Poitnina plačana v gotovlnL Izhaja v pondcljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozenibtvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova $)oba Cena 1 Din. Kcdakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uiica 1, pritličje, desno. Rokopi.si se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po moŽnosti. — V tekstnem de!u uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 96. Celje, torek 2. decembra 1930. Leto XII. Svecana otvoritev moder nizirane mestne klavnice v Celju Priprave za gradnjo prve mestne k'lavnice v Celju na sedanjem mestu so se začele 1. 1897., na tlakrat še oko- liškem ozemlju. Gradnja po načrtih mestnega stavbnega urada je bill a razpisana v oktobru 1899. na podlagi sklepa občinskega sveta z dne .7. sep- tembra 1897. Stavbna dela so bila iz- vršena do 1. 1899., strojne naprave je dobavila tvrdka Brand & Lhuillier v Brnu, ki jc sedaj združena v »Prvo brnsko sti ojnotovarniško družbo«. Naprava, ki je začela obratovati le- ta 1899., je bjila za tedanji razvoj tehnike najmodernejša. Obratovanje se je vršilo na parni pogon, hlajenje pa z žveplenasto kisiino. V teku tridesetih let so postajale klavniške naprave čedalje nezadost- nejše, deloma vsled zastarelosti in cbrabe, delorna pa zaradi premale kapacitete za vedno bolj se razvija- joče mesto. Strojne naprave so se popravljale in krpale, doba obrato- vanja se je podaljševala od leta do letla, toda v zadnjih letih k'ljub vsem naporom ni bilo več mogoče doseči zadostnega hlajenja. Posledice, ki so se pokazale na pokvarjenem mesu, so postale nevzdržne, zlasti ker tudi izolacija hladiluih naprav ni zado- ščala polrebam. Zaradi tega je sklenil eeljski ob- činski svet 1. 1928., da se popolnoma obnovi in razširi hladilnica in izde- lovalnica za led. Obnova se je začela v jeseni 1. 1929. in je bjla dovršena sredi maja 1930. Prejšnja strojnica in kotlarna sta })reurejeni v bladilnico in nasolje- valnico. Za strojnico, skladišče, kot- larno in novo izdelovalnico ledu sta bila zgrajena nova prizidka. Na no- vo je tudi prizidana konjska klav- nica in prizidek za stranišča. Stlari prizidek je preurejen v hladilnico za konjsko meso. Prostor nad bivšo strojnico in kot- larno je oddeljen z novim stropom in je med njim nameščen konden- zator in hladi'Inik zraka, v podstreš- ju nad obema pa rczervoarja za to- plo in mrzlo vodo. Ventilator poleg kondenzatorja vrže na minuto 21.000 kubičnih metrov mrzlega zraka v hladilnico in ga zopet odvaja. Hladilnica je na novo izolirana in prourojena. V mali hladilnici je sliranjeno osoljeno meso, v drugi, večji hladilnici, ki ima 20 celic, pa ostalo sveže meso. Temperatiura v Madilnid znaša 1 do 2° C nad ničlo in omogoča izvrstno konserviranje mesa. Hladilna naprava izdela v 8 urah 180 komadov umetnega ledu po približno 15 kg. Vodo za izdelovanje ledu dobiva klavnica .iz mestnega vodovoda. Poleg hladilnice je nova konjska klavnica s popolnoma samostojno hladilnico za konjsko meso. Zelo važna pridobitev za mestno klavnico je novi vodovod; speljan je od ne- davno odkritega studenca pri novern mostu za cerkvijo sv. Maksimilijana in daje na sokundo 11 litrov prvo- vrstne in zelo hladne vode, ki jo čr- pa nov elektromotor. Ta voda se upo- i'ablja za vsa dela v klavnici izvzem- Si izdelovanje umetnega ledu. Ce po- mislimo, da je moral a klavnica je- matli doslej vodo iz Voglajne, si lah- ko predočimo, kolikega pomena je novi vodovod že iz higijenskih razlo- gov. Strojne naprave je dobavila »Prva brnska strojnotovarniška družba«. Te naprave obstojajo v glavnem iz kompresorja, ki more proizvajati do 80.000 kalorij na uro in hladi s hla- dilnikom zi'aka in cevnih sistemov hladilnico s predhladilnico, nasolje- valnico in hladilnico za konjsko me- so, istočasno pa zadošča za proizva- janje do približno 275 kg ledu na uro. Pogon je električen z elektromo- torjem s približno GO kw. Klavnica ima zaradi velikega konzuma elek- tričnega toka svoj transformator za 50 do 70 kw. Svečana otvoritev povečane in mo- dernizirane mestne klavnice se je •vršila v petek 28. novembra ob pol štirih popöldne ob navzočnosti ob- činskili odbornikov, zastopnikov magistrata, mesarskih mojstrov in zastopnikov tiska. Klavniški objekti so bili okusno okr&šeni z zastavica- mi, zelenjem in drevesci, na pisar- niškom poslopju pa je plapolala ve- lika državna zastava. Pred strojnico jc pozdravil g. Uc- beuschegg kot referent za klavnico udoležence, prosil župana g. dr. Go- rjcana, da bi otvoril klavnico in po- zval udeležence, naj si ogledajo mo- dernizirane naprave. Župan g. dr. Goričan je portal kratek historijat mestne klavnice in povdaril, da je i scdanja klavnica v Celju ena najmo- dcrnejših naprav te vrste v državi. Skupni stroški so znašali okroglo 1,700.000 Din. Župan se je posebno zahvalil odseku za klavnico, tričlan- skemu odseku za prcureditev klav- nice, zlasti referentu gosp. Rebeu- scheggu, stavbnemu uradu ter obrt- nikom in tvrdkam, ki so sodelovale pri modernizaciji klavnice, nato pa je otvoril klavniške naprave. Po ogledu klavnice pod vodstvom g. Rebeuschegga se je vršila v hote- lu »Pošti« zakuska, katcre so se ude- ležili občinski odborniki, zastopniki magistrata, mesarski mojstri in za- stopniki tiska. Pri zakuski so govo- rili gg. Rebeuschegg, župan dr. Go- ričan, Pennozer kot podnačelnik me- sarskc zadruge, ki je izročil g. Re- beuscheggu v imenu zadruge lepo diplomo v znak priznanaja zaslug g. Rebeuschegga za modernizacijo me- stne klavnice, Mr. Posavec in dr. Vrefiko. G. sinančni referent celjskega ob- činskega sveta je prav po nepotreb- nem porabil to priliko za izpad proti našemu listu radi tega, ker smo po svoji dolžnosti v poročilu v prora- čuiiski seji občinskega sveta omeni- li dolgove mestne občine, in je tudi aludiral na neke govorice o nered- nostih pri klanju, ki so bile pred me- seci predmet razgovora na kompe- tentnem mestu, to je v občinskein odboru. Menimo, da svečanost ob otvoritvi občinskega podjetja pač ni mesto za izpade in polemike. Tega mnenja so bili tudi udeleženci ban- i keta. To nam zadošča. DOMAČE VESf I d Masarykova ulica v Zagrebu. Zagrebški občinski svet je 28. no- v.embra s svoje seje poslal z burnim odobravanjem sprejeto brzojavko prcdsedniku (v:eškoslovaške republi- ke g. Masanku, ki se glasi: »G. T. Masaryku, prvemu predsedniku če- škoslovaške republike. Smatram za } posebno srečo, da morem sporočiti Vaši ekscelenci soglasni in spontani sklep svobodnega kraljevskega glav- | nege. mesta Zagi-eba, sprejet na da- 1 našnji seji, da se Marovska ulica, ena glavnih ulic, preskrsti z Vašim častnim in slavnim imenom, da bi se na ta način manifestirala velika Ijubezen in hvaležnost mesta Zagre- ba in vsega našega naröda napram Vaši ekscelenci za vsa ona dela, s katerim ste za večno zadolžili Ju- goslavijo in s tern tudi vse Slovan- stvo. Živio T. G. Masarvk! Živio bratski ceskos'lovaski narod. Mestni načelnik dv. Srkulj.« d Ogromno kmečko zborovanje v Zagrebu. Na praznik 8. decembra se bo vršilo na Jelačičevem trgu v Za- grebu veliko kmečko zborovanje, za katcrega se jc prijavilo doslej že nad 100.000 udeležencev. Računa se, da bo prisostvovalo zborovanju okoli 130 tisoč oseb. To bo največje zborova- nje od ujedinjenja do danes. Na zbo- rovanju bo zastopano prebivalstvo iz vseh delov države, Slovenci, Hr- vati in Srbi. d Turneja sloveuskega učileljske- ga pevskega zbora po Rumuniji. V soboto jc bila sprejeta deputacija učiteljskega pevskega zbora iz Ljub- Ijane v avdijenci pri Nj. Vel. kraHji- ci in jo zaprosila za pokrovit'eljstvo nad turnejo pevskega zbora po Ru- muniji. Nj. Vel. kraljica je ustregla prošnji. Ta odlični učiteljski pevski zbor je, kakor znano, absolviral zelo uspešno turnejo po Češkoslovaški. d Dr. Anton Brumen f. V soboto 29. t. m. ob 1. ponoCi je unui v Ptu- ju znani nacijonalni borec, odvetnik g. dr. Anton Brumen, v 74. letu sta- rosti. V borbah našega nacijonalne- ga življa v nekdaj j)onemčenein Ptu- ju si je pridobil pokojnik mnogo ne- venljivih zaslug. Slava njegovemu spominu! d Znižanje krušnih cen v Zagrebu. Po posredovanju mestnega magi- strata so zagrebški peki s 1. decem- brom znižali cene kruhu tako, da stane beli kruh 4, polbeli 3.50, črni pa 3 Din kg. Ta uspeh zagrebškega magistTata je treba zabeležiti z za- doščenjem. d Znatno znižanje cen tudi pri nas? Vsi sloji, poljedelski, industrij- ski, si uspešno prizadevajo, da pri- lagodijo svoje naprave najmodernej- šim zahtevam. Začenjajo se združit- ve, postavljajo se novi sttt'oji, in vsi mislijo, da se more težavni gospo- darski položaj odpraviti le na ta na- RAJKO VRECER: Izlet v Anglijo (Dalje^ Nemogoče je v Parizu prezreti Eif- felov stolp. Povzpela sva se deloma po žični železnici, deloma z električ- nim dvigalom v višino 280 m, od ko- der sva imela — bil je lep solTiCen dan — diven razgled nabogati Pariz in njega okolico. Ko sva se pozneje od Louvia, od- peljala v lezidenco nekdanjih fran- coskih kraljev, v 19 km oddaljeni Versailles, kamor sva se vozila s cestno železnico točno 55 minuti, je silno deževalo. Zcpet sem imel priliko videti kras- ne dvorane, pa tudi zrcalno galerijo, kjer je biii podpwan svetovni mir med Antanto in Nemčijo 1. 1919. London se glede zgradbe mesta samega. ne more priinerjati s Pari- zom, ki ostane vendaiie najlepše mesto na svetu. Taka točka je n. pr. tudi Place de Etoile, na katerem je Arc de Triomphe, monumental na vrata slave in zmage, visoka 51 m. Tu je grob neznanega voajka, ki mu gori na grobu večni ogenj, vedno ob- dan s svežimi venci. Dobršen del francoske zgodovine je v imeniku francoskih junakov in krajev, ki se čitajo na stenah velikanske porte. S tega trga teče v obliki zvezde 12 rav- nih ulic na vse strani. odtod sva se odpeljala do Bastille v vzhodnein Parizu, kjer sva opazovala — bilo je nedeljsko popolMne — predmestni proletariat v gostlilnah, kako se ve- seli in zabava. Še napornejäa pa je bila pešpot od neke cestne postaje preko zakotnih in sumljivih ulic do Pantheona, kjer počivajo najodlič- nejši sinovi francoskega naroda. Ta dan sVa bila tudi v Invalidnem domu, na. grobu velikega Napoleona, pa tudi v krasni mramornati cerkvi Sacre Coeui*. Na terasi pred cerkvi- jo, kamor pelje žična železnica, je kraseii i-azglcd na Pariz. Mesto Pariz ima dve krasni pala- či Grand Palais in Petit Palais (veli- ka in ma.l'a palača). V poslednji sva si oglcdala krasno galerijo slik, od katerih se nikakor nisva mogla lo- čitu. Tukaj n. pr. silno učinkujc no- va slika (8 X 4 m), ki predstavlja niogočno nemško arinado, ki je pri- siljena skleniti mir 1. 1918. Neinčija. Tudi Parizu sva moral a dati slovo in se napotila preko Strassburga v Ulm. Ko sva prižla še v železniškem vozu na nemška tla, so se vrstila gosta nemška sela, kakor bi povsod stale same nove stavbe, bodisi na kmetih ali v mestih in pokrajine, vseskozi izrabljene z vzglednimi kulturami. Marljiv je ncmški narod, vztrajen in jeklen. To izpričevalo mu mora dati vsakdo, ki je videl v zadnji dobi mlado Nemčijo. V Ulmu sva prestopila v brzovlak, ki naju jc peljal v Friedrichshafen ob Bodcnskem jezeru. V vlaku sva spoznala stavbnega podjetnika, ki narna je poiskal prenočišče v Fried- richshafenu, kjer so bili vsi hoteli prcnapolnjeni. Končno se mu je po- srečilo najti hotel in tcžko sva vla- Cila prtljago v pozni uri. Še nikoli v življenju nisem spal tako elegantno — zato tudi clrago — kot v salonu higijensko na višku stoječega hote- la. V novem, lepem jutru sva bila že ob 8. pri Zeppelinu. Imela sva srečo, kajli šele prejšnji dan se je vrnil iz Darmstadta. Orjaška, 200 m dolga zracna ladja, je mirno počivala v 50 m visokem in 250 m dolgem han- garju. Občudovala sva tega orjaka, ki ima za potujoče občinstvo naj- udobnejše spalnice, obednice, salon itd. Polurna vožnja na Zeppelinu stane 500 mark, je torej le za »boljše« ljudi. Ogiedala sva si tudi Zoppeli- nov muzej, v katerem je grafično v risbah in modelih podan ves razvoj nemškega letalstva z zračnimi lad- jami in sega nazaj v leto 1894. Vračala sva se zopet ob obali ob- širnega Bodenskega jezera in se še v dopoldanski uri odpeljala preko Kempfena v Monakovo. Mai-ke so zopet drage. Živež pa tu- di. In tako sva »noter padla« v ele- gantni Cafe-Restaurant. Sprejem si- jajen. Vse livrirano. Srebrna poso- da, srebrn pribor in težko nama je bilo pri sreu. Naročila sva belo ka- vo, ki je bila sicer brezhibna, a pla- Cala sva s pecivom in garderobo vred reci in piši vsak po 13 Din. To je bil krohot, ko sva bi'la opro- ščena tega davka, na monakovski ulici. V sveti jezi, olajšana glede že- lodčnega vprašanja sva se podala v bližnji zvočni kino, kjer so takrat predvajali film »Sinji angeh< (»Der blaue Engel«), Še nikoli se nisem tolikanj zgražal nad vsebino silma, kakor tu, ko se zasramuje srednješolski profesor. Nisva ga gle- dala do konca, preveč je bilo zasme- hovanja profosorskega stanu. (Konec prih.) Stran 2. »Nova Doba« 2. XII. 1930. Stev. 9e Celje sta bila navzoCa brata Fran jo Cepin in Stanko Perc. Zbor so posetili tudi bratje llrvati iz Klanjca. Navzoče je bilo zlasti veliko število mladine. Društvo ima vse pogoje za uspešen razvoj, ima med učiteljstvom dva so- kolska prednjaka in eno prednjači- co. Župi se bo predlagala v imeno- vanje naslednja lista dimštvene uprave: Starešina Ivan Kramer, pod- starosta Franc Gabron, načelnik Mirko Koželj, načelnica Mira Sevnik, prosvetar Albin Podjaveršek, tajnik Friderik Degen, blagajničarka Pav'la Gabron, matriker Janko KravariC, Ciani uprave: Kunst Anton, Pavlin Engelbert, Planinc Žani, Robek Mi- ha, Šplajt Cena. Revizorja: Jazbec Karol, Ulčnik Martin. ObCni zbor je potekel v najboljšem razpoloženju. Člani in clani'ce so si napovedale že takoj za drugi dan, 1. decembra se- stanek v šoli, da si začrtajo program za zimsko sezono. Pripravljalni od- bor, ki obstoji šele teden dni, je iz- vrsi'l 1. decemb;ra samosfojno pro- slavo državnega in sokolskega praz- nika. Sport t Celjski nogoinet v nedeljo. V ne- deljo 30. novembra popoldne sta se vršili na igrišču pri Skalni klcti dve nogometni tekmi. Prva tekma med rezervama Atletik SK in SK Olimpa so je končala z rezultatom 2 : 2 (2 : 0). Nato je sledila pokalna tekma med prvima moštvoma omenjenih klubov in so zmagali Atletiki s 4 : 1 (2 : 1). Gospodarstvo g Strokovni tečaj za aranžerje in dekoraterje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani pri- redi v januarju in februarju 1931 v Ljubljani strokovni tečaj za trgov- ske aranžerje in dekoraterje. Pouk in praktično vežbanje se bosta vrši- la ob pondeljskih, sredah in petkih od pol 8. do 10. zvečer. Program ob- sega: 1. TeoretiCni pouk: Kupec v toku cestnega proineta, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2. Praktični po- uk: Dekoriran je blaga vseh vrst, različna izgradba izložbenih oken in iz'l'ozbenih predalov, prevleka izlož- benih oken, pravilno ravnanje z iz- ložbeniini okni in blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje, har- monija barv, slikanje izložbenih oza- dij, prženje barv in podobna slikar- ska dela. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov: Pouk o raznih slogih in naCinih pisave, osnutki inseratov in izložbenih plakatov. 5. Razsvetljeval- na tehnika: Pravilna razsvetljava izložbenih oken in razstavTjenega blaga. V tečaju bo poučeval poseben strokovnjak v reklami in dekoraciji s "pritegnitvijo strokovnajkov v sli- karstvu. Opozarjamo na ta tečaj, ki je velike važnosti za trgovce in tr- govske sotrudnike. Prijave je posla- ti najkasneje do 15. decembra t. 1. neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za ob- isk teCaja znaša za samostojne tr- govce in poslovodje 200 Din, za tr- govske sotrudnike pa polovico. Tast Kondelik in zet Vejvara CeSki spisal Ign&t Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjera poalovenil Stanko Svetina. 120 Še par tednov je ostala gospa Kon- delikova na Vinogradih, toda slod- njič je na vedno priganjanje mojstra Kondelika gospa Muknšnablova pro- glasila, da gre »draga gospa Konde- likova« lahko domov, da se ni bmi nikakih posledic. Mislila je pri tern tudi na sebe. No- bene škode ne bo trpela, če bo hodi- la xdaj na Vinograde, zdaj v Jefno ul'co. To bo še prav vesela izpre- memba. Doinače življenje Vejvaro- vih pozna že skozinskoz — sedaj po- gleda tudi pri Kondelikovih. Dokli Katinki so poverili zelo vai- no nalogo, da spravi praško stano- vanje v prejšnji red, da vse pomije, osnaži in povleče pernice. »Zukaj lahko si mislim1«, je pri- ponuiila gospa Kondclikova, »kako je tarn brez gospodinje, kako je Kon- delik vse razmetal. Obleka tu, uma- zano perilo tarn, čevlji na divanu, vse polno prahu, okna umazana, ura stoji — in ničesar ne bom našla. — Skoro bojim se tega.« Pri teh besedah se je dekla Katin- ka zelo razžalostila, njene ol'X so po- čivale na gospodarici skoro očitajo- če. Saj ni bil. milostljivi gospod sam, saj je bila ona z njim, Katinka! In Ce bi le smela govoriti, bi mahoraa zapodila skrbi gospe Kondelikove. Toda ne sine izdati, da je dal milost- ljivi gospod v stanovanju vse popra- viti, da je spalnica čisto novo in zelo la as no poslikana, da ona — Katin- ka — še ni nikdar ka.j tako lepega videla. In ne sme se pobahati, da je pomila tla t vseh sobah in da jih je z lastno roko namazalaz voskom in jih zlikala, da bi prišla njena gospoda- rica kakor v novo stanovanje. Da je 1 vse obrisala, da ni nikjor niti naj- Beli zobie olepSajo V8ak obraz. Cesto že zadoBtuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-paato, da se dosežo lop sijaj slonovino tudi na Btranicah wjb, ako se vporablj* posebno izdolano Ščetkico za zobc. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzro&tjo radi gnilobe neprijeten dub. ust, odßtranjujejo bo najtemcljitojše i Chlorodont-Sietko. Po- •kuwte najprej z malo tubo Chlorodont-paate, ki etane Din. 8"—. Chlorodont fičetka za otroke, za dame (mebke Söetine), za gospode (trde ščetine). Pristno Banao v originalneii modro-xelenom omotu i. napisom Chlorodont. Dobiva Be povsod. — Poäljite nam ta og\m kot tdskovino (omot ne zalopiti) dobili bodcte brczpla&io eno poakosno tubo ca rrtkratf H»rabo. Tvoraice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. ,~ > Stran 4. »Nova Doba« 2. XII. 1930. Štev. 96. VefiHo izßiro Jffißfauzevift darisl bonbonjcre vseh vrst od Din 10*— naprej, čokolade, kekse, likerje i. t. d. dobite sveže pri tvrdki Ž?& Jüan Jxavnikar, Gefje ^t^ Franjo Bolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-20 MODERNE baržune, volnene ferepe, Tweede i« t. d. za damske obleke in pla§če kupite v največji izbiri in nizki ceni v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje manjšega prahu in da se pohištvo svoti kakor zrcalo. Več noßi je po- svetila temu delu, po vsem tem le- tanju na Vinograrie, zgodaj zjutraj je vstajala, da toi bila z vscm gotova in s kakim veseljeTn je vse to delala! In sedaj ne sme niti besedice ziniti, kako presenečenje čaka gospo, za- kaj milostljivi gospod jo je zavczal z besedo in ji je zagrozil s st,rašno kaznijo, ako bi kaj izblebetala. In sedaj njena gospodarica tako brez vzroka sumniči! Da, o kaki drugi, o Vejvarovi Marjanci recimo, bi lahko kaj takega mislila; toda ona — Ka- tinka — ni nobena taka mlada pri- smocla, in ve, kaj je njena dolžnost. In ne samo dolžnost — ona bi šla za svojo gospo v smrt. Nihče ni torej vedel in se doinislil, y.akaj je bila oni dan Katinka objo- kana in zakaj ni niti vecerjala. Tako jo je razburila žalost vsled neprizna- vanja gospe Kondelikove. In najhujše ji1 je biPo, ko je po be- sedali gospc Kondelikove zaslišala teto Katinko, kako vneto se je vsi- ljevala: »VeS, Beti, predno se tja povrneS, pogledam sama tja in vso uredini. Ne da bi delala Katinki krivico, to- da kje pa taka punca ve, kaj in ka- ko. — Vprežem jo v to in gledala boš, kako te bomo tarn pozdravili!« Oni večer se je dekla Katinka, ko je prišla domov, razjokala na vajš- ni, da se je postelja z njo tresla, in sklenila je, da takoj jutri odpove. Zakaj kaj takega ni zaslužila. In te- te Katinke še ne pogleda. Vendar se ji je zdel fa sklep zelo hud, ko se je zjutraj zbudila, in na- pravila je drugega. Ko je prišla na Vinograde, si je izprosila od svoje gospodarice zaslišanje in je z joka- joCim glasom gospo prosila, da ne bi tete Katinke pustila doli, da tega ni prav nie treba in da bi jo to zelo osramotilo. Naj se gospa le zanese nanjo in videla bo, da se ni golju- fail'a. No in pri tem je tudi ostalo, zakaj gospa Kondelikova se je Katinkine žalosti skoro ustrašila. In ko je o tem pri obedu svojemu možu omc- nila, je mojster Kondelik potrdil: »Katinka ima prav. Tete tarn ne potrebujomo. Ako hosieš, ti postavi- mo tja tudi slavolok, obesimo trans- parente in lampijone.« »Ti si Cenča, stari. Jaz pridem zju- traj, ne ponoči!« »Torej ne, Beti. Toda tfete ne po- šiljaj tja. V tem soglašam s Katin- ko.« Zakaj mojster Kondelik se je tudi hotel pobahati, kaj je s Katinko do- ma napravil in ni hotel z nobenini več del.iii zasluge. j (Konec prih.) Tri stanovanja dve štirisobni, kopalnica, kuliinja in priti- kline, eno trisobno, kopalnica in kuhinja se oddajo takoj. Naslov v upiavi. Montafonska krava stara 6V2 letj?> rn°^n0 breJ3. ie na prodaj v grajščini Novi klcšter, Sv. Peter v Sav. doiini. Prepričajte se, kakšno angleško biago Vam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 Pisalni stroji znamke „U^dCTWOOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. Gostilniška kredenca, pis. mize in več drugega pohištva se ceno proda. Ogleda se lahko pri skla- diščniku Javnega skladišča v Celju. Popravila okenskih šip izvrŠLije hitro in poceni „KristaUja" Celje, Prešernova ulica 15. MÄÜNÖWEC pripravljen iz aromatiünih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din i&'— Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IV0 TOHČIČ CELJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. lillfi delajo z velikim uspehom kuro za či ščenje in osvcženje krvi s F