„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek tor velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Za oznanila so plačuje od navadno 4 redno vrstice (potit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi so pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo.
Blagor mu . . .
Mrzel veter je začel pihati ter osttro briti v obraz. Solnčni žarki niso več tako topli, kakor so bili po letu, in njih toplota nima več tiste oživljajoče moči, kakor spomladi, ko se vzbuja narava iz spanja. Skrivajo se za gostimi oblalki, ki se pode po nebesnem oboku, in le tu pa tam pokukajo na zemljo, kakor bi hoteli vzeti slovo od nje. Listje je orumenelo, le smreka dviga svojo glavo kvišku, kakor bi hotela kljubovati zimi, ki se bliža. Ptice so odletele v južne kraje, da ondi počakajo gorke pomladi, in po (Kolih so vlači v jutru gosta jesenska megla.
Dan vseh svetnikov je. Na pokopališče gremn obiskat naše rajne, ki so nas zapustili' v dolini solza, tor so preselili v kraj, kjer ni križev in težav. Med grobovi . . . Kako Čudno je Človeku pri srcu na tem tihem kraju, kjer minejo vsi trudi in bridkosti, kamor ne seže sovraštvo in jeza. Tiho, mirno spijo tukaj bledi' prebivalci večno spanje, iz katerega jih ne prebudi Človeška moč. Bodisi gospod, ali kmet, bogatin ali revež, vsi imajo dovolj prostora na tem tihem, svetem kraju.
Poglejmo na pokopališče! Tamkaj na sredi lep visok križ z zlatimi Črkami. Pod rušo biva mož, ki je stal vedno v prvih’ vrstah v boju za vero in dem in na 'delu ga je dobila Božja odposlanka. ,„Bil je skrben oče in goreč rodoljub", se glasi napis. Nič dobrega ni skusil na tem svetu, kajti plačilo se ne doli tukaj<
Zraven toga križa se nahaja drug križ, katerega krasi napis: „Svoji nepozabni materi hvaležni otroci." [Tukaj počiva torej blaga mati, ki je skrbeč od zore do mraka, delala in se trudila in za koga,, ali zase? Ne! Trudila so jo za svoje otroke, posvetila jim vso svojo materno ljubezen, in zdaj? Tukaj počiva \i hladnem grobu, uje telo je strohnelo., a nje duh pa, kot božji blagosVov plava nad pridnimi in bogaboječimi otroci.
Tamkaj vidimo gomilo mladeniča. So to poletje sem ga videl na mnogih' mladeniških prireditvah, kjer je svojo tovariše s trudom in vzgledom bodril, da nadaljujejo zapričeto delo, da gredo na začrtani noti naprej. Tudi on jo bil vedno v prvih vfrstah, bil je eden najboljših narodnih delavcev župnije. !A' zdai? Tu počiva, v hladnem grobu, kamor ga je položila prerana smrt K večnemu počitku. Njega sicer ni med nami, a
duh’ njegov Živi mdd nami, na delo nas budi in drami! in mi, ki smo še tukaj ostali, si prizadevajmo, dn bomo živeli in delovali po njegovih’ navodilih.
No daleč od te gomile jo grob v cvetju. Tz napisa nnsnamemo, da počiva v njem mlada deva. V najboljših letih je zapustila križe in težave toga sveta. Mnogo so pričakovali od nje, bila je delavna Marijina hčerka, ki se ni bala tudi javnega nastopa. Tn sedaj? S cvetlicami okinčan grob vam Še kaže njo počivališča.
Pri pogledu na te grobove nam pridejo solze v oči, žal nam je po njih. IToda Čemu jok in stok? No prikličemo jih nazaj, in mojgočo jo mnogo boljo za nje in njihove duše, da so že p(od gomilo, kakor pa da bi hodili še po zemeljski obli. Saj se spominjamo pesmi :
Blagor njemu, ki počiva, v črni prsti v Bogu spi; zelen mah kosti pokriva, njega žalost no mori.
Blagor njim!
Toda drugo čustvo nas navdaja, koi gledamo p 3 božjom vrtu mnogobrojne gomilo. Koliko verskih in narodnih delavcev vseh stanov se jo vleglo k večnemu počitku. Ali naj ostanejo njih mosta prazna, nezasedena? Ne! Zapustili so nam oporoko, in ta so, glasi: „Branite vero in dom po našem vzgledu! Ko boste pa’ vi prišli za nami, izročite to oporoko svojim potomcem, in to naj gre od roda do roda."
In ko tedaj odhajamo iz pokopališča, zazremo veliko, veliko dela, ki nas Še čaka., Poprimimo se ga z veseljem in vztrajnostjo, ko pa pride tudi za nas poslednja ura, pa zakličimo našim potomcem: Nadaljujte ----f--------------------*--------------------
Rolnce jo zašlo za gore, na nebu so se nakopičili oblaki in bleda luna jih' obseVai s svojo svetlobo, da so videti, kot tisoč grobov na nebu. Zvonovi zapojo in njih glas se razlega Žalostni« po hribih in dolinah. Na pokopališču hrle mnogobrojne' lučice. Ko odhajamo iz pokopališča, se nam iztrga klic dol naših src: Blagor mu ...	'X.
Mladeniči, branimo mejo!
(SpierI član „Mladeniške Z*eie“ v Petrovčak).
Zadnji čas so rodoljubi sprožili velevažno i-dejo, namreč združenja celega naroda. Razen kmetov — trpinov in dekle!, združili smo se tudi mi mladeniči, da, bomo lahko skupno in edino prijeli za orožje požrtvovalnosti, opasali meče umetnosti, odbili vsak napad, ter se zložno postavili v bran.
Sedaj ko so najbolj vihravi časi, se jo za nas fanto ustanovila prepotrebna, takozvana „Mladeni! ka zveza", ,ki varuje mladež pred zapeljivim svetom, iz njih ustvarja poštene branitelje — svete vere — za obstoj slovenskega naroda in njega praivice.
Obstoj slovenskega naroda in njega pravice predragi tovariši, morasmo vzeti v poštev, in to reč pretresati.
Slovenski narod, ki obstoji iz trdnih' kmečkih prebivalcev, je Žalibog najbolj zatirani narod. Vse so .je zaklelo proti nam: Nemci, Nemčurji, Italijani itd. in celo rodni bratje. Vkljub temu tlačanstvu i-ma Slovenec premalo prepričanja v narodu, prema,-lo denarnih sredstev za blagodejne koristi. Pomann kuje nam narodnega čuta za blaginje slovenskega naroda; nam ne krvavi srce ob pogledu. Kako Nemci teptajo naše pravice — pravice naših očetovi In za to bi mi pustili vnemar naše narodne pokrajine. H so bile Škropljene s krvjo naših prodedov ? . J?
rAli bomo pustili, 'da nam bodo protinarodi razdrli popodbo naših očetov, ki so se bojevali ne-le za slovenski narod, ampak za celo — domovino, vojskovali zal — cesarja . . .? — Ne! Vsak prepričan narodnjak se bode temu uprl . . . iTorej boj za narod !	1 ;	;	| i , ; ^
Nemci si na vse kriplje prizadevajo iztrgati vez, uničiti slogo ter nam s svojimi privajndranimi tujci^ naložiti težek jarem. Koliko judeževih tisočakov pošljejo med nas ter nas z (m) učilnicami /hočejo o-besiti za vrat in nas potopiti.
Zato pa, predragi mlajdeniči, mi up in nada bodočnosti, vzdramimo se! Napeti hočemo vse sile, postaviti se v bran, pokazati pest tistemu, ki nam hoče zlo — na.š mili materni jezik —- naš najdražji zaklad uničiti.
Zavedajmo se narodnih dolžnosti, pomagajmo, podpirajmo brat brata, naj žarek) upanja prešine celo Slovenijo do najzakotnejše vasi. Noč počitka naj izgine in nastopi vedro jutro — dan delavnosti in požrtvovalnosti za uboge tlačane.
Se enkrat Vas, predragi tovariši, zdaj ob skrajnem času opominjam, vas, ki res čutite s trpečimi obmejnimi brati, primimo za orožje srčnosti, Ščit stanovitnosti, utrdimo se na meji, kot zvesta straža matere Slovenije.
Oo bomo mi storili svojo dolžnost, tedaj bo cvetela Slovenija pod praporom zmage, ter svedočiila ne-le veselejše čase, ampak, dan prostosti in svobode. Z Rogom za ^arod!	Zvonjo.
Združena Slovenija.
Pokrajin-,, v-, je> ki ločijo Slovenice v razno kronovino, so dĐTa’l ko izginilo dne 17, oktobra t. 1.. ko se je ustvarila upravna celota:	Združena
S lov etnij? a. Dan 17. okt obira je zgodovinskega pomena v zgodovini Slovencev;' ustanovila se je ta dan v fnubljlnim ,A s e s 1 o više n s kha 1 j n d 's k a; strajoka". Udeležba pomembnega shoda je bila ogromna. Izredno veliko gostov je bilo iz zelene Štajerske, iz Koroškega, Goriškega in Pri mdr j ai. Pri zibelki združene Slovenije pa so stali tudi zastopniki hrvaškega in ČrŠkega naroda; načelnik poljske Ljudsko stranke, Jan Stapinski, ki je bil vsled važne de-želnozborsko seje zadržan, osebno se udeležiti shod n je poslal politično velepomemben brzojavni pozdrav, ki v njem obeta, da ho stal v državnem j,boru tesna ob strani drugih' Slovanov.
J. Harkošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
malle.l
Po čudežnem ozdravljenju neke na smrt bolne žene spoznala je sv. Helena in navzoči kristjani po poročilu sv. Cirila, jeruzalemskega škofa in Ev-relija, slovečega zgodovinarja, kateri izmed treh je križ Kristusov. Ta, skalna kapela prinaida katoliičar bom, ki obhajajo tu posebno 3. majnika veličastno slavlie v spomin najdenja sv. križa. Skalne stene prevlečejo z dragocenimi preprogami, na lenem, marmornatem oltarju, ki ga je daroval avstrijski nadvojvoda Maksimiljan, opravlja slovesno poutif. mašo gvardijan in v naislovesnejši procesiji nese potem mali ostanek sv. križa v cerkev'.božjega groba. Cvetlico trosijo colo pot in verniki počastijo kleče sveto relikvijo. Nad oltarjem se nahaja v naravni velikosti bronasta podoba sv. Helene, ki objemlje sv. križ. Tudi ta podoba kakor druge oltarske potrebščine tej Kapeli so velikodušno darilo blagega Maksimiljana, prelep ; dokaz njegovega glohokovernega sren,. V tleh vložena marmornata plošča z vdelanim križem opominja romarja, da' poklekne in počasti sv. križ, drevo življenja, ki je bil Itukaj najden..
Vzneseno pojoč stopali smo iz globine nazaj po številnih stopnicah in dospeli zopet v cerkev bož-jegal groba. 'Obrnili smo se na levo na južno stran velikega svetišča in kmalu dospeli do Kapelice posvečene spominu na zasramovanega Zveličarja. V njej se nahaja pol metra visok Kaimnit steber; na njega; so po izročilu posudili vojaki Jezusa, ko so ga v 'Pilatovem dvorišču zasramovali, bili v obraz, ga pljuvali in tolkli s trstom po glavi. Pokleknimo v vroči molflflvi, spominjjajcrfč se! nepopisnega dušne-
NavduŠeno so govorili najboljši sinovi slovenskega naroda: Dr. Šušteršič in Demšar iz Kranjskega, dr. Brejc in Grafenauer iz Koroškega, dr. Korošec iz Štajerskega, Berbuč iz Goriškega. Ceh Kotlar je v lepi slovenščini pozdravljal slovenski narod kot najzvestejšega zaveznika Češkega naroda, Hrvat Stjepan Radič je govoril kot Zastopnik hrvaške kmečke stranke.
Ko je nato dr. Krek s tremi razlogi temeljito utemeljil' predlog, naj so ustanovi „Vseslovenska ljudska stranka", je predsednik shoda, dr. Brejc dal predlog na glasovanje. Tisoč in tisoč rok se je za ta predlog vzdignilo, in ko je nato dr. Brejo rekel: „Iz. javljam, da je Vseslovenska ljudska stranka ustanovljena," navdušenje ni hotelo ponehati.
Stranko vodi osrednje vodstvo in izvršilni odbor. V vodstvu so vsi krščansko-narodni državni in deželni poslanci v vseh slovenskih deželah, predsedniki deželnih političnih organizacij in še povrh po 5 zastopnikov iz vsako deželne politične organizacije. V izvršilnem odboru ima Kranjska 5 zastopnikov, Štajerska 4, Goriška 3, Koroška; 2, Trst z Istro 1.
Izvršilni odber se je tako sestavil: predsednik dr. Šušteršič, 1. podpredsednik dr, Brejc, 2. podpredsednik dr. Gregorič.
Zelje vseh pravih rodoljubov so se torej izpolnile. Skupno pojdomo v hoj za svetinje mijlega naroda.
Bog Živi vse SlOvene pod streho hiše ene!
Y Rimu.
(Dvoržak praglafifn za svetnika.)
(Dalje.)
Takoj drugi dan smo pričeli z obiskovanjem in ogledovanjem cerkva in drugih poslopij, ki delajo Rim znamenit. Vkljub' temu, dni smo dobro porabljali čas, izostalo je še marsikaj, kar bi bilo vredno pogledah. Včasih je tudi kak izvanreden, a dobrodošel dogodek kršil vzpored. Tako v soboto, dno 22. maja. ko smo bili povabljeni k' sv. maši, ki so jo služili v svoji kardinalski cerkvi dunajski nadškof Gruša. Ko so opravili najsvotejšo daritev, so imeli kratek nagovor. Bili so navzoči tudi naš mil. knezoŠkof lavantinski. Ko sc nas naš premil, nadpastir videli tam tako lepo zbrane, so še oni porabili to priliko ter nas z njim lastno ognjevito zgovornostjo lepo poučili, za kn-I ko milost naj imamo ugodnost, da smo obhajali Kri-
ga in telesnega trpljelnja, katerega je pretrpel zasramovani Zveličar in prizadevajmo sr vsaj nekaj zadostiti, Klar'je zakrivila nečloveška hudobija. Nekaj korakov'še in stojimo ob znožju skale, ki je za božjim grobom najsvetejši del cerkve božjega groba, dospeli smo do Kalvarske višine.
Po osemnajstih' strmo navfzgor vodečih Istopnji-eafh dospemo navdušeno pojoč in moleč na presvet kraj, kje” je dokončal Kristus1 svoj nepopisno bolestni križev pot in zaklical: dokončano je. Nedopovedljiva ginjenost napolnjuje srca, ko klečimo na) kalvar-ski višini, kjer je darovalo Jagnje božje za nas zadnjo kapljo krvi. Nad Kalvarsko višino pozidanai D petnajst metrov dolga in trinajst metrov široka cerkvica, katero delita dva- obširna, priprosta stebra v dve mali kapeli' s temno pobarvanimi isteuami. Solnčna luč prodira; semkaj prav skromno, tembolj pa vplivajo blagodejno premnoge zlate in srebrne svetilnim,, ki razsvetljujejo to svetiščei uprav bajno. Ko dospemo v kalvarsko svetišče, pokleknemo okoli velike marmornate zvezde. Spominja nas groznega dušnega v’ telesnega trpljenja Zveličarjevega, ko so ga oropali oblačil pred očmi nobroine množice, da' trpi tako z-i grehe nespodobnosti. Malo korakov naprej v desni, katoličanom spadajoči kapeli, zagledamo na tleh Četverokoten mozaik in koj za njim bronast in železen oltar, darilo Modičejev. Tukaj počastimo spomin na kratek, pa; strahovit izrek sveteera pisma: Rrc> bodli so moje roko in noge in prešteli ko vse mojo kosti. Tukaj so presnmniie neznanske holečino Zve-/[čarja, ko so prodrl! neusmiljeni žreblji roke, ki so delilo le dobrote in blagoslavljale, in noge, ki so hodile za izgublieno ovčico, dai jo privedejo nazaj KČre-d/. Oltarska slika nam predstavil a; pribijanje Kristusa na križ. V desni steni te kapelice nahaja se okno v sosedno kapelo Frankov, ki je prizidana od zunaj k cerkvi in v Katero se pride po stopnjicahi zunaj
stusov vnebohod v Rimu, da smo tu iv svetem mestu gtedali za Kristusom, k4 je Šel v nebesa; gledali pa smo tudi za dvjema svetnikoma duhovskoga stanu, kako sta Šla v nebesa, ko sta bila ,ravno ta dan prišteta svetnikom;, kuj še stojimo tukaj in gledamo za njima?, Pobirajmo stopinje za njima, pa bomo dosegli tudi venec! IMa večer so v cerkvi del Anima ravno oni tudi večernice sklenili z blagoslovom z JMajsvetej-šim in potem še v dvorani duhovskoga zavoda enkrat povzeli besedo ter nas opozorili na prevažno, pre-imenitno dolžnost vsakega človeka, da reši svojo dušo.
Najimenitnejši dogodek tekom našega bivanja v Rimu, kil je bil seveda označen že v, vzporedu, s ato doživeli na vnebohod tdospodov, ko smo dobili dostop k' papeževi slovesni sv. maši y Petrovi cerkvi in k slovesnosti kanonizacijo ali počeščenja novih svetnikov.. Bila sta pa dva svetnika, katerima je veljala slavnost. Kajti tudi za Spance, ki so trumoma priromali, je bil ta dan časti jn veselja.) Razun našega Klemena Dvoržak, je bil svetnikom prištet obenem še duhovnik Jože! Oriol iz Barcelone na Španskem.	S
Ljudski izraz, katerega sem slučajno slišal med Slovenci za kanonizacijo, se glasi: svetnika vzdigniti. /To pa ni dobesedno umeti, kakor da bi morali telesne ostanke zveličanega sedaj vzdigniti iz groba. Truplo našega svetnika je tudi ta dan lepo počivalo na Dunaju, dočim smo ga mi častili vi Rimu,. To je le tako umeti, da je od dneva proglašenja svetnikom dovoljeno, če bi bila splošna želja, vzdigniti njegovo truplo ter ga prenesti v kak oltar* d,a se služijo sv. maše nad zemeljskimi ostanki. .Gotovo bodo Dunajčani njegovo truplo še dvignili (v oltarju je že tako) ter ga položili na kraj, da bo dostopen spiošluemu poče-ščenju; pravico zdaj imajo; od vnebohoda letošnjega leta naprej je njihov, ljubljenca pravi svetnik sv., katoliške cerkve, vreden v,seli časti, kakor se izkazujejo drugim svetnikom.
Do take časti, komur jo je Bog namejnil, se no pride kmalu. Najprej se zove oseba* ki je umrla na glasu svetosti, z dovoljenjem sv. Cerkve, „služabnik božji11; potem je prištet zveličanim;; in Če se Še njegova svetost potrjuje s čudeži, utegne kedaj doseči tretjo stopinjo, da je svetnik. Blaženega že lahko častijo in se mu priporočajo,, kateri imajo posebno zaupanje do njega; vendar ostane to češčenje bolj zasebno in omejeno na gotovi kraj, dočim se svetniki častijo javno in tudi po zunanje s cerkvenimi obredi.
Vsaj dva čudeža pa morata biti do tedaj dokazana kot gotova, Najnavadnejši so čudeži ozdravljenja, da kaka oseba na priprošnjo svetnika, h kateremu so je zatekla, naglo, torej čudežno ozdravi, dočim so 10 proglasili zdravniki za neozdravljivo,
Ker v kraju, kjer se zgodi čudež, napravlja naenkrat ljudstvo pobožnosti do tistega, zato je zdaj cerkvena oblast primorana, začeti preiskavah svetnikovo življenje, če je bilo res tako sveto in smrt tako blažena;, iščejo se dokazi za istinitost čudežev po papeževi pi ejskov-alni oblasti. Zadnjo besedo imajo sveti Uče, ki se v, tajni seji ali v konzistoriju svojin kardinalov izrečejo, ali je varno blaženemu podeliti svetniško čast, aii je res tako volja božja, Potem se določi dan za slovesno kanonizacijo* kakor se je vršila to leto,na vnebohod v Petrovi cerkvi. Hočem jo podrobneje opisati.
Tisti dan je malokateri naših duhovnikov maševal;, vsak se je bal, da bi ne zamudil, ker jo bilo rečeno, naj bomo ob ti. uri že vsi zbrani.pri svetem Petru, če hočemo priti v cerkev in dobili ugodno mesto, Za nas Avstrijce je bil že določen prostor ob stranski ladji ob listovi, strani papeževega oltarja. Malo smo se hudovali nad Spanci* ki so imeli bolj ugodno mesto;; bili so pred nami biižjej oltarja tor so vsi sedeli,, dočim so naši morali večinoma stati. Jaz sem bil tako predrzen, da sem se pridružil Spancem; da bi me tako hitro ne spoznali, da ne spadam med nje, sem (vzel romarski znak jz suknje. Pa kmalu so mo zasačili, da sem se kot tujec prikradel mod njo; od vseh strani so me pikro gledali, delali svoje opazke zoper mene;) to sem čutil na pogledih; pa hvala Bogu, nisem jih nič razumel; imel sem opraviti z mo-lekom ter se delal topega za vse njihove opazke, tako sq;*mi najmanj mogli do živega; eno našo ženico, ki je tudi tja zašla, so spodili. Želel sem, da bi se le kmalu začelo opravilo, da bo pozornost Spancev obrnjena drugam. Ne vem, če so. drugod tudi tako govorili, Spanci so bili glasni kakor na sejmišču, dokler ni prišla procesija s papežem. Bilo je pa tudi dolgo čakati od 7. ure, ko so nas spustili v cerkev, pa do pol desetih, ko smo prvič zagledali svetega Očeta. Vedno snio mislili, zdaj in zdaj morajo priti, pa še jih ni hotelo biti. Ob oltarju okoli Petrovega groba je bilo žo vse pripravljeno za daritev, sveče so že prižgali, potem pa je še gotovo trajalo dobro uro, da so prišli papež. Med tem časom so Še vso cerkev čudno lepo razsvetlili z ueštevilnimi električnimi luči-cami; vse duhovstvo, višje in nižje je bilo že priprav-
cerkve, (buljiva je oltarna slika, ki nam predstavlja Marijo Devico, svetega Jianoza in Mugdaiemo med pribijanjem Kristusa na križ. Marija vije roke v neizmerni bolesti, gledajoč proti nebu; sveti Janez zre z nepopisno grozo na prestrašili Čin; Magdalena pa kleči, zadeljuje si ušesa z obema rokama, da bi ne slišala strašnih udarcev, usta so odprta, kakor da bi zavpila v veliki bolečini. Globoko se mi je vtisnila v spomin ta mojsterska slika, pred katero sem opravil prosveto daritev.
Na le\io od oltarja pribijanja na križ nahaja se celo majhen katoliški oltarček, s prekrasno soho žm lostne Matere božje. Podoba jo zamrežena, da bi se ne dotaknili tatinski prsti dragocenega kinča, zlatih in srebrnih src, zapestnic, uhanov, verižic, prstanov in drugih žlahtnih daril, s katerimi so okrasili imo-viti in pobožni romarji in romarice žalostno Mater, vpodobljeno na onem mestu, kjer je stala nekdaj stanovitno tri ure pod križem in sotrpela s sinom pre-britke bolečine, kjer je slišala iz ust Zveličarjevjih: Žena glej tvoj sin, in tako postpla tudi naša mati, in kjer je sprejela mrtvega Sina v ljubeče naročje. V levi, Grkom pripadajoči kapeli prav blizu oltarja žalostne Matere počastimo Kristusa na križu, obrnjenega proti Evropi; ob križu,sta Marija jn Janez.vpo-dobljena skoraj v naravni velikosti v srebru. Pod oltarjem, ki Sloni na štirih stebričih, poljubimo kleče s srebrom okovano odprtino v skali, v kateri je stal po izročilu sveti križ, V bližini spominjata dva okrogla črna kamena na stališče razbojniških križev
Zemlja se je potresla ob Kristusovi smrti,, in skale so pokale^ (Mat. 27, j&l.). Srce pretresujoč sled tega potresa vidi roma|r na kalvarski višini Še dandanes
Prav blizu Kristusovega križa opazimo na tleh kovinasto ploščo, ki se da odmakniti. Pod njo so nahaja V! skala razpoka, ki je| nastala pri Kristusovi
smrti. Široka je na vrhu 15 centimetrov, eden in pol metra jo lahko opazujemo od zgoraj s svečico v roki, kako je vijugasta sem in tja; o njeni obsežnosti so lahko tudi prepričamo v tako imenovani Adamovi kapeli, ki sc nahaja , pod kalvarsko višino in je izklesana v kalvarsko skalo. Skozi pozlačeno omrežje videli smo v tej kapeli, da gre razpoklina Ša naprej v globino. Zanimivo je, kar piše učenjak Addison o tej razpoki. Nek angleški naravoslovec brezvernež posmehoval se je vsom poročilom o svetih, krajih v Palestini. Na svojem jeruzalemskem potovanju pa pride tudi na kalvarsko višino, pregleda K učemjaško natančnostjo to razpoko, potem pa pravi svojemu spremljevalcu: Že postajam veren kristjan. Pridno sem se učil lizike in matematike, ki mi trdno in prepričevalno spričujeta, da ni mogla nastati ta razpoklina po navadnem in naravnem potresu. (Tak potres bi, kakor sem videl tudi drugpd, ločil plasti in kamenite sklade skalovja, pa razpoklina bi se zgodila po ka-menenih žilah, ki mejijo plasti, in bi prerušile zveze na najslabejših mestih. Tukaj je pa skala počez počena in razpoka križa žile na celo posebni ne naravni način. Vidim jasno in očividuo, da je tu deloval čudež, ker ne narava in no umetnost bi no mogla kaj takega izvršiti. Hvalim Boga, ’đa mo je pripeljal na ta kraj, da občudujem ta spominek njegovo moči, ki dokazuje božanstvo Jezusovo tako jasno.
Ko zapušča procesija kalvarsko višino, donijo že veseli slavospevi v spomin na Kristusovo zmago nad peklom in na slavno vstajenje. Nekaj korakov od kalvarske skala ustavimo se v bližini cerkvenih vrat pri 2 m in 7 dm dolgi, 1 m 3 dm Široki in £ dm visoki rudečkasti kamniti plošči, ki se imenuje mazilili kamen. Evangelist pravi:, Prišel jti Nikbdem, in prinesel zmesi mire jn aloe okoli sto liber^ Vzela sta torej, namreč Nikodem in Jožef iz Arimateje Jezusovo telo in ga zavila v tančico z dišavami, vred, kakor
Ijeno postrežbo; za red med nestrpnimi množicami i so skrbeli papeževi vojaki.
Zdaj se začuje daljno petje, čegar odmev je pri- j baja y cerkev; najprej moćki zbor, potem deški; slavili so pevci z nam uuhovnikom znanimi kiticami pre-blaženo Gospo in pa nova svetnika sppznavaica.. Petje je prihajalo bližja, bilo je že čuti, da so ,y cerkvi. Ljudje se vzdigujejo *3 sedežev, mora, se torej že kaj videti. Kes! Dolga vrsta dečkov, se y procesiji pomika, počasi, kakor bj rastli; nosijo pa v rokah eden križ, drugi pa bander,ce, vsak nekaj, To vrsto zaključili sta dve veliki banderi, kateri so prinesli s seboj; na eni je bila podoba Jožeta Oriola, na drugi pa našega Klementa. Vrini tega so bde še ob štirih oglih cerkve, ki so najbdžje papeževemu oltarju, visoko vsem na ogled pritrjene štiri podobe, ki so predstavljale čudeže, kateri so se zgodili na priprošnjo dveh novih svetnikov, o vsakem po dva^ Tiako se je torej poznalo že na prvi ^,gled, da se vrši današnja slave nost v znamenju teh dveh svetnikov.
Pevska zbora, moški in deški, se podasta vsak na svoj kor blizu oltarja; moški zbor so tvorili bogoslovci, pevci deškega zbora so imeli posebno obleko. Prikazom, se je doiga vrsta samih školov, ki so raz^ vrščeni po dostojanstvu v, svojih škofovskih opravah po dva 'ti dva korakali po cerkvi, pptem pa zasedb svoje prostore; bilo jih je nad sto;, zadnji so bdi kardinali,	- I
Naenkrat se čaje glas godbe; to so bdi papeževi trobentači, ki so milo svirali sedaj, med povzdigovanjem papeževe maše in ob koncu. Ljudje strmijo in nastane splošna tišina. Na okusno opremljenem prestolu pod baldahinom ali nebom nesejo papeža, ki se prijazno smehljajo ter delijo blagoslov. Ljudstvo jim maha v pozdrav z belimi robci od vseh strani.
Slovesnost se prične, pa ne pri Petrovem oltarju sredi cerkve, ampak pri Marijinem, ob koncu srednje ladje. Eden kardinal stopi pred papeža ter prosi za milost, da bi blagovolili proglasiti dva nova svetnika. Odgovorijo, da potrebujejo v to pomoči od zgoraj. Zato so sedaj v to svrho slovesno zapojejo litanije vseh svetnikov, kjer se pove tudi ime dveh novdi. Potem ponovi predlagatelj svojo prošnjo. Sveti Oče obljubijo, pravijo pa, da hočejp prej šo svetega Duha poklicati na pomoč. Zato se zdaj zapoje: Veni saneto
jo pri Judih šega pokopavati, (Jan, 19; 39. 40). To delo ljubezni ju spoštovanja do mrtvega .Učenika izvršila sta po starodavnem izročilu na skali, katero pokriva sedaj mazilni kamen. Cesarica* Helena pustila je to skalo nepokrito, pozneje so jo pokrili z lepim mozaikom, da bi si verniki ne krušili spominskih kamenčkov od nje. Ko je bila cerkev božjega groba porušena, pozidal je Škol Modest nad. to maziiua skalo lepo cerkvico. Križarji so pritegnili ta prostor zopet v novo pozidano cerkev. Leta ,1800 odstranili so raz-kolni .Grki mozaik in položili tja kamenito ploščo, ki se še dandanes tam nahaja, opremljena z grškimi napisi, 'Okoli plošče stojijo velikanski svečniki;, osem srebrnih in pozlačenih svetilnic razliva milo luč Čez znamenit kraj. Kaaar se vršijo slovesni vhodi nadškofov v cerkev božjega groba, podeli se tu blagoslovljena voda ali po grškem obredu kadilo. Komarji pa imajo navado pri dohodu in odhodu poljubljati ta kamen. Mnogokrat se lahko opazi, kako merijo Grki in Armenci na tem kamnu platno, po* njegovi velikosti si priredijo potem mrtvaško oblačilo. Nekaj korakov na levi zagledamo železno ograjo, kjer brli nekaj svetilnic, pripadajočih Armencem. Tam ppčaščujejo romarji spomin na pobožne žene, ki so stale oddaljene in zrlo na križanega Zveličarja, in Čakale, da sta moža pripravila Jezusovo telo za pogreb. Evangelist pravi:' Bilo so „buli žene tam, ki so od daleč gledale, med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija Jakoba mlajšega in Jožefova mati in Saloma, katere so tudi, ko je bil v .Galileji, hodile za njim in mu stregle, in veliko drugih, katere so bile prišle ž njim vred v Jeruzalem, (Mark, 15, 40, 41 •)
Ko se poslovimo od mazilnega kamena, zabučijo mogočne lorgljo, ki so molčalo do sedaj. V najslo-vesnejših zvokih z nepopisnim navdušenjem pevamo veličastno pesem: Aurora lucis rutilat i—
Jutranji žarki zažare.
Nebeški spevi zadone;|
pojoč in moleč dospemo do preimenitnega svetišča, do v skalo vsekanega groba Zveličarjevega.
(Dalje prihodnjič^
spiritus! Pridi sveti Duh! Potem sveti ,Oče izrečejo sole približno to besede: V. proslavo presvete Trojice v rast katoliške Cerkve, in v veselje vernikom oure-ihm, nuj se Jožo! Urijol in Klement imenujeta in častita kot svetnika. Mesto njih in v, imenu njih govori nekatero besede tud1, prvi kardinal, .Zapoje se še zahvalna pesem.
Zdaj sveti Uče zapustijo tisti oltar ter se podajo k svojemu oltarju nad grobom svetega Petra m začnejo sveto mašo;, tukaj mašu./ijo le sveti Uče, in sicer samo ob največjih slovesnostih. Ker je oltar tar ko postavljen, da sa papež med opravilom že .obrnjeni proti ljudstvu, zato se ne obrnejo* i/ikamur, ko rečejo Domin us vobiseum. Na glav/ so imeli školo vske kapo ali iniulo, papeževa krona ali tiara je bila pa položena na oltarju in so jo* rabiti K, ko, soi dali ob koncu maše sv, blagoslov, Cuduo se mi je zdelo, da sta bili ondi dve tiari, če sem prav videi.
Papež Pij X. zelo lepo, glasno *in pravilno popevajo. Evangelij, ki ga seveda niso sami peli, se je pol v latinskem in grškem jeziku, kar je zmiraj pri papeževi maši. Po evangeJju so ugasnili velikonočno svečo prav po obredu, katerega uralieo moreoiti žo pozna, da se namreč na vnebonod pri veliki maši po ovangelju ugasne velikonočna sveča. Velikonočno sveče in kip Izveličarja od mrtvih vstalega so še komaj za ta uan prenesli k Petrovem oltarju; drugače se nahajata na drugem oltarju, kjer se redno mašuje ob Gospodovih dnevihi Zdaj ja bila tudi kratka pridiga v laškem jeziku.
Petje mod sveto mašo ja bil ravna tisti latinski koral, katerega sem Čul tolikokrat popevati kut bogoslovec v mariborski stolnici ob navfadnih nedeljah. Sedanji sveti .Oče posebno ljubijo petje te vrste. Pozvanjati drugače msem slišal, kakor tedaj je nekaj zvonilo, ko so prihajali papež ,v cerkev. Sicer pa no vem za* več kol; za eden zvon, ki se vidi lepo iz Petrovega trga. Po svojem obhajilu se sveti Oče obhajali nekatere, če sem mogel prav videti, imeli so pri sveti maši drug kelih, iz katerega sem videl piti levite, t j. tiste, ki se stregli.
Ko je bila najsvetejša daritev končana, je vse čakalo in gledalo, kako se bodo papež vrnili v svoje stanovanje;, odpravljanje je trajalo prav kratko, ker kmalu smo jih videli na sedežu, ko so jih nesli; ljudstvo je mahalo z robci, godba je svirala. Množice, ki so prej polnile Petrovo cerkev, so napolnilo sedaj Petrov, trg. Nešteto izvbščekov je imelo sedaj obilo posla,, da odvaža imenitne udeležence po končani slovesnosti. Vprašal sem se, ali bom še kedaj pri papeževi maši? Menda nikdar. Tolažiti se moram z vero, dar je daritev tudi najnižjega duhovnika neskoučne vrednosti, v bistvu ne zaostaja za papeževo mašo.
(Dalje prihodnjič.)
Na diišji den,
Kaj pa iščeš v toj samoti, v temnoj noči v gostoj temi; tii ki nega žive diiše, se ne trosiš, ne bojiš?
iifi&ikJ čuu* .) 11	* 1	. '
Svojega očeta jaz iščem,
Materi v oči bi gledo,	'i
kiišno brate bi no sestre, za tem srce hrepeni.
Oh kak dugo že jas (hodin, iščen, jočen no zdihavlen, že potplati se krvavi, so od beda ranjeni.
r i.'-Val I
Zaj sen prišo, til se stavin, ge se z brati sen rodijo, ge so sestre me liibilo, moje sestre cartane,
>, l 1 .i ;. J ! . I L!' £.1 'i L
.VreŠte oča mi kak nekda, lalat kruha, dajte mi ga!*
Dajte moja liiba mati, mi pogače, prhkicel
Liibe sestre, dragi bratje, sedmo k mizi si kak negda; da nam mati razdelijo mesa tečnega med nast

Nega materine roke,	;
ki nam davala je hrane,	i
zlato srce več ne bije, ki nas tak je liibilo.
mmi : i:	M; I I r. :
Nikdar, nikdar nemo k mizi seli si kak negda — deca — nega matere, očeta, bratov nega, sester ne.
H' I ! M: M '
Samo miza še je tista, okol kere smo sideli, pa zibača šaj’ (Še je) na hiži, v keroj srnjo se zibali.
Peter ;Skuhala.
Prida zločinskega napada na cesarja pred pol stoletjem — še živi.
Isti dan, ko je izšla zadnja številka „N. D.“, — dne 14. vinotoka t. 1. — ob 11. dopoldne je Nj. Veličanstvo presvetli cesar sprejel v avdienco 69. letno soprogo dunajskega stavbenga podjetnika gospo Marijo TVopš. Imenovana je hči dunajskega tržana g. Broitenfelder-ja, ki je tržil z mlekom. Kot ! 3 letno deklece je bila na potu v šolo priča, kako je brezvestni krojač Jan. Libenji dne 18. svečana 1853, hotel od zadaj zabosti sprehajajočega se cesarja. V četrt ure trajajoči avdijenci je morala naslikati vladarju vse podrobnosti tistegi napada, ki si jih je zelo natanko ohranila v spomina. Poročala je, kako je mesar Ettenreich kot rešitelj priskočil cesarju na pomoč, popadši zločinca, ga vrgel na tla ter ga trdno držeč nji velel hiteti po redarja. Spominja se, da je držal cesar žepni robec na rano nad ramo, iz katere je nalahno krvavel. Zakasnila se je ob tem toliko, da jo precejšen del popoldanskega pouka zamudila. Zato je bila v šoli kaznovana. A ko se je zvedel vzrok, zaradi katerega jo prišla tisti popoldan prepozno, ji je prednica uršulinskoga samostana, kojo šolo je pohajala, podarila kot neko odškodnino za tisto kazen s steklenimi biseri ozaljšano srce, ki ga še hrani in ga je v avdijenci pokazala cesarju Slučaj je hotel, da je pozneje še enkrat videla napadalca in sicer takrat, ko so ga zvezanega peljali na morišče. Tudi tedaj je zamudila šolo. Vedno je živo želela od tedaj čisto od blizo videti cesarja. Z zanimanjem jo cesar vse to poslušal in jo v milosti od pustil. — Na mestu tedanjega napada na Maksimilijanovem trgu v bližini današnjega danajskega vseučilišča so vrdiga danes ena najlepših novodobnih cerkva v gotičnem slogu. To je dvostolpa votivna cerkev. Zidala seje po na Črtih Henrika Ferstel od 1. 1856—1879. V severni strarski kapeli je kameniti sarkofag grofa Nika Salm z mnogimi zgodovinskimi spomeniki.	P. V.
Estaric I. na Dunaju.
V	soboto tlno 16. oktobra je Ronnerjev1 zrakoplov „Estaric 1“ ponovil zopet svoj polet, a sedaj na Dunaju. Na dirkališču so jo zbralo ,vso črno občinstva, da se jo vso trlo. Velikanski prostor je bil napolnjen do vsakega kotička.
Okoli 'S. ure popoldne so se zbrali na dirkališču nadvojvode Leopold Salvator, Rainer in Eivgen, dujnajsiki župan dr. Luegor tor razni drugi dostojanstveniki, da sprejmo cesarja. Ob 8/i3 se je pripeljal cesar z spremstvom.
Kmalu po dohodu cesarja se je jel dvigati zrakoplov ter napravil nekaj elegantnih krogov okrog cesarjeve tribune, i potem pa večjkrat obletel celo velikansko dirkališče. Motor jo izvrstno deloval in bilo jo videti, kakor bi zrakoplov lepo plaval v #rar ku jn slušal vsakemu najmanjšemu gibu krmila.
Cesar je z zanimanjem gledal manevriranje in končno tudp, pi Štedil s svojo pohvalo na celo Ren-nerjovo rodbino, zlasti pa na oba pogumna brata Apatola in. Aleksandra. Izrazil je svoje veselje, da je mogel prisostvovati poletu prvega avstrijskega vodilnega zrakoplova.
V	nedeljo pri drugem poletu na dirkališču so je pripetila . precejšna nezgoda. Ko se je zrakoplov dvignil v zrak, je jako dobro funkcijpniral. Ko se je pa hotel usidrati, so jo zadnji del zrakoplova zataknil v streho zgradišča in pri tem je 'padel Aleksander Renner ven. K srečji. jo zatdobil le neznatne poškodbe. Zrakoplov je bil sedaj lažji in se je po bliskovo dvignil' v zrak in ker mu ja krmilar manjkal, je zašel zrakoplov daleč proč pd dirkališča. Analol si ni mogel drugače pomagati, kakor da jo napravil v zrakoplovu odprtino, da je plin odhajal,
naka.r ste je posrečilo gft usidrati pri Strebersdorhn Večja nezgoda se ni pripetila.
V	torek se je'pripetila pri vzletu zopet nezgoda. Neka veja se je zastavila v zrakoplov in pretrgala njegov ovoj, da je zrajkoplov moral pasti na zemljo. Stari Renner je poslal vojake zrakoplovnoga oddelka proč, češ, da se mu samo usiljujejo, ne razumejo pa nič. Ovoj so kmalu popravili in so hoteli zopet spustiti zrakoplov v zrak, a sedaj je prišlo pa poročilo, da je policija prepovedala vsak vt&-let, dokler zrakoplov ni popolnoma popravljen.
Okoli po svetu.
Državni zbor se je v sredo dne 20. t. m. zopet otvoril. .Slovanski poslanci ho našli isto jim sovražno mini-Bterstvo pred seboj, kakor so je zapustili pri zadnji za-ključitvi državne zbornice. Edino v tem je razloček, da ima to ministerstvo sedaj še več grehov proti Slovanom na svoji vesti kakor jih je imelo oo zakijućitvi. V Avstriji so minoli časi, v kojih so nam vladali samo Nemci. Sedaj je prišel čas, ko bodo tndi drugi narodi odločevali o usodi Avstrije. Nemci se delajo sicer nekoliko težav, toda te težave se morajo premagati. In temu velja ravno boj naših poslancev na Dnnaju.
Demonstracije na Dunaju. Povodom otvoritve par-
amenta je napravila socialna demokracija v ljudski dvorani na magistratu shod. Iz vseh dunajskih okrajev so korakali tja socialni demokratje. Cenijo, da je bilo vseh udeležencev okolu 60.U00. Istočasno je okoln 10.000 nemških nacionaicev napravilo demostraeijski bumel od Schotten-thora do Goethejevega spomenika. Nemški naoionaloi so pred parlamentom peli „Die Wacht am Kheiu* in Bismarck-lied. Ko sta se sprevoda srečala, so so ndeležniki psovali in vihteli palice. Ob 12. nri je nastal mir. Na tisoče katoličanov pa je popoldne spremljalo prenos Hofnanerjevih relikvij v ceritev sv. Štefana.
1,000.000 Roseggerjove ustanove za nemški Schulverein je že dosežen, l ako je zmagoslavno zaklical schulvereinov predsednik poslanec GroB v dunajskem Rajmundovem gledališču pri slovesni prireditvi o priliki cesarjevega imendana. Njegovo napoved so spremljali mogočni heil-klici mnogobrojnih u-deležencev. Pri prvom milijonu Roseggerjeve ustanove je najbolj udeležen Dunaj, ki ima eno Četrtino vseh prispevkov; 77 prispevkov po 2000 K so dali poodinci, 29 razno korporacije in društva, in pri tem še ni vštetih tistih 20.000 K, ki jih je dovolila mestna občina dunajska. Vodstvo izraža željo in nado, da so občina s temi 20.000 K ne bo uzadovoljila, temveč bo sprejela predlog občinskega svetovalca po-shmc.a Naglerja ter še bo prispevala 40.000 K. Oe bo mestna občina to storila, Česar ne pričajkujemo, bo pred vsem svetom dokumentirala, da ji je nemško nacionalstvo prvi namen.
Razstava dalmatinskih umetnikov se vrši te dni v Ljubljani in bo trajala do 31, novembra t. 1. Razstava je prirejena v Jakopičevem umetpiškem paviljonu v Lattermannovem drevoredu. Vsa pripravljalna dela za to razsitavo je vodil znanj hrvatski sUkar Vidovič iz Spijeta.:
Špansko. Položaj na Španskem jo zelo resen. Na eni strani raste revolucijsko gibanje v državi, na drogi strani se množe težave v Afriki in zahtevajo vedno večjih denarnih žrtev, ki jih Španija ne bo mogla dolgo nositi. In uspehov v Afriki ni skoro nobenih. Tako je Špansko razburkano znotraj in nesrečno v svoji nepremišljeni maroški vojni. Med tem ko v Maroku pokajo pnške Mavrov in uničujejo Špansko vojsko, eksplodirajo v Madrida in v Barceloni bombe in uničujejo vse, kar je blizu vladajočim krogom španskim.
V	Barceloni na Španskem je bil ustreljen znani voditelj „Svobodne raisliu, Ferrer. Dokazalo se mn je, da je vodil tolpe, ki so cel teden ondi pobijale, porušile skoro vse cerkve, zažgale samostane in onečaščevale mrliče. Ferrer se je zagovarjal s tem, da je ves čas delal za „svobodo, omiko in napredek“.
Grška. Grška vojska je sklenila, da spodi s prestola kralja Jurija in odvzame pravico do krone tndi njegovim naslednikom. Za novega grškega kralja bo izvoljen princ Abruški ali pa kakšen nemški princ.
Rumunska in bolgarska vlada sta se baje zedinili, da zvežeta svoje železniško omrežje z donavskim mostom.
Na Angleškem — kakor znano — se potegujejo tudi ženske za volilno pravico, Ali one ne rabijo za reklamo plakatov, ampak so prišle v svoji iznajdljivosti do bistroumne iznajdbe. Pustijo si vSivat ti a svoje predpasnike z velikimi rudečimi in modrimi
Črkami napis: Volilno pravico ženam! Ta moda se * je tako hitro razširila, da take predpasnike ne no-sijo samo ženske iz boljših vrodovin, ampak že tudi navadne delavke..
Velike tarske vojaške vaje se bodo pričele koncem oktobra na bolgarski meji, kar naj bi bila baje demonstracija proti Bolgariji.
Razgled po domovini.
Prijateljem, somišljenikom, naročnikom in bralcem!
Leto se umika in kmam oomo stali na pragu novega letnika. Ko se oziramo uazaj, z žalostjo opazimo, da še mnog mladenič, mnoga mladenka ni naročnik, ni naročnica našega lista, čeprav je to njih narodna dolžnost. Zato se obračamo do vseh naših prijateljev in naročnikov s prošnjo, da skrbijo za to, da bo vsak mladenič, vsaka mladenka naročena na naš list. Prepričali pa smo se tudi, da mnogi naših dosedanjih naročnikov niso izvršili svoje dolžnosti napram listu. Iste prav prijazno opozorjamo, da v kratkem svojo dolžnost izvrše.
.Dopolnilna volitev za volilni okraj Celje, Brežice, Šoštanj, Velenje itd. se bo vršila dne 10. novembra, eventuelna ožja volitev pa 16, novembra. Cuje se, da bo mesto Woschnagga kandidiral državni poslanec Marckhl,
Z britvijo si je une 21. t. m. vrat prerezal 13 letni Franc. Vrunec v stanovanju v Brodarski uliei štv. 3. Deček je vozil mleko za tvrdko Jauk in je pri tem meuda nekaj denarja poneveril. Ko je čul, da so mu že na sledu, je šel domu in si je z britvijo vrat prerezal. Oče ga je našel vsega v krvi na tleh ležati in je hitro tekel po zdravnika, ki mn je rano za silo obvezal. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Oj, ta mladina!
Sv. Jurij ob Taboru. Pri nas ni človeka, ki bi ne bil prepričan, da so liberalci butasti, pa tudi hudobni. Ko so se zadujič pretepali kapelski in prekopski fantje, so liberalci namah pisali v „Narodni Listu, da so bili med pretepači Orli. Lioeralci jim pravijo „čuk“, ker naznanjajo smrt in pogin lažnivemu liberalizmu. V resnici pa pri tepežu mu onega Orla m bilo, ampak vsi pretepači so bili iz liberalne Sole, ki odobrava m hvali najhujSa grozodejstva. Sram vas bodi, šentjurski lioeralci, da imate tako mladino! Pečat lažnivosti vam pa tudi ostane.
Poverjenike Družbe sv. Mohorja nujno prosimo, da pred razdelitvijo knjig povedo' ljudem, naj se spomnijo z darovi onih slovenskih bratov in sester, ki so v, nevarnosti, o!a jiti tujec potujčj.. Te slovenske duše, katere narodni naš nasprotnik poizkuša zvoditi v socialno demokracijo in v visenemšt-vo, ter jim tako ugrabiti vero in narodnost, so nam najbližje! Vsi Mohorjani naj se zato spominjajo z darovi naše narodne obrambe! Komur je dano večje blagostanje, naj da tudi večji dar! Dar Mohorjanov bodi prava narodna zbirka za našo narodno shrambo. Vsi ti darovi pa naj se pošiljajo v centralno blagajno naše narodne obrambe y Ljubljani (za sedaj na naslov, upravništva ,,Slovenca“i), ki jih potem odstopi novemu narodno-obrambnemu društvu. Naj ne bo poverjenika družbe sv. Mohorja, jci ne bi poslal večji ali manjši dar Mohorjanov. Tudi člani in članice družbe sv. Mohorja, pomagajte z agitacijo med svojiimi znanci, da bo ta dar Mohorjanov kolikor mogoče velik! Potrebe našega narodino-obrambnega sklada so nujne. Zadnji čas jo šlo v St. Ilj 4000 K, za slovensko Šolstvo na Koroškem 3000 K, za društvo Kres v Gradcu odpošljemo &00 K, mnogo potreb je pa Še silno nujnih. Zato vsi na pomoč!
Telefon. Interurbanno telefonsko zvezo Mari-bor-Celje-Rogafec-SIlatina je poštna in brzojavna uprava dovolila. V Rogatcu in Konjicah se naprar vije javne govorilnice.
Koroške novice.
Celovec. Železniško ministrstvo je podelilo industrialcu Emilu Czeczowiczka iz Dunaja v društvu z nekaterimi drugimi pravico za preddela za naslednje projektirane električne železnice: L od glavnega kolodvora do osrednjega pokopališča; 2. odcepljeno od te proge na eni strani do vjojaškiega kopališča, na drugi strani po južnem obrežju Vrbskega jezera čez Majernik, Otok in Vrbo., Dovoljenje velja za dobo enega leta,
Celovec. V bogoslovju je letos doslej 44 bogoslovcev. Med njimi je 18 Slovencev, 3 Poljaki, 1 Hrvat, 1 Ceh in 21 Nemcev.
Otrpnenjo mozga. Do 16, oktobra se je pojavilo na Koroškem 46 slučajev, bolestnega otrpnenja mozga.
Sedem slučajev je bilo smrtnih. Vseh odpade na mesto Celovec 16, na bližnjo okolico 17 in 13 na ostalo deželo. Sole se niso zaprle.
Beljak. 81 let stara vžitkarica Katarina Serajnik je Šla pri železniškem prehodu blizu Beljaka črez progo, akoravno je bila zatvornica dol spuščena. Mislila je, da lahko brez skrbi gre črez tir, ker je tovorni vlak ravno odšel. Komaj je ona stopila na tir, je priletel pa brzovlak odi druge strani, jo butpil ob tla in, je bila nesrečnica takoj mrtva. Stroj jo je vlekel še kakih 20 metrov dalje in jo spustil potem hudo razmesarjeno.
Koprivna. Koprivški možje šo siromaki, ker so pod Žensko oblastjo. Sveto pismo pravi,, da bo, ko se bo^bližal sodnji dan, velik strah in trepet in bo stiska med narodi. Ljudje bodo od strahu koprneli, pri-Čakovaje tistega,, kar ima priti Črez celi svet. — Za koprivske može se to že bliža. Marsikateri mož od strahu koprni prod hudobno ženo, pričakovaje tistega, kar ima še priti iz njenih ust. Možje so podedovali svoja posestva vsak po svpjem očetu, sedaj jih pa hočejo nekatere žene prevzeti. Bog oče je moža že v raju postavil za gospodarja in mu rekel, da naj gospoduje črez vso zemljo, sedaj pa hočejoi gospodariti nekatere nepokorne žene, možje pa naj dolgove plačujejo! Ženi je Bog rekel že v raju, da mora biti po-icorna možu, o tem pa žene nočejo dandanes nič vedeti, Žena, ti boš tako dolgo gospodarila, dokler bo kaj moževega premoženja; kadar pa pride na boben, tedaj boš rekla, da je mož vse zapravil, ker ni mene poslušal. Želimo, da se kmalu povrnejo boljši Časi v prijazno vas Koprivno.
DrtiSfvena kronika.
Katoliško vseučiliško društvo v Salicogradu je
dne 24. t. m. obhajalo 25 letnico svojega obstanka. Pri tej svečanosti so prevzvišeni nadpastir dr. Mihael Napotnik v Salicogradu govorili slavnostno pridigo. Da bi drnStvo kmalu doseglo svoj namen, namreč da otvori prvo katoliško univerzo v Avstriji!
Jesensko delo. V jeseni spravljamo naše pridelke pod streho, bodisi poljsko ali iz vinogradov in naše shrambe se bodo napolnile z različnimi živili. Pa tndi pri naših društvih, zvezah se imamo v jeseni poprijeti z novo život-nostjo in delavnostjo dela. Po leta nas je tu pa tam zadržalo obilno delo ali hoda vročina, da se nismo mogli posvetiti delu, tako kot je bila potreba. Zato pa se tembolj poprimimo tega v jeseni! Predavanja, poučni shodi so naj vrše slednjo nedeljo in če nimate govornikov in predavateljev, Vam po možnosti Z. S. M. ali S. K. S. Z. rada priskoči na pomoč! V dela je moč in zmaga!
Sv. Lovrenc v Slov. Gor. V nedeljo dne 31. oktobra popoldne po večernicah bo v stari šoli ustanovni shod izobraževalnega društva. Govoril bo veleč. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Pridite v obilnem števila.
Mladini«
Mladeniči, mladenke I Marsikteri še mogočo na ko-lekaje vsakega pisma alt dopisnice z obmejnim kolekom. Storite to redno odslej in opozarjajte še na to svoje tovariše in tovarišice. Pri svojih nakupih se posebno ozirajte na trgovine, ki inserirajo v katoliških časnikih. Po gostilnah zahtevajte povsod naše časnike. Vsepovsod zahtevajte vžigalice: v korist obmejnim Slovencem. Izpolnujte geslo: „svoji k svojim" v njega pravem pomenu!
Mladenkam. Ljuba tetka! Hotela sem s tem poročilom čakati do Vašega obljubljenega prihoda, — oziroma mislila sem, poravnati celo zadevo ustmeno; a ker sto svoj obisk preložila za dva tedna, — pošiljam Vam danas to vrstice. Brezvspešno je vse delovanje naših mestnih lihe-ralčekov, — Sokola in drugih sličnih društev; moška naša mladina stoji trdno na katoliški strani; razkrinkana liberalna drnhal zgubila je ves upliv na verno naše prebivalstvo. Vzdignilo se je torej svobodomiselno žeostvo, — da reši čast liberalcev. Pred kratkim ustanovila se je v našem mestecu ženska podružnica sv. Cirila in Metoda; pod to krinko namenijo naše liberalke širiti — osobito med mladim ženstvom — svoje pogubne nauke. — Agitacija je bila velikanska; posebno so se na tem polja odlikovali mestna učiteljica ročnih del, gospica Ogljenčeva — in Cve-tovska premoderna učiteljica — zloglasna framazonka, gospica Maranova. Kaj Vam naj poročam o uspehih teh dveh uzornih vzgojiteljic? — Žetev je bila slaba, ker naše značajno katoliško ženstvo se nikakor ni dalo preslepiti od teh krivih prerokinj. V njih krog je stopila le pristna liberalna kri, to je: žene in hčere naprednjakov?? — liberalne učiteljice, — več mestnih brezposelnih koket, — dve šivilji — in nekaj drugih deklet, — katerih imena niso na najbolšem
glasu. Čestitamo novi družbi na tej zmesi. — Pomniti si pa hočemo one dame, — ki so bile sicer popolnoma indiferentne napram našemu stremljenju, a so vendar do sedaj vedno zatrjevale in se svojim vedenjem tudi nekako kazale — svoje katoliško naziranje, — ter sedaj stopile v tabor naših nasprotnikov. Prav je tako; sedaj vsaj vemo, pri čem da smo. Ljuba tetka, pridite gotovo v nedeljo med svoje mnogobrojne netjakinje, ki hrepenijo po vaših poduč-Ijivih in navduševalnih besedah. Najbolj se Vas pa veseli Vaša Mara.
Delavnost gospodinje. Bog je ustvaril človeka za delo. Vsakdo mora delati po svojem stanu in po svoji moči, tako velava zakon življenja. Zato je dobra gospodinja tudi delavna, to je, ne propušča in ne naklada dela le drugim, ampak se ga tudi sama in z veseljem loti; prva prične, zadnja neha. Delavnost je gospodinji tako potrebna, kakor redcljubnost. Ni skoraj v nobenem področju toliko in tako različnih opravil, kakor v gospodinjstvu, saj „gospodinja hiši tri vogle podpira." To pač ni lahka naloga. Gospo dinja mora biti povsod. Kjer njena roka pomaga, tam je uspeh. Pač res, da stane to mnogo truda, a delavna gospodinja se tega ne vstraši, zakaj ve, da je v delu zadovoljnost, napredek in sreča. Nič ni deklicam potrebnejše, kakor da se že v zgodnji mladosti privadijo dela, ako hočejo pozneje postati pridne delavne gospodinje. „Moli in delaj"! To zlato pravilo bi moralo biti z velikimi črkami zapisano na najočitnejšem mestu v svaki hiši ter biti utelešeno v svaki gospodinji. Kjer se pridno dela, pa moli vmes, tam počiva očividno blagoslov božji nad vsem početjem in blagostanje hiše raste in se množi. — Čim težje pa je delo, tem slajši je tudi počitek. Po storjenem delu se sladko počine. Tudi tega gospodinja ne porabi; zato ne pretirava zbog lakomnosti, da bi sebi in drugim škodovala s preobilnim delom in prepičlim odmorom. — — Vse o pravem času, delo in počitek 1 Pa še nekaj naj vzpodbuja gospodinjo k delu! To je ljubezen do domovine. Hrvatski pisatelj Dančič piše: Za domovino se ne žrtvuje le na bojnem polju, temveč tudi z vsakim koristnim delom. Ako izvršujemo vsak skrbno svojo dolžnost, poplačamo dolg, katerega dolgujemo svojemu narodu! — Ko bi bile vse naše gospodinje skrbne, delavno, ne bi propadlo toliko družin, ne bi se jih toliko preselilo iz drage domovine, da se izgube na tujem. Nikdar ne moremo deklicam dovolj priporočiti, naj se varujejo pohajkovanja in postavanja, pa tudi prevelikega hrepenenja po zabavi. Deklica, ki išče dan na dan le zabave in vedrila, postane nečimerna, za delo pa ji ni mar. Mladina naj nikdar ne žabi tehtnega pravila: „Najprej dolžnost, potem zabava"! Zlasti pa naj se varuje deklica nežne mladosti strastnega čitanja romanov. Poznam deklice, ki vsak prost trenutek pa tudi celo marsikatero uro, ki bi jo imele prebiti pri koristnem delu, porabljajo zato, da se ug'abljajo v romantične povesti dvomljive vrednosti ter potem ob belem dnevu sanjajo, delo pa zane marjajo. Kako bi mogla kedaj iz take sanjarske deklice postati dobra, delavna gospodinja?! — Kolika nesreča pa je za hišo, kjer gospodari lena vnemama gospodinja, ki dela ne pozna in ne ljubi! Povsod nered, nikjer uspeha, nikjer sadu, ni čuda, da se ruši blagostanje in da hiša propada — beda in siromaštvo pa še košatita po vseh prostorih! — —	Slavka.
Nova Zveza. Zadnjo nedeljo se je vršil v Žalcu ustanovni shod zveze napredne mladine. Mi smo svoje stališče nasproti tej zvezi že označili. Njej ni za mladino, da bi jo izobrazila, ampak hoče jo izrabiti v svoje podle svobodomiselne namene. Seveda, da tega ne izdajo takoj, toda nas naj voli rek „volkovi v ovčjih oblekah", nič jim ni upati. Pošteno misleči mladeniči in mladenke, oklenite se naših društev, posebno glejte, da ne bo župnije brez mladeniške ali dekliške zveze! Naprej zastava katoliške narodne mladine!
Žalec Ob majhni udeležbi se je ustanovila zadnjo nedeljo „Zveza liberalne mladine". Ustanovnemu shodu je predsedoval krojač Piki Govorili so dr. Kukovec, Roblek, Lesničar, Oset in par gospodičin. Liberalni kričači so se toraj enkrat zopet pošteno vrezali. Zavedna in poštena slovenska mladina ne seda na liberalne limanice.
Cerkvene nadeve.
"Umri je dne 18. t. m. ot> !48. uri zjutraj pri Spodnji sv. Kungoti tamošnji župnik Alojzij Vojsk, star 56 let. N. v m. p.!
Provlzor pri Spodnji sv. Kungoti je postal fc. g. Matija Eferl, župnik pri Gornji sv. Kungoti.
V mariborsko bogoslovuleo so bili letos na novo sprejeti sledeči gg. aibiturijenti: IGrilič Ignacij iz Prihove, Holcman Pavel iz Remšnika, Holcman Vincencij iz Remšnika, Lukman Franc iz Vranskega, Medved Anton iz Blajhenburga, Oblak Ivan iz
Reteč pri Škofji Loki, Oštir Karol iz St. lija pri Velenju, Peršuh Anton iz St. Lovrenca na Dravskem polju, Rezinam Alojzij iz Poljčan, 'Toplak Franc iz Sv. Tomaža pri Veliki nedelji in Vesenjak Pavel od Sv. Marjete niže Ptuja.
Duhovna gredica. Cas prijetne trgatve je proč. Proč so lepe cvetke. Proč od' nas so šle Že skoraj vse ptičice selivke. Vso je izpremenjleno. Vse postaja bolj otožno, žalostno, resno. Listje odpada in rumeni. Prej tako lepa, zelena narava postaja pusta. Pozno v jesen je, vse pričakuje zime! Ko človek tako stoji v naravi, se zamisli, si ogleduje in opazuje to in ono okrog sebe, se ga lotijo mučne a resnične misli: Vse mine! Vanitas vanitatinm — Nezmernost Črez nečimernost in vse je nečimerno! Hitro nam' poteka čas življenja. Življenje le gre tar korekoč mimo nas. Vse Človeka zapusti, zap/usti ga mladost, zapuste ga prijatelji dragi, a eno mu ostar ne in to je sladko upanje. Te zapusti prijatelj, se veseliš svidenja. Nas zapušča pozna jesen, pričakujemo in si -želimo mlade, solnčne spomladi! Glejte jo, dobro, za svoje’ otroke skrbno mater, srv. cerkev 1 V resno, v pozno jesen je postavila dva praznika, ki morata ves navdajati vsakega kristjana z naj-veČjim' upanjem. To sta: praznik vseh svetnikov in pa vernih duš dian ali ,,'duŠno.“ Mi lahko imamo veliko upanje, ker vsi smo poklicani v večno življenje. Vsi smo.v občestvu svetnikov, vsi, ki smo se prerodili po sv. krstu. A’ ker „nič omadeževanega ne pojde v nebeško kraljestvo" (Skr. raz. 21, 27.), je .zopet za nas slabe ljudi velika tolažba, veliko upanje, da' se očistimo v ognju vic in tako pridemo do gledanja Roga! — 'Jesen je! Tufdi za nas, vse pride jesen Življenja, za tega ali onega morda Že v spomfladii let.- Zato stojmo na stiraži! „.Bodite pripravljeni, zakaj ob uri, ki je ne veste, pride Sin človekov." (Cuk. 12. 4O.).	G.
Razno blago.
Salomonska razsodba. V Illinoisu se je na železnici pri godila nesreča. En mož je bil ubit, drugemu je odtrgalo nogo. Vdova ubitega moža in oni enonogi sta tožila Železnico za odškodnino. Sodnik je vdovi za izgubljenega moža odločil 1500 dolarjev, onemu, ki je izgubil nogo, pa 15.000 dolarjev. Nejevoljna zaradi take sodbe, reče vdova sodniku: Ali ie to nrav, da dobi ta več nego jaz? Ali ni življenje zakonskega moža več vredno nego samo ena noga? Sodnik odgovori: Žena! Ta mož ne dobi za noben denar druge noge. TI pa dobiš lahko drugega moža, ki bo morda še lepši in boljši, nego je bil ubiti.	i 1
Olikana opica.1 V dunaiskem Apolonovem gledališču so kdže onlca Moric, ki ima; vse maniro olikanega človeka. 'Oblači se pred ogledalom, kakor kaka gospodična; prodno so vleže iv posteljo, so sleče. Tudi zna Izborno kolesariti. Svojemu gospodarju zasluži na dan do 1000 K.
Književnost.
Knjige Družbe sv. Mohorja je naše uredništvo prejelo, in sicer sledeče : 1. Marija v zarji slave. 2. Sveta maša. Molitvenik. 8. Podobo iz misijonskih 'dežel. T. zvezek,- 4. Pisana mati. Povest. 5. Navzgdr—'navzdol. Povest, 6. RlnUenske večernice. 63. zvezek. 7. Koledar za leto 1940.
Ustnica uredništva.
P. V. Dana]. Prisrčna hvala za. dopisovanje. O >o notico smo odstopili nredniHru „Straže". Iskrene mladeniške pozdrave!
Rešitev besedne zastavke v 21. številki.
M
kad marec K a z i m i r svoboda S a 1 o m o n e tern it " goska oko slika a	1	k	o	h	o	1
s	t	e	r	n	a	d
mrzli ca
n	a	j	ž	1	t	i	j	o
Pravilne rešitve ni nihče priposlal.
UatKiiovlJ. 1. 1NS4.
IU
TEKMA Sf.CMAT MARIBORU
z najboljšimi stroji In najnovoj-ilmi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabelo, blankete, ekspenzarjo, pobotnice Itd.
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za razne korporacije In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: 1.1. d. :: :: ::
Koroška cesta št. 5.
Pojasnila o inseratih daje
apravniSfcvo le tistim, ki priložijo vpraSanju znamko za 10 v.
EggE* Vsaka beseda stane 3 vin.
Velik cenik zastonj.
Železnla-roskopf ura
patent K 5
jamstfo 3 leta
drugače denar nazaj. Ura ima 8 kamnom, lepo email Stevič-nico, gre 82 ur, pristen niklast o-krov, ki ostane bel, z drugim okrovom prot' prahu,se jam di, da gre do pol minute natanko.
Pristne srebrne ure .
S 3 srebrnimi plašči . Srebrno-tula ure z dvojnim plaščem .	.	.
Z'ate damske ure . . Srebrne verižice . . Sfens»a ur«
K 6 50 „ 9 50
„ 13-„ 19'-2—
„ 2—
LETNIK
1910

Največji cenik zastonj
A, KIFFil ANNy
največja tovarna nr, zaloga, ekspert JflAKlUOll m i.
Olradne
zavitke
z natisom in brez natisa,
rsaHee vel ih-o* ti in kakovosti
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Spretni viničarji in mijsrji s 3 delavskimi močmi sc iščejo za 1 novembra. Vprašati jo pri Ivanu Lininger, Volkagartenstrasse 20.
46
naše „pružinske pratike"
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo ▼ Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vašo Petrifiič in Iv. Korenčan; ▼ Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", V Celju: Zvema trgovina. V Mariboru: Tiskarna sv. Cirila.
Cena komada 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahte-vajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! 47
C. kr. zapr. cenitelj
Mih. J Iger ja sin
Maribor, samo Poštna ulica št. 1
Ustanovljeno 1. 1860.
^ Priporoča: zaročne in poročne prstane, brilantne prstane, zlate verižice za gospode in dame, Šafhausenske, Železniške, Omega in precizijske ure.
DC* Gramofone od 12 do 40 kron.
Kupujem srebro in zlatnino 45
zastonj da se Vam pošlje ilastrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 30 ur tekoča K 8'60
Roskopf..................... 5'—
Št. 2. Nikol-ankor-remontoir (regulator) .......................... 8*
Srebrna..................—
Srebrna s tremi pokrovi .	„ 8'—
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tu-la“ s tremi močnimi srebrnimi pokrovi....................
Št. 84. Srebrna damska rem.-ura .
Št. 11. Srebrna remontoir-ura ssa
gospode .................
Št. 18. Srebrna anker ura, 15 kamnov ............................
Ista z dvojnim pokrovom .
Št. 102. Budilka z dnevnikom .	.
8'—
6'—
6-80
IO'—
12-10
3-
8-40
Izvrstni molitveniki
Št. 107. Kuhinjska ura
Garancija več let. m
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-::	::	::	::	tančno, vestno in jako ceno. ::	::	::
k Th. Fehrenbaeh, x
84 tVtvjjvečijCT, tovami&lio, zoIorti vsr
Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravska ni. 2
Zahtevajte v gostilnah katoliško, narodne liste: Straža, Slov. Gospodar, Naš Dom, Slovenec!
■
sv. pesmi . . I 3-56
hlMll, llkliikl takvim „ J—
Vmic svitih PSSKI • - „ 2 -PrOittij atntt! . . ii.iiniQi .... m
Vai M	m d »me
tudi v zlati »brezi ta ss$a»£$» petzi ek»H 50 vinarjev rai. PeMniaa zuato »- 3© vta. sa 1 knjig*.
Trinin fliknnii n. Orih
v laribm.
P


m**?


S:T:
»IM
Mulil
Vinske in sadne stiskalnice
z zboljšanim dvojnim pritiskom za ročno delo, se zaprejo z zapahom,
grozdni mlini grozdni reb-lerji, sadni mlini
v najnovejši, najizd&tnejši konstrukciji izborne vrste ter stroje za pripravo krme, hekslerjl, re-zalnlce za repo, šrotni milni, dampferjl za krmo, gvpeljni, vor gelege iz tovarne poljedelskih strojev in livarne železja FRANC EISENSCHIMMEL & Comp. Rand-nltz a/E. Glavna prodajalna pisarna
Franc MELICHAR, Rudolf BACHER
....~ Dunaj III/2, L6wengasse 37.
Natančni ceniki zastonj in franko.	87
gur Išče solidne zastopnike in naprej-prodajalce. *911