lončenega topa ua voz, pognali konje z vozom proti Ribnik iu oošantali za županom lTrbanom v svojo zmagovito dolino, K**ODA"~~lU»r Itrf Tuesday, April 18, 1939 k, rii>i To mi j«« bilo usojeno. Nuj si otmletUijeui vMt i« zadevo tako ali tako, puvwtl vidim »loliri nezuMljivi fM>t iiMhl«'. rsojino mi je bilo. tla M-iii se |»oio-čil z njo. • l*retl kakimi «»timi leti iim' j«* 11 H) j stric uvedel v družino |ii*ekaj**val«*a lloraua. Takrat lili je bilo dva iti dvajset let in sem študiral filozofijo. Z dva in dvajsetimi leti in kot re-V»u >tudent fib»z«»fi je je človek zmeraj lačen in žejen. Moji -larši »»o J »i I i I »a j t ar ji na deželi in me m i-o mo^li k«lovekaj j »odpirati. Zatorej >4*i 11 >e razveselil d rn/i m- Iforaiiovc. Bila je vpiav nedelja. ko sta me )to>}nhI in go-1ta Horanovit pi i j««/jio nprejela in me jako ljubeznivo in Im^ato pogostila. Po kosilu sta.^la oba gostitelja /. nitojim strieeni v salon, da bi vrgli karte. Jaz Mu se hotel koj tfiotoloviti. a strie mi je namignil, da moram še ostati. eeš> da ibi se ne spodobi I o. da bi koj |m> kosilu zbežal domov. (i o*- j mi lloianova ine je jx>yrlt»-dala s svojimi sinjimi, vodenimi očmi in mi prijazno reklu: "Oosfitil študent'Im» pa mpdtcn našo Neli malo i/praševal, kuj-ne y Prikimal sem, ^nj vendar nisem nm^rl reči. da nočem. Kot l»i trenil. j«> služkinja prinesla veliko šoMio tablo s stojalom v -ot»o, in koj je bila tudi mala .Veli, "Izvrstno >«■ Ih>š zabaval,'* mi je dejal strie. 4tWli j«* jako mrkavna in fino dekletce." je so bili svolli kot predivo in ho obrobljali rožnati obrazi-k z majhnimi' kodri. R«*-nično — prekrasen otrok t Xasiuebljul sem .se ji. a ona je nepremično stala pred menoj iu -me je }?h*dnla > svojimi čud- MOJA USODA nuiiti. re>niri očmi, da sem bil kar v zadregi. Nikoli se nisem znal vesti z otroki. Dolgo ča-sa *va oba molčala. Slednjič je tnala X«*li vatela kredo v roko iu j«* z nerodnimi črkami napisala ,'na tdblo: *4Vi." — ** To -em ja%, kajne?** sem dejal in sem se uamnehnil. Ki mi odgovorila. Tedaj mi je šinil« v glavo, d;t menda vendar ni glmlionenia? Začul sem, kako s<«n v svoji zmedi ves zardel. Nelina roka pa je pisala dalje: UaraJta!" Moj smehljaj je bil z laj m alee prisiljen. Pri tem pa me je venomer resno in pametno gledala. (Vz čas je nppusala: "Osel! Ti^we? — Idiot!" Mene je bilo že -trab in groza. Bilo j<\ ko tla »o malo bitje vi* o meni nekaj strašnega, ki da jo je prisililo, da me je na ta način opisovala. Zdaj je kredo odložila in je pristopila tik k ifieni. Iztupnil se*n roko in sem si otroka |x>sadil v naročje. Neli me j«' gledala nepremično dalje, niti trenila ni. dvignila j«* roko in me tako u-štkpnila v nos, da so mi solze planile v oči. Ogorčeno sem jo iiostuvil na tla, iu sem po1x>ža1 svoj ubogi, tomnordeči m K ki me je prav močno skelel. Ko -e j«* bolečina malo polegla. sem dvignil roko in ji požuiral. Najrajši na ibi jo bil pretepel. Njene oči .so bile še zmeraj uprte vame in so bile še bolj zagonetne kot pre j. "Takoj mi to izibrr&i!" sem rekel in jwykazal na tablo. Neli ■»e ni niti zdanila. Ko s<«nt se pa pripravil, da bi jaz izbrisal jtsovke s table, je iztesrnila roko in mi dala liudo -/aušnieo. C'lovek si ne bi nikoli mislil koliko moči ima takale rokica. Brez dvoma sem bil jako bedast v obraz, ko *ta tedajci jfos j h h I in ijosjia H o ra nova vstopila v *iobo. "Kaj ne. da s«« čudite, kako je naša Neli brihtnaV' je rekel gosjtod Ho ran dobrohotno, a jaz sem molče (Nakazal na tablo, češ: "Vam Ikhu že pokazal, ka- 111M Najboljši prijatelj v nesreči vam je: i I • SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA i PODPORNA USTANOVA Sprejema možice in ženske v lelili od 16. rlo 50, in otroke do 16. leta starosti. f'l.ANNTVO: 52,000 v I'KKMoZKNJK: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59.S. Lawndale Ave.. Chicago, ill. ko je vaša Neli brihtna." A te-daj sem pa že tudi videl, kako so | m is led nje črke psovk izginile izpod mokre gobe, ki jo je Neli držala v roki. lloran jHisnitHbljivo pripomni 1; **Yi-dva bi bila nekoč še fleten parček, iCos|M>d filozof!" Odtlej se nisem nič več prikazal |>ri Lloranovih. Zasovražil sem to družino. Male pun-čare sem se spominjal le š,. z občutki l>esnosti in groze. Opravil sem bil -voje izpite iu 8'in dobil službo na deželi. (Vz enajst let so me sltNlnjič prestavili v glavno mesto in moj š-*klcp, da ne Ikhu nikoli več obiskal lloranovih.fi' mi je za-zdel jako otročji. Saj mi j<* bilo še trideset let. Za t o roj sem s«* vdal želji svojega dobresra stfriea in nekeun i|iod iu g<»s|in se skoraj da nista nič ^postarala. le iz male Neli je nastala ljubka mlada dama. in samo njene velike, zagonetne oči so ostale ioitiinjnlo tistega dneva, ko sem bil prvikrat pri Horanovih. Nenadoma je rekla: "Rada bi, da bi večkrat prišli k nam; tako si-m vesela če ste tirkaj." Kar prestrašil sem se njenega zvonkeura glasu in odgovoril sem, le da sem kaj rekel: »polzelo iz njenih ustni«. Sklonila se je k meni in je svoje ustnice pritisnila na moje. A" glavi se mi je zavrtelo, zakaj njen poljub me j<* — ne veni zakaj — spomnil njene za-tršniee. Odrinil «-ent jo od sebe, strmel sem vanjo in iskal primernih be-ed. A š,. preden se lili je ] H »s reči lo izreči besedo. so se |M>javili starši in moj stric na pragu. "Prav tako, kakor takrat," sem si dejal. "Mama." je zašepetala Neli "pravkar -eni se zaročila z lii-hardoni.** H«it«-| se 111 umivar.fali. kričali, a njen«' roke so -«■ oklenil«' mojega vratu, sklonil sem -e k njej in — jo poljubil S leni je usoda sklenila svoje tlelo, ('oz dva meseca j<* l»i la Neli moja žena. Njene o»"i niso zdaj nič v«-«v- zagonetne. Ultraviojolična svetloba pod-pira policijo =- Še pred kratkim je bilo mogoče ugotoviti prstne odtise samo na gladkih telesih, najlni-1 je na gladkem les ti. kovini, papirja in steklu. Se«laj je kolui-ija s spektralno znanostjo na šla možnost, da ugotovi »odtis«« na kakršnih koli površinah. Kriminalistična vrednost nove meto«le je velika. Kakor s bora j pri vseli izumili je bila temeljna misel tudi tu preprosta: -^re za kemično reakcijo med srebiovint notra (»na m no* ver molčeča, iu jaz se bdjim le tega: da ne bo svojih siainh navad iz otroških !«'t kdaj kasneje prinesla \ zakoit->-!<<» življenj«'. torn in soljo. V bistvu je liosto pek znan vsakemu ljubitelju fotografu. Potrebno sol daje — prstni odtis. V-ak lahko ve, da Vsebuje Zll«jj sol. Po dolgotrajnih poskusih je kemični laboratorij nevvvorške {»olie.ije izdelal ta po-topek: 1/. destilirane vode, desettnlstot-nega >rebr»»vega nitrata in nekaj oetove kisline, sestavijo me-šanieo, S to mešanico namaže jo valje ožemalnega stroja in -t i sne jo skoznje blago s prstnim odtisom. Blago prišle j»c-tem v temnico na obsevanje z ultravijoličnimi žarki. Pri tem se klorov natrij v o-tankii. znoja v«*že v klorovo srebro. Prstni odtis potem - petod-fot nim amonijevim Millalom lik- ■ Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si ^ Slovensko - Ameri-F*7^ kanski Koledar za tsr leto 1939. si m jo, na zailnj«* pa blago s prstnim odtisom zlikajo z vročim železom. < 'e sta kriminalistični kemik in krojač dobro opravila svoje delo, sta policiji pripravila "čudovito lep" prstni odtis nr. ovratniku -uknje, namiznem prtu ali na kakršnem koli drugem predmetu, ki ga doslej glede prstnih odtisov ni-<» inogl' z uspehom raziskavnti. Vm> na-«ialjne je potem stvar zasledovalne službe. uuiuin.jitaimii.,.■iiinitaiif. ,«biici«it|t|i,B>tittits»v.-hiiihiiii,jhimuniu.-.iiimiu,, .......................................................................................................................................1,,iiitiiiii^li):imiii»hli,iiitiuui,li.ini«ui,lli„i iitniiii'^''MuiihiiI«--''luimitn •liiiimn" 'hiHimia 'i.«i(!„ii;•,,»iu;»ji>l' T'«titftlln»''i^*:imiii«?l|»iit.ii.|i,-;ltiHi'»inimoi1 ''ushmiM1'''immH' '»Huniii' l;'i!!i!mt» !|»iniiit'l'li"iui»H>!l|'i IIIH 'M Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos iti i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada mod mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MARKO SKNJAMN. SLOVENSKI KOBlNSON_ 75r MATfcKI.NA ŽKTtV. 21« strani. Črna .............- -«« ZHuiiuiTR | m vest iz ilaliuatiuski'KH /.lvljt-nj« MLADIM S K t" KM (par krasnih trtic pisatelja Mrška) ______________________________________________ ŠALJIVI SLOVENEC 25c MILIJONA« UKKZ DENARJA, spisal C. Phillip* Oppfiibeim. J>- strani. Ona ................ 73 Im RkrajiHNstl u:<|H*t riiinaii iz inixlernpga iivljeuja. <>it|M-ult«>ioi Jt> zuani an^i^Hkl ro-nu«)|iiifc iKjzuaii jmi «vl«'tn svt-tu MIMO ŽIVLJENJA. C^ i»an Cankar. 23» str. Cena .tM M El) I'AUARJl IN Z11RAVN1K1 Spisal J m uku Kač. lil* strani. Ceua........ MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Onal.'l Zannalro delo. ki 1k> ugajalo vsakemu člla-tclju. IVevml prav tih* ne zaostaja za originalom. MRTVI «;OSTAf ................................-....................S5e R es vas. ♦ »* je dejala, sem izustil "Hes in tudi na liuti dan rada mislim, ko ste bili prvikrat prišli k nam v "Ali tudi vi in zardel. "Tudi jaz." je s poudarkom odgovorila. "To j«« bil najlepši dan mojega življenja." < ki -/.ačudejija sem o^trmel. Ali hm* je imela za norca, ali se pa ni več s|»ominjula svoje paglavščine .* Hotel nem vljudno preslišali njeno pripombo, toda njene zagonetne, tak trezne oči so me podražile, tako da mmii se -|>orogal: Ali se pa t-udi s|M>minjate dražestnib imen, ki ste mi jih bili dali!" "Tudi teh se .s|Hiiiiijiijani," je *anjavo odvrnila. "Tu
  • dražil uj«Mi železni mir. *4\%inra s«- s|>oioinj;im." je bil odifovor. "Hm." senu ra>sl»urjeno od vrnil. "mi morete i»ove takrat Iwlof* "Jims. ia/. sem v»- mteia ta k«;- rmla." j«' rekla prav tiho. Osmtlfi sem stnn«*l vanjo. "T«la — t«nla dov«»li»e, to s0 bili fia /-ntlni dokazi ljtil>czni." sem za jecljal. Vstala je in .se mi približala. Nehote -eni dvignil roko v za ščitu '/.tikaj njem« oči so se prav tako lesketale kol takrat. I)e-Jlala se je, ko da ne opazi moje kretnje. "Ali niste vi n't^oii mislili na*mc "Nikoli — to Ke i»ravi. včasih že, kadar sem se jezil. «la vas takrat uisem s>re4«^>el,M sem rekel Ln boječe ofuizoval njene roke. ^Ljubim vas," je nenadoma 50t .11 AGITATOR, romati, spisal .lanko Kersnik. 93 strani. Cena S1.00 Kersnik j«- i»oleii Jurc'lfa naš .mjl>olj iK»lju-tleil pisatelj. Več del. ki jili JurW- vsle«! Im»- lezul ln Kuirtl ni mogel 7-avr.šlti. je Kersnik ii8|MHU)ske, 7- strani KMEČKI PVNT. spinal Auk. Arms /«k|»yIiid na^egh kriM-*.i J** yjt«ml«»vInn n»»|»r»» slanili Imjt-v. H«Jm p Turki in grn.Vakl. "Zs«»nil kliniki (Kini** Jr itiiijilfrtko ii|*lu! Slavni hrvalHkl pis:ilflj Ktsmmi r.> man b<» slrlternl s uillkonj {»redita1. KKAIJK\1^ IN BERAČ ..................................... KRVNA OS VET A < povest Iz abrufckih |ora> ..... I .A BOH KM E. Spisa: H. M«rjp-r. 4 nn»ftnik<>v v l*arl-Knjiga t* svetovno znano de".«. LISTKI, fKs Meftkok. 144 stran! ............ MALI KlATRt (spisal Mark Twain) ----------- MALI LORD. pisala Franres Hodseson Harnett. ItS strani. Cena _______________________________ Gtohoko zasnovana povesi o otroku, ki gan«* Odljodnega >ndafta. De^ek je l>lod ameriške vzgoje, ki oe (xrzua ralik med bogatini In leteli. pač po zna razlikovati le mod dobrim Stlrl zanimive Prtlee na Sega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, iflnl Ivan Albreht 1M straat. SSe Me iS ..n Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskib pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseli stanov — 202 - trani.........50 NAOEŽNA NI KOLA JAVNA Spisal V. M. (*aršin. 113 strani. Cen* ......... JI Junak* romana blodijo in Rk«»t1 temo življenja. Vzpenjajo »e kvišku, a »redi j.Kia omasajo. NA&A I JET A, spisal Milan Pueelj. 1Z3 strani. — Cena vez............. .7# Broš............ M Knjlg:i rs* huje dvanajst |«vestl pisatelja I*u-glju. ki j.- js/nal duSu do1—kmet« kot l<> malokdo. NADEŽNA MKOLAJAVNA Spisal V. M. (iarštn. 11^ ztrafL Cena.....S5 Junaki romana l»l«nl»j«> i" »»vaio skozi temo življ.-tija- Vzi^njajo s« kviasu. a sr«?di pota «>tna^aju. NA INDIJSKIH OTOKIH -----------------------------»•• NA RAZLIČNIH POTIH ................................ NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo vo- zuna. 115 strani. Cena ------------------------------ Knjiga vsebuje "niisll. ki so ae rodile v Človeku v prvlb letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spisat Cbas. BnutWalrf. 11« strani. Crnn.....................................-........... *** Verna slika pestrega vellkomestnega ilv-ljenjs in spominov nanj. PINGVINSK1 OTOK. spisal Anatole Franee. 882 strani. Cena ....................................—.............- To Je satira na fram-oske pretekle ln sedanje razmere. v tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavlJicL PLAT Zy 0NA, spisal Leonid Andrejev, IS1 rtr. Cena Poleg naslovne i»oveatl slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, otMAC "Misel v megli*' ln **Brexdno*\ PARIŠKI ZI.ATAR ----------------------......... POŽIOALEC ______________________________________ POSLEDNJI MOHIKANEC — PATRI A (povest b Irske zgodovine) POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver MeMie. — 7» strani. Cena ________________________ Knjiga vsebuje tri povesti nailega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njersf misli ao globoko ln mehke. Posebno ieuske so vnete za njegova dela. .tt PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izltranl la pro-, ■tega na roda. C 3eua ..................... PKAPRElANOVE Zt.tIDBE--- PKKiODBLCEBEUCE M.VJE, trd. PRVIČ .MED INDIJANCI. Povest Izza Časa odkritja Amerike. Ona ................... KKVOl.l ( I.IA NA PORTI t.AI>KEM----- RDKCA IN BELA VRTNICA ...........-......... Ste n 7te KAKO SEM SE JAZ LIK Al., spisal Jakob Ale-fcevee. TRI knjlre po lSe. 1H» in 114 strani. Cena ........60 vsak zvezek. Vsi trljo........ IMsalel) nam v teh treh knjigah opisuje u<*odo In življenje kmetsk«-ga fanta, ki so ca stsri-M iMtslall v Sole, kjer so Je Tulriteval r. Isst-niail sre»|«»tvl ter z»iaj laiie. zdaj l«-*J«-. lezel od ftole do fiole ter si slednjih |irib«irU v tlvlje-njti rae<*to. f»o ksterem Je stremel. KnJI»» mt> pisane tlvslino. Ob Wsnlu s»- 1m> moral ^Ita-tell vtWTtrat od wm cssmejatl KAJ SI JE IZMISLIL l>OKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 strani. Cena__________ Menda nI bilo pisatelja na avetn. ki hI Imel tako livo domišljijo kot jo Je Imel Fram-os Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vironirtle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, snbmarln, polet v stratosfero Itd IM PTICE SELI\ KE. Rabiudranat Tagoro. Trda sea. H4 strani. Ceoa ______________________ l*rgeov«»ri, eseji iu misli slavnegs indijske-g» pisatelja. Student naj ttti — naA vsakdanji K Rt II. spisal F. K. Finigar. 8« strai'T Cenn M Naš mnjsierskl pri|Hive«lntk nam nudi v teh dveh svojih delih obdo duAevnega užitka. PRAVI«!ICE. KuKitinik. 11. rvezek. Cena.......H PRVVIJICE. H. Mayer. al preveč, kot pa bi um mogla še kaj natve-ziti. Vendar ne jokaj! S tem ne napraviš nič dobrega. Pojdi sedaj v hotel in počakaj na svoje stvari. Potem se bofc odpeljala v Monakovo in bdš počakala na mene. Kdo ve, za kaj je vse to dobro. Mogoče boš kmalu dobila novega častilca. Saj pri meni je šlo vse tako naglo. In če ne, tudi ne bo tako slabo. Moj tast me bo že tako dobro postavil, da bo dovolj tudi za t obe, Štefica." 4*Cc pa te Hans ustreli T*' zopet stoka. Baronu je nekako tesno pri srcu. Zelo prebledi, toda kale mir in navidezno brezskrbno pravi: 44Nikar se ne boj, Štefica, Ritflberg ne bo jiosebn« dober »trelec. Skušal ga bom raniti, da .ne im> več za boj. Strel v desno ramo in > vse verjel. In pri njem bom imel še večjo veljavnost. fV se mi pa pri dvoboju kaj »godi — pa o tc*n rajši re govoriva. Štefica. Soložcnju. Cez nekaj časa gre ka njo tudi baron z zelo jtotrtimi občutki. Han* iečr takoj naravmrxt v hišo. Nenavadno čuden občutek }.«» |K>|oti. Neko tnžko breme je padlo z *ijega. Spoznanje, da ga je Štefka varala, ga niti ne boli. Samo j*-zi ga, da ga je varala tako nesramno. Ločitev oil nje mu ne povzroča nikakih bolečin. Km no roče si, kak norec je bil, da *c je vedno mučil z očitki, da Štefke več ne ljubi in da ho vse njegove misli obletavale Plavijo. Ko pa to jezo premaga,' ga obide nekaka opojnost. Progt! Svoboden! Tako bi niogel kriknitL Pretrgana je bila veriga, ki si jo je v neumni zaslepljenosti obe>il za vrat in ki um je več mesecev težila srce. Sedaj mu ni bilo več treba stopiti v zatkon, za katerega ni imel materinega blagoslova. V njegovem srcu je gldboka hvaležnost do usode. Sam sebi se zdi kot nanovo prerojen. Hitrejše, vedno hitrejše gre, da čimprej pride do Flavije. Sedaj ji inore /topiti nasproti s čiato vestjo, sedaj ji sme pokazati, kako draga je njegovemu srcu. Flavija! Flavija! To hne Obdaja vse njegovo hrepenenje. Najrajši bi ji >edaj takoj priznal, česar dosedaj niti sam sebi ni priznal, da jo ljubi. Tedaj pa ipomisli na dvoboj, in ta misel nekoliko zasenči njegovo vpelje. Misli, da mora barona pozvati na dvoboj. Kako ncunmo je vse to! V resnici bi moral biti baronu še hvaležen, da ga je rešij težke verige. Toda tega #i ni smel primati. I>voboj mora biti, četudi je to samo formalnost. Njegov namen ni, da »bi barona vstrelil. Baron pa menda tudi ne bo hotel svoje (pregrehe nad njhn še povečati. da bi ubil moža, ki ga je razžalil. Vendar dvoboj mora na vsak način biti. fzrd dvoboja pa je dvomljiv. Zaradi tega Flaviji o svojih občutkHi do nje ne sme ničesar izdati, dokler dvoboj ni *končan. . Največje vprašanje zanj je sedaj, ako 11*1 Flavija ljuil»e-SOO tudi vrača. Da tnu je od srca naklonjena, je vedel. In •edaj ti tudi ipriana. da m je vča-sih razlagal v svoj prid, ako jt vidH, ^Ja je Flavija zardela, ali prebledela. Ne — br« briina ni bila proti njemu, četudi je takrat po smrti njegovo mimo pristala, da med njima ni mogoča nobena creea. Ali (pa mu je takrat mogla kaj drugega reči? Njen deti ponos ji v«-ndar ne l»i nikdar ilovol i I, da bi mu kaj dru- odgovorila. ko je vedela da je že zvrean s Štefko. Flavija oe ljdbi nikogar in ker je sedaj prost, si bo zaboje ljub<«ni pridobil njeno ljubezen. O — kako je to krasno bitje! Popolnoma drugačen občutek je, kot do Štefke, nrnogo jglofolji, iskrenejši in močnejši, mora, postati njegova oeaa, ako bode biti srečen. To angleški mornar o poljski odločnosti. •Poljski finančni minister je dobil tole pismo v angleščini: 4d srede januarja sem se v At>gliji )>onavljajo skrivnostni atentati, ki se dogjaajo na naj-bolj prometnih križiščih in so že -povzročili precej stvarne »kode in dokajšnjega raabure-nja. Vsa javnost ve, da se je 4ostal mike jši. Izkazalo pa se je tudi že, da se je marsiknka zarota ž«* ponesrečila, ker jo je Scot- čila. Organizacija angleške tajne policije je namreč tako popolna »absolutna zvestoba in zlasti i>o]>olna tajnost med zarotniki pa tako tožko dosegljiva, da je policija za vso zaroto vedela že zdavnaj prej, preden je eksplodirala prva bomba. Toda kljub temu, da so bile oblasti o tajnem gibanju dobro |toučene„ vendar niso mogle pravočasno izvedeti, katera |m»-slopja bodo prva na vrsti iu je morala policija 48 ur pred na-)H»vedanim izbruhom atentatov več važnejših naprav v Lan-easbireu zastražiti z ol »o roženimi stražami. V prvib jutranjih urah 145. januarja pa je prišlo do prvih eksplozij, ki so vzdramile vso sicer tako mirno in olikano Anglijo, niso pa do-r^ogle glavnega namena? razdreti elektrovodc in važnejtim: središčem odvzeti električni tok. V nekaj trenuhkih i»o eks ploziji so na vsak kraj že prišli strokovni delavci, ki so škodo tako i »opravili. Voditelji "1RA*' v Liverpoolu in Man-chestru so bili teh prvih uspehov svoje tajnosti veseli in so naslednje dni nadaljevali s svojim razdiralnim delom, vfcak njihov korak pa je policiji, ki je napela vse moči, dajal nove uiti za spoznavanje njihove organizacije. AkO NAMKIMVMF OBISKATI K V K T O V N' O RAZSTAVO. VAM IF. T^ ZhMUKMf) NKllRIIO. DNO POT^fj^^v, _ OtttNWQST SVET0W USTAVE V NE« TOKIU 10 SLEHER-NBA PRESENEnU Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA ^OC t poštnino N« zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 21S Wwt lMk StrMt Nw Yoft. N. Y. land Yard pravočasno prepre-1 na vod visoke napetosti, ki pre- VcNlitelji zarote jpa so morali kimalu ^)oznati, da policija o njih več ve, ko pa si mislili in da že gre po njihovi niti. Več teroristov je bilo zaprtih, kar je preprečilo pripravljene, napade, v vodstvu pa liapra-1 naša električni tok čez plovni vilo zmedo, ker je pač vedelo, prekop v Man chest ru. Delo da je policija prijela prave nji- naj bi opravilo več kot 13 kg hove ljudi. Najbolj pa so bili razstreliva in spretno izdelana razočarani, ko se je izjalovil' vžiga I na vrvica. Toda polioi-tako tajno pripravljeni napad ja je ves ta i»eklei*ki stroj od- VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. ti« W. 1Kb St, New Ywk. N. V. •iiitiutii!, .iiiiniii,, ,|iaiitM!u.i;iiir.:i:|t| .,IiM|ii,l||>l»^(|l|a,||tlil'l|||.>|illll|l||||;il|ll»,lIHHll' Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Nnjpoi»o!nejša izdajr— 728 strani. Cena $5. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK strani la, ko je bil komaj po-stavljen pod transformator, takoj mrto pa .so se začele are tacije. Pri neki raciji, ki je bila thkrati izvedena po vsej Angliji, je bilo aretiranih 15 zarotnikov, zaplenili ^o tudi več razstreliva in dopisov. V treh dneh so bili številni člani "IRA" za zamreženimi okni to pa redkokdaj ostane brez posledic za tiste, ki so se zunaj. Tako je "IRA" v dveh me-seeili svojega delovanja izgubila tisti čar nepremagljivosti in zavesti, da policija še ni položila na njo svoje roke, ki jn mora vsaka zarota imeti, če hoče na daljši č;cs us|»eti. Rn*z te zavesti je le že žrtvovanje fanatičnih idealistov, ki pa bi ob sedanjem mednarodnem |»o-ložaju in ob olihupneni razmerju. ki Irsko veže na Angli io, težko postati "narodni mu čenči.*' Trudi irsko javno mnenje se ob vsem toni dr/.i precej ob strani. Ker so se napadi le ponavljali, je morala tudi irska vlada zavzeti do njih svoje stališče." Zavzela ga je š tem, da je "IRA" obsodila kot protizakonito organizacijo, obenem pa izjavila, da bi ne imela nič proti njenemu lojalnemu republikanstvu. V vlarfc nem listu "The Irish Press** je kmalu nato izšel članek, ki narsteva kako daleč- je de Va-lcra že ločil Trsko od Anglije, kar naj bi bil "IRA* namig, naj loka ne napenja preveč. V marcu je nastopil nekak odmor. Zadnje dni pa so se atentati spet zaceli ponavljati, kar dokazuje pri:*tašem in policiji, da je "IRA" Bvojo organizacijo dopolnila. Dvoboj v katerem si stojita nasproti "IRA" in Scotland Yard tradicijo in tolikimi izkušnjami, se torej še nadaljnje. Pa tudi najnovejši napadi niso povzročili človeških žrtev, ne večje Kkode. čeprav go vse bombe "v redu" eksplodirale. Zdi «e, da bi se tri Jo treiba angleškega imtperija lotiti z drugačnimi sredstvi in v mrlič ugriznil vlomilca. V bližini bulvarja kraljice Aleksandre v Pire ju stoji na nekem trgu majhna kapela, ki jo je dal pred 25 leti zgraditi bogat mož kot zadnje |»očiva-1 išče za svojo ženo, ko mu je 1 i nenadno umrla. Tu se je pred trdni sklep. nekoliko dnevi odigrala grozotna zgodba. V grobnieo je hotel po vsej priliki vdreti drzen tat. Ob5*. ""J"1 stranskem oknu je odstranil mreže in zlezel v notranjost. Ko je naslednje jutro prišla v kapelo stara ženska, ki že mno-let čisti v njej. je našla vliod ki je drugače zaprt z veliko kamnito ploščo, rxlprt. Takoj je stekla na policijo in dva jh>-liciista sta izvršila v grobnici preiskavo. Kar sta moža |»ostave zagle dala v njej. bi omajalo tudi najmočnejše živ-ee. Stopnice, ki so vodili h krsti, so bile vse polite s krvjo. K|>odnj je bil sarkofag odprt, v njem je ležalo i^borno ohranjeno truplo žene in umetne oči so ji bile široko oitprte ter je bilo v svitu električne luči videti, kakor da aivijo. Usta so bila na[>ol odprta, obraz je bil ves krvav. Na truplu so ležale v zmeša-nem kupu we dragocenosti pokom icc. Grozotni j»ogled je bil -še gro-zotnejši zavoljo tega, ker je bil pokojničin kip, ki je stal vedmo v nekem kotu srrObnice. premaknjen do sarkofaira. Pri tem je bil kip prevrnil veliko žaro, ki je bil v njej pepel po-kojničinaga moža. Ni bilo težko rekonstruirati dogodke, ki so se brli odigrali v »grobnici. Tat je bil po vsej priliki najprvo razbil sarkofag in odvzel pokojnrci vse dragocenosti, ki so predstavljale res pravo imetje. To mu pa ni zadostovalo. Sledovi so kazali, da je hotel mrtvi ženi izbi t i tiudi nekoliko zlatih zob. Pri tem je bržkone neho4e pritisnil na gumb, ki je bil f&rit v -nekam omamen tu na zunanji strani sarkofaga in ki je sprožil neki mehanizem. Ta mehanizem je spravil v gibanje kip v kotu grobnice. Za kipom je KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLLTJA — Meseca APRILA 1». aprila: Huusa v Hamburg 'M. aprila: lie de Fraoce v Havre 21. aprila: gut-en Mary t Cl)rt»»urg 2L aprila: Hex v Onua 25. aprila: burupa t Bremen aprila: Conte di Sart*a t Genua Aqultauia ▼ Cherbourg Paris t Havre ODPLL'TJA — Meseca Mala 3. iuaja: Noriuauiiie v Havre Hamburg v Hamburg 5. maja: Brvmt-u v Bremen 6 maja: Vulcaoia t Trst IO. maja : t^ueen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 12. maja: Eurupa v Bremen lo. maja: lie Ue France ▼ Havre Ilex v Genoa IT. maja: Ai}uitania t Cherb«>urg Hausa v Hamburg Xurmandie v liavrj 20. maja: Satuniia v Trst Coluuibui v Bremen 23. maja: Nieuvr Amsterdam v Boulogne -4. maja: (jutru Mary v Cliertmurg iH-ulsi-blauil v Hamburg 2o. maja: rhumplain ▼ Havre ADVERTISE IN GLAS NARQPA" tu Bremen ▼ Bremen 'Si. maja : Contp di Savoia v f>eu**a 31. mnjn : Aqultauia v CbeiiMturg Huuihuri: v Hamburg Normandie v Havre 2. junija : Kurtiim v Brt>ui*Mi junija : iwl v (>d«v1 I. junija : In- (iursM- v Havre ti. juuija : lie de Kram* v Havre 7. juuija : (jiHru \lsirj v Cherbourg New York v Hamburg lu. junija : Vuk-auia v Tr>t (!t4umbus v Bremen 13. junija : Bremen v Bremen Chami>lain ▼ Havre Nieuw Amsterdam v Bolougue 14. junija: Aquitauia v Cherbourg Normandie v Havre Hans« v Hamburg 17. junija: Con te di Savoia v Genoa 20. junija: Kurojw ▼ Bremen 21. Junija : Queen Mary r Cherbourg lie de France v Havre l>eut»chlaud v Hamburg 24. junija: Sat urnia v Trst 27. junija: lie (!r»sse v Havre 28. junija: Aquitania r Chebourg Normandie ▼ Havre Hamburg v Hamburg 30. junija: Bremen v Bremen Mauritania v Cherbourg k i se je z velikim ropotom raztreščila. Ta ropot tatu, ki je hotel pokojnici -baš izd ret i »ob, tako prestrašil, da se je zganil in pri tem se je zganilo tudi zobovje ter hlastnilo po njegovi roki. Ko je začutil, da ga je -mrtva žen s k ta« ki jo je ho- tc