Giasilo iiZDL ptujskega okraja — Uprava In uredniistvo Ptuj, Lacsko- va ul. 8. — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 Stev. 2 — Letnik IX. Urejuje areoiusM^i ociooi — Odgovorni urednik Janez F»etrovie — Ro- kopisov ne vrafamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna nan>fnina 500 din. polletna 250 din Predsednik Tito se je pretekli to ek zopet vrnil v domovino. Pristanišče v Pulju, kjer je sto- pil na domača tla, je napolnila množica ljudstva iz bližnje in daljne okolice, da bi izrazila svo.b radost nad njegovim po- vrntkom. Predsednik Tito je ob svojem prihcdu v puljsko pristanišče zbr,ini množici in vsemu jugo- slovanskemu ljudstvu izročil prisrčne no7.drave ljudstev Etio- pije in Egipta, nato pa govoril o svojih vtisih z 41-dnevnega potovanja po prijateljskih afri- ških deželah. Posebno je pod- črtal vztrajno prizadevanje obeh držav po ohranitvi in okrepitvi neodvisnosti, ki sta ju ti državi, prav tako kakor naša, dosegli z velikimi težavami in žrtvami. Dejal Je, da je bil s tem obiskom po- novno utr:'en velik ugled, ki ga uživa naša država v svetu. V zadnjih dneh smo zabele- žili tudi na drugih področjih zanimive dogodke mednarodne- ga pomena. Omenimo naj sa- mo sestavo nove v!aiSe v Posarju, k! io tvorijo pod predsedstvom krščanskega demokrata dr. Neya zastopniki izrazito pronemških strank: demokrščanske, demo- kratska in socialdemokratske, ki so ob tej priliki objavile dekla- racijo, v kateri izražajo upanje v skorajšnjo priključitev Po- sarja k Zahodni Nemčiji. Zani- mivo je. da nova vlada ni pri- segla veljavni ustavi, s čemer je menda več kot jasno izražena namera po njeni spremembi. Ustava namreč v uvodu govori o ločitvi Posarja od Nemčije. Da bo torej nova vlada streme- la k čim prejšnji vključitvi de- žele v okvir nemške države, je več kot jasno. Ne vemo še, kaj bo k temu dejala Francija, kjer se še vedno ni razčistila si- tuacija okrog sestave nove vlade zaradi nespremenjenega stanja v parlamentu po zadnjih vo- litvah. Kakor smo že poročali, so parlamentarne volitve v Franciji razpleali zaradi tega, ker nobena stranka v parla- mentu ni bila zmožna sestaviti dalj časa življenja zmožnega kabineta, kar je bil vzrok če- stemu menjavanju vlad. Toda situacija se tudi po volitvah ni spremenila. Sedaj gre za ustvar- janje koalicij, dogovorov med strankami, da bi skupno sesta- vile kabinet, ki bi povedel Fran- cijo k uspešnejši notranji, ka- kor tudi zunanji politiki, kakor j? to bil primer v zadnjih le- tih. Kakor že rečeno, je KP Francije na zadnjih volitvah povečala število svojih poslan- cev v parlamentu za polovico, kl."ub temu, fTa bistveno ni po- večala števila svojih volivcev. V parlamentu bo imela 150 po- slancev in v svesti si svoje mo- či predlaga drugim strankam le- vice ter sredine ustanovitev ljudske fronte, ki bi bila v sta- nju upostaviti življenja sposo- ben kabinet. Toda Mendes- France v imenu radikalov, ka- kor Gu! Mollet v imenu sociali- stov teh pozivov KP Francije za zdaj nista sprejela, pač pa v skladu s politiko njunih stra:ik iz zpdnjia let, ki je bila skupno s strankami desnice v ostri opoziciji proti KPF. To je potisnilo to stranko v izolacijo, toda takrat (vsaj v zadnjem parlamentu) ja imela le 93 po- slancev. Sedaj pa jih ima 150, in ta sprememba bo verjetno tuf^i svoje doprinesla k drugač- nemu obravnavanju stranke, kakor je to bil primer do se- fv; Velike Britanije smo sli- šali zadrje dni glasove o urr.iku pr3:'39dnika vlade Edena, vontTar so bili ti glasovi takoj ii z mero3ajne strani, to se pr^vi, od samega predsednika vlad-^ za^'rr >ni. Pač pa je pred- pv^rV-":; vlaf.3 Eden doživel v zadnjem času več ostrih kritik tudi ra račun celotncga kabine- ta. S ten v zve:3i so napovedani za srcoino tekočega meseca go- vori ran^cga predsednika vlade, v katerih bo pojasnil nekatere svoj? in svoje vlade kritizirane u'-rep2. Na volitve se pr/nravljajo tu:!i v s-ssdnji Grčiji, k.ier na v tem pogledu trenutno vlaili preveč ne za- upajo in v nekaterih krogih kut fe Pluf gre mnogo PTUJSKI UKAU V NEVARNOSTI Ali je res, da je naša najve- ličastnejša stavba v Ptuju — naš grad v nevarnosti? Minili so ^asi od IX. do XV. stoletja, ko so se lastniki ptuj- skega gradu bali za svojo trd- njavo zaradi madižarskih vpa- dov. V XV. sitoletju so se zbali Txirkov. Grad .so zavarovali z niogočnim obzidjem. KAKŠNA NEVARNOST PRE- TI PTUJSKEMU GRAiDU DA- NES IN KAKO GA BOMO ZA- VAROVALI? Našemu gradu, tisočletni pri- či zgodovine naišega mesta pre- ti danes nova nevarnost — raz- padanje zaradi starosti in ne- zadostnih popravil. Zidov je je še trdno, a ga tudi ogroža vlaga: dež in sneg, ker je ponekod odpadla zaščita zi- dovja — zunanji omet. V naj- večji nevarnosti pa je grajska streha. Ce bi se iX)vzpel na grad v zasneženi zimi leta 1954, ko je ležal na strehi debeli sneg — bi na grajskem podstrešju opazil, da se maje strešni stol. Tudi opeka je doslužila in late na kateri sloni, so trhle. Zaradi vsega tega se varuhi gradu boje katastrofe, če bi zapadel visoki sne® Po predračunu Okrajnega re- montnega podjetja v Ptuju bi stalo popravilo grajske strehe 5 milijonov dinarjev. Za to vsoto se je muzei obrnil na Predsed- stvo vlade LRS, kjer so tudi naši poslanci posredovali za nujno pomoč. Na seji gospcdar- s-s.ega sveta j-ijtta so našo pius- njo zavrnili. Pomoč pa mora priti še pravočasno! Upamo, da borno srečno prebrodili še to zi- mo in gradu dali poleti novo po- krivalo, ki bo trdno in nepre- močljivo čuvalo dragoceno stav- bo, ki v svojih sobanah hrani umetnostne zaklade preteklo- sti. DRUGA POPRAVILA Da. ko bo grajska streha po- pravljena, se nam bo odvalil največji kamen od srca. morila pa nas bosta še dva. Oglejmo si omet, ki smo ga že preje omenili. Toliko se spo- znamo na stavbarstvo, da bomo pritrdili, kako potrebno ga je čimpreje obnoviti. Ce bi imel kdorkoli hišo s takim ometom, bi napel vse sile, da zidove znova zavaruje z novo obleko, kajti stara, že vsa preluknjana, je doslužila. Našemu gradu, spomeniku naše tisočletne zgodovine, bomo vsekakor morali čimpreje nare- diti novo obleko! KAJ PA GRAJSKA OKNA? Pred vojno je bilo 112 graj- skih oken zadnjikrat prepleska- nih. V hudih časih okupacije in v desetih letih po osvobodi- tvi je grajska okna z okvirji izpiral dež in sneg in je nanje pripekalo sonce, da so danes okvirji trhli in komaj še sloni- jo na okenskih odprtinah. Da, tudi tem linam, ki gledajo no prostranem ptuiskem polju -.n zajemajo svetlobo in zrak za svoje prostore ter čuvajo stav- uo m aragoceni mveniar v njcj pred vlago in vetrom — bomo morali dati nove lesene podbo- je z okvirji, kajti čas jih je z vremenom postaral in uničil. Se mnogo poti bo potrebnih, da bomo preskrbeli denarna sredstva za grad in ga rešili pred propadom. KAJ PA ZlTNICA? Ta mogočna dolga stavba na severnem grajskem pobočju, ki je bilo sezidana v dobi renesan- se — je sestavni del gradu z obzidjem in stolpi. Stavba ne nosi zamanj imena »žitnica«. kajti res je odlična žitna shram- ba. Toda tudi pri njej je potreb- no ponraviti, kakor pri gradu vse od strehe do tal. Okens)ki okviri, omet, žlebovje in stre- ha so v takem stanju, da člo- veka v srce zaboli. Ce ima ko- ličkaj srca za to staro zidov je, ki je del naše zgodovine. O NAJEMNIKIH ZlTNICE IN NJENIH GOSPODARJIH Najemniki žitnice, med ka- terimi je tudi »Pletama« v Ptuju, plačujejo prenizko na- jemnino, tako, da uprava muze- ja ni mogla žitnice popravljati in jo je bila prisiljena oddati v roke LO občine v Ptuju. Tudi stolpi in stanovanjska poslopja z obzidjem pripada od 1 janu- arja letos LO občine v Ptuju, ker jih muzej ne more vzdr- ževati v dobrem stanju. Občina bo lahko bolje skrbela za stavbe, ki so v }>onos našemu zgodovinskemu mestecu. -Ic. Predsednika Tita SO Ljublaniani navdušeno pozdrauJi Po uradnem obisku v Etiopiji In Egiptu se je predsednik Tito v sredo, 11. t. m. popoldne na poti v Beograd zadržal v Ljub- ljani, kjer so njega in njegovo spremstvo pozdravili ugledni predstavniki Slovenije. Na ljub- ljanski postaji ga je prisrčno sprejelo okrog 60.000 Ljubljan- čanov. Predsednik Tito ie imel na postaji krajši govor. V začetku govora je pred- sednik Tito sporočil prebival- cem Ljubljane pozdrave naro- dov Etiopije in Egipta, ki gojc globoke simpatije do naše de- žele in njenih narodov, ker vi- dijo v njih svoje odkritosrčne prijatelje, ki jim lahko popol- noma zaupajo. »Naše potovanje v ti dve daljni prijateljski deželi, je re- kel predsednik Tito, je imelo isti cilj kakor naše lansko po- tovanje v Indijo in Burmo. Skrb za ohranitev miru, skrb za miren razvoj nas .ie napotila v ti deželi, da bi se skupaj * njunimi voditelji pogovorili o vseh problemih, ki zdaj teže svet, in prišli do skupnega sklepa, kaj bi bilo treba v pri- hodnje delati in kaj vse ukre- niti, da bi se lahko narodi v miru razvijali in si medseboj- no pomagali. Predsednik Tito je rekel, da so tudi njegovi sodelavci vide- li. da imajo tudi voditelji Etio- pije in Egipta ne glede na raz- lične sisteme znotraj teh dežel in naše dežele mnogo skupnih, istovetnih gledišč na medna- rodna vprašanja, pa tudi na vprašanja razvoja v teh deže- lah. Seveda tu ne gre za to, da odhajamo v te daljne dežele, da bi bUi dlje ločeni od svojih vsakdanjih po«slov. in sicer do- kaj važnih poslov, za to, da bi lahko zdaj mi morda nekaj spletkarili namesto tistih, ki Ro se nekoč mudili tam. Mi smo se napotili tja, da bi spoznali ti dve deželi, da bi spoznali njune razmere, da bi spoznali duha v teh deželah, težnje teh narodov itd. in da bi laže med- sebojno sodelovali, ker imamo možnosti za medsebojno gospo- darsko, kulturno in politično sodelovanje. To je bil naš cilj. Razen tega, Je poudaril na- dalje predsednik Tito. je naš cilj ta, da sodelujemo z vsemi tistimi silami na svetu, ki se upirajo obravnavanju medna- rodnih problemov s pozicije sile, ki menijo, da je zdaj naj- važnejše. najbolj bistveno na svetu, ko je še mnogo neureje- nih vprai^nj, delati mimo, se sporazumevati na miren način in odpraviti ali odstraniti tista sredstva, ki so jih nekoč upo- rabljali v obravnavanju med- narodnih problemov.« V nadaljevanju svojega go- vora Je predsednik Tito govoril o spremembah v afriških deže- lah in poudaril, da njihovi na- rodi zdaj drugače gledalo na to in da ne žele več, da bi imeli varuhe nad seboj ali da bi jim kdo vsiljeval svoje gospostvo. Mi smo videli, da so ti narodi sposobni, da se sami upravlja- jo. Predsednik Tito Je potem opozoril na svoje včerajšnje besede v Pulju, da je tem na- rodom potrebna pomoč, pomoč od zunaj. In če so na svetu ljudje, vodilni ljudje, ki odkri- tosrčno mislijo, da je treba tem deželam pomagati, tedaj jim je treba pomagati z nasveti, nu- diti jim gmotno in tehnično pomoč, ne pa s silo vsiljevati jim svoje varuštvo. Predsednik republike Tito 3« poudaril, da je na svojih do- sedanjih obiskih v deželah Azi- je In Afrike, videl, da sile med- narodnega sodelovanja čedalje bolj naraščajo in da so čedalje močnejše. Potem pa je rekel: »Zdaj bi bilo že potrebno, da bi se ljudje, ki goje še stare nazore o mednarodnih stikih, otresli teh nazorov in se prila- godili novemu položaju, da bi malo bolj upoštevali, kaj misli- jo narodi malih in narodi za- ostalih dežel, da imajo ti naro- di pravico spregovoriti svojo besedo, zlasti kadar gre za ta- ko važne zadeve, kakor je ohra- nitev miru na svetu in mirno sodelovanje med narodi. Ml smo doživeli v t«h deže- lah — Je pudaril predsednik Tito — izredno topel sprejem, izražen v velikanskih simpati- jah, ki jih goje ti narodi do naše dežele. In videli smo, da So nas sprejeli brez sumničenj, da so videli v nas odkritosrčne prijatelje, ki nimajo nobenih zahrbtnih namenov, marveč že- le, da bi strnili svoje sile ter sodelovali v medsebojno gospo- darsko, politično in kulturno korist in v korist ohranitve mi- ru na svetu.« Na koncu Je predsednik Tito rekel, da ne najde besed, s ka- terimi b| povedal, kako globo- ko so bili on in njegovi sode- lavci ganjeni spričo vsega, kar so videli v prijateljskih deže- lah Etiopiji in Egiptu, zlasti ker so videli narode druge ce- line, pripravljene braniti do zadnje kaplje krvi svojo težko nriborjeno neodvisnost, narode, k| žele sodelovati z vsakim, kdor je z njimi odkritosrčen in kdor pošteno misli o njih. Ho poti proti Beogradu V sredo, 11. t. m. ob 19.30 je predsednik Tito s spremstvom dopotoval v Zagreb. Na zagreb- ški železniški postaji so ga pri- čakali predsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Bla- ževič, predsednik OLO Zagreb Vječeslav Holjevac in drugi predstavniki hrvatskega javne- ga življenja. V Zagrebu se je posebni vlak zadržal :iO minut. Med tem časom se je predsed- nik Tito pogovarjal s člani Iz- vršnega sveta in Sabora Hrvat- ske ter odzdravl.lal ovajicam Zagrebčanov, ki so napolnili orostrani železniški peron. Okrog 19.50 je modri vlak pred- sednika Tit? zapustM raereh^ko Jelezni,?ko postajo na poti v Beograd. PEripgiilii^ in rasui^iie možnosti Iz visokega dimnika bivše to- varne usnja in čevljev v Ptuju na Bregu se zopet kadi... To opažajo od prvih dni letošnjega januarja dalje okoliški prebi- valci, pa tudi marsikateri pot- nik v vlaku v smeri Ptuj—Hal- di:ia—Ptuj zmaje z glavo in ne more verjeti, dz«, je pod temi, deloma obnovljsnimi vojnimi razvalinami zopst začelo živ- ljenje. Pod temi strehami ne bo nikdar klavnica, nikdar vec usnjama in tovarna čevljev, nilj celjska pulpna postaja, temve obrat podjetja »Petovia« Ptuj, ki izdeluje sadne sokove, liker e in žganje in ki se bo v bodočnosti razširil tudi na konzerviranje sadja, zelenjave in sočivja. Vsi Ptujčani še ne vedo, da se je ptujska žganjekuha za vselej izselila iz Trstenjakove ulice v nov obrat na Bregu in vsa oko- lica Trstenjakove ulice bo ve- sela, da ji ne bo treba več pre- našati smradu po drožah iz žga- njekuhe, ki se je širil iz odpr- tega kanala. Tega sedaj ne bo treba niti Brežanom, ker e iz novega obrata speljan v Dravo globok odtočni kaaal in bo se- daj vso nesnago požirala nena- sitna Drava. S to novo spre- membo je konec ugibanja, kaj bomo s temi razvalinami Pra- vica upravljanja teh zgradb, ki jih je nekaj časa imelo podjetje SAD Celje, je potekla, in sedaj so dane podjetju »Petovia« Ptui v<;p možnosti za njen razmah in razvoj. Sposobnost za to je pokazalo že s tem, da je na- polnilo globoke bazene s kapa- citeto od enega do štirih vago- nov, s 150 vagoni sliv in jabolk, nakupljenimi v jeseni, ko je po sadovnjakih gnilo sadje, za ka- te"e5:a sic^"" ni bilo kuncev niti posode za predelavo. Brez veli- kih investicij je začelo delo in iivljenje v prej praznih in pu- stih prostorih zgradbe, ki že de- set let čaka na dokončno ob- lovo, nakar bo služila zahtevam in potrebam našega časa. iz poskusnega v redno obratovanje v torek, 10. t. m., je prenehalo poskusno obratovanje in je za- čela redna destilacija žganja, ki bo dala lepo število vagonov pravega domačega pridelka. Mo- čan curek čistega žganja polni sod za sodom, čeprav šele obra- tujeta samo dva kotla za desti- lacijo. Kmalu bo obratoval tudi tretji kotel. Ko je izčrpano eno polnjenje .500-literskih kotlov, načrpajo iz bazena z motorno črpalko drugo polnjenje — zmleto brozgo, iz katere se po- tem hitro in mehanično kuha visoko kvalitetno žganje. Glo- bok odtočni kanal pod kotli po- žira ves odpadni material — drože, razen slivovih koščic. ki jih zbirajo v velikih količinah in prodajajo nekemu podjetju v Zagrebu kot surovino. Spremembe v našem gospo- darstvu zahtevajo obrate, ki bodo rabili malo investicij, ki bodo črpali bližnje surovine oziroma pridelke za predelavo in ki bodo hitro vračali družbi ter ji pomagali pri nadaljnji ko- munalni izgradnji. Vsem tem !iogojem in zahtevam odgovar- lajoči obrat »Petovia« Ptuj upravičeno zasluži vso pozor- nost okrajnega ljudskega in ob- ;^inskega odbora in je je tudi deležen. Postopno izpopolnjeva- nje tega obrata bo omogočilo poleg žganjekuhe še važnejše konzerviranje sadja in zelenja- ve ter sočivja, kar pogrešamo na našem trgu za široko potroš- njo veliko bolj kot žganje in likerje. Kislega zelja, repe, pa- prike, kumaric in podobnega bodo sčasoma lahko polni ti ba- zeni in pridelek naših kmeto- valcev bo prihajal konzerviran na živilski trg velikih mest, ki sedaj pogrešajo konzervirano sadje, zelenjavo in sočivje. Beljenje, male prezidave in popravila Prvi dao rednega obratova- nja sem si ogledal v spremstvu direktorja tov. Borisa Urbanči- ča kurilnico, prostor s polnimi bazeni sliv in zmletega sadja, pa tudi prostor s tremi kotli za destilacijo žganja, kjer so mi trije delavci, vsi iz Haloz, radi pojasnili vse, kar me je zani- malo. Tudi pokusiti so mi dali pristno slivovko. Na prvi pogled je v vseh pro- storih še ogromno dela. pred- vsem beljenja, urejanja in či- ščenja, v glavnem pa bo po- trebno le nekaj malega porušiti, vse ostalo pa .."e bo dalo lepo urediti za obratne prostore, pi- sarno in stanovanje; številni nenasitni bazeni ne potrebujejo drugega kot oblogo sten čišče- nje zunanjih sten bazenov in bodo brez nadaljnega uporabni. Za vse to bo potrebno le ne- kaj sredstev in v Ptuju bomo imeli važen življenjski, družbi koristen obrat, ki bo črpa" su- rovine kmetijskega zaledj^j in ki bo veliko pomenil za prehra- no na.5ih mest in industrijskih centrov. V J zahtevajo, da naj vlada Kon- stantina Karamalisa odstopi, vo- litve pa izvede nova, uradni- ška vlada. Položaj v Jordaniji je menda Še vedno napet, kakor poroča.jo. ko govorijo o neredih, sabotažah, aretacijah in puškarjenju v tej deželi. Po- leg tega je prišlo do odkritih demonstracij proti bagdadske- mu paktu. Podobno stanje je v Argenti- ni. kjer peronistični pristaši še vedno pcvzrcčajo nerede, dočim se vlada pripravlja, ka- kor je izjavil predsednik Aram- buru, na obračun s peronistt 3- Ptuj, 13. januarja 1956 Za vedno se je od nas poslovil Konrad Veršič, Šolski upravitelj v Zavrču v ZavTču in v Markovcihter na markovskem pokopališču je bilo danes v sredo 11. januarja 1956 žalostno slovo pokojnega Konrada Veršiča, upravitelja osnovne Sole v Z a vrču, ki je v ponedeljek 9. t. m. zvečer podle- gel mučni ii. neozdravljivi bo- lezni ter komaj 46 let star za- pustil ženo in dva nedoletna Otroka. Tako veličastnega po- greba že dolgo ni bilo v Zavrču in v Markovcih. Poleg svojcev in domačinov, znancev in pri- jateljev, se je pogreba udeleži- lo nad 1500 odraslih in šolske mladine, učlteljstva, funkcio- narjev oblasti in množičnih organizacij ter članstva s pod- ročja velike občine Bori in Ptuj ter pripadniki JLA iz ptujske garnizije. Ob globoki ginjenosti in solznih očeh je obveljala pokojnemu prosvet- nemu delavcu Konradu Veršiču liha obljuba vseh navzočih, da jim bo ostal kot svetel zgled in da ga no bodo pozabili, saj ga bodo njegovi svojci in sorodni- ki. učenci, sodelavci, prijatelji in znanci ohranilj v neminlji- vem spominu. Pokojni Konrad Veršič je bil rojen 23. oktobra 1909 v Novi- va«l pri Markovcih. Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih, trednjo šolo v Ptuju in učite- ljišče v Mariboru, Icjcr je 1935. leta diplomiral. Pred vojno je bil le krajši čas zaposlen, saj je bil po diplomi dalje časa brez filužbe. Strokovni izpit je opra- vil v Ljubljani 9. maja 1940. T^oj po okupaciji je bil Ziaprt na Borlu do 1. 8. 1942, nakar je bil kot politično nevaren pre- meščen v taborišče Kapfenberg, kjer je bil na prisilnem delu do septembra 1944, ko je pobegnil in se vključil v Kozjanski partizanski odred in ostal v NOV do osvoboditve. Od 20. 6 1945. leta je bil šol^i upravi- telj na sedemletki v Dobju na Planini, okraj Celje-okolica, kjer je opravljal tudi funkcijo tajnika KLO Dob je, sekretarja OF ter sekretarja organizacije KP. S premestitvijo v domač okraj je zasedel mesto upravni- ka osnovne šole v Zavrču, kjer BO ljudje kmalu spoznali nje- govo nesebično in globoko pa- triotično delo in požrtvovalnost ter so mu zaupali razne funkci- je. Kot bivši partizan, rezervni poročnik, je veliko pomenil za predvojaško vzgojo. Za vse- stransko izredno marljivost in požrtvovalnost je bil najprej pohvaljen od Sveta za prosveto OLO Ptuj in Ministrstva za prosveto, 1951. leita pa je bil odlikovan z medaljo za hra- brost. Povsod spožtovani in priljubljeni učitelj in funkcio- nar je žel vsestranske delovne' in vzgojne uspehe. O Konradu Veršiču je lahko trditi, da je bil sredi življenja vedno akti- ven in ljudski. Toliko težje mu je bUo, ko ga je začela mučiti zavratna bolezen, ki se je ni mogel rešiti niti z operacijo niti 2 ostalim zdravljenjem. Ob njegovi bolniški postelji so se ztorali sorodniki in vsi, ki so ga cenili in sfKJŠtovali, žal pa je ni mogel več zapustiti, temveč je moral danes leči v prerani grob na markovskem pokopali- šču. Na tem mestu je nemogoče našteti imena kolektivov, id so mu poslali v zadnji pozdrav krasne in dragocene vence ter priznanja in pohvale, ki jih je izreklo pokojnemu Konradu VerSiču ob slovesu v Zavrču in v Markovcih ter na markov- skem pokopališču 11 funkcio- narjev-govomikov. Tudi ni mo- goče opisati globoko ginjenost vseh navzočih. Ob govorih, igranju in petju žalostink se je orosilo marsikatero oko. Vsi govorniki, ki so govorili v ime- nu učencev, učiteljskega ko- lektiva (Marija Visenjak), OK ZKS (Miro Bračič), organizaci- je ZKS (tov. Kordeš), občine Bori (Franc Belšak), občine Markovci (Alojz Simonič), Uči- teljskega društva (Rajko Iglar), Sveta za prosveto OLO Ptuj (Stan« Stanič), predvojaške vzgoje (Vinko Zigman), Rdeče- ga križa (Mirko Majcen) in markovske šole (Franc Zlahtič), 60 prikazali delo in življenje pokojnega kot zgled državlja- na, člana ZKS, prosvetnega de- lavca in človeka, ki se je ves žrtvoval za dobrobit ljudstva, ki zasluži, da ga ohranimo vsi v neizbrisnem spominu. Naj mu bo lahka naša svobodna doma- ča zemJja. S smrtjo Konrada Veršiča ni nastala globoka vrzel samo v njegovi družini šoli, organiza- cijah in društvih, temveč tudi med našimi marljivimi dopisni- ki iz Haloz. Zelo ga bo pogre- šala naša redakcija, zlasti pa bralCi našega lis^ta iz Haloz. Naj bo tudi iz naše strani vdo- vi Ivanki, sinu hčerki, bratom in ostalemu sorodst\-u naše glo- boko sožalje. VJ naši igrnki u beli Ijublioni v prvih dnevih januarja je ptujsko gledališče gostovalo v Ljubljani. Od preteklega četrt- ka pa do nedelje so nastopili petkrat v ljubljanskem Mest- nem gledaliišču z dramo Maiu-i- ce Maeterlincka »Stihnondski župan« in John Patrickovo »Vročo krvjo«. CJovoril sem z nekaterimi igralci, ki so se go- stovanja udeležili o njihovih vtisih na ljubljanskem odru ter malo pobrskal po časopisju, da bi zasledil kako je ljubljansko občinstvo sprejelo igro našega gledališča. Na vprašanje, kaiko je igi-alcem ugajalo v Ljubljani so povedali, da so bili presenečeni nad pri- srčnim sprejemom, katerega jim je priredilo Mestno gledališče. Ves čas gostovanja so se od- lično počutili in bili deležni vse pozornosti gostiteljev. Omeniti je treba, da je ptujsko gledali- šče to pot prvič gostovalo v Ljubljani po zaslugi ljubljan- skega Mestnega gledališča, ki cesto povabi obrobna sloven- ska gledališča v svoj hram. Pred vsemi petimi nastopi v Ljubljani so naši igralci več ali manj občutili precej nervoze, kar ni čudno, saj so se znašli v popolnoma novem okolju in pr^ občinstvom, ki ga smatra- jo bolj »kritičnega«, ker živi v središču slovenske omike. Ven- dar je šlo vse v redu Najbo- lje so se počutili pri zadnji predstavi »Vroče krvi« v nede- ljo zvečer in vsi so mnenja, da je to pot bilo tudi občinstvo najbolj zadovoljno s predstavo, saj je ves čas sledilo z velikim zanimanjem. »Ob tej priložno- sti,« trdijo »smo po našem mne- nju tudi najbolje zaigrali, saj nam je občinstvo s svojim spre- jemanjem, lahko se reče ,po- magaloV. Nadal.je sem slišal mnenje, da je tudi oder in teh- nični potencial v ljubljanskem Mestnem gledališču pozitivno Vplival na igro. Oder v ptuj- skem gledališču in tudi dvorano bi morali v najkrajšem času adaptirati. Posebno pozornost bi morali posvetiti osvetljevanju. Svetlobni oark v ptujskem gle- dališču je tako zastarel in po- manjkljiv, da ni sftmo v škodo uprizoritev, temveč predstavlja tudi resno nevarnost požara. O uspehu gostovanja v Liub- Ijani naši igralci molčijo z iz- govorom. da bo to povedala kri- tika. Danes, ko to pišem sem tasledil v »Slovenskem poroče- i^alcu« oceno gostovanja ptuj- skega gledališča v Ljubljani iz- pod peresa Jožeta Javorška. f^ašim igralcem očita še precej slabosti, predvsem oderski go- wr (napačno melodijo) ter gi- banje. Vendar pa poudarja, da 3o pokazali »smisel za komiko n smisel za prvinsko, direktno Sustvovanje na odru«. Pričako- vati je, da bomo tudi v ostalih jasopisih brali o vtisiji, ki jih le napravilo naše gledališče v Ljubljani. Vsekakor je to go- stovanje pomemben korak k uveljavljanju ptujskega gleda- lišča, ki ima v bodočnosti mno- go izgledov za razvoj -r Selitev ml^ar^Re €lel£ivniee iz mtia^efa Povabljen sem bil na sesta- nek delovnega kolektiva Mest- nega muzeja v Ptuju, kjer sem zvedel, da bodo februarja le- tos izpraznjeni prostori v zgrad- bi nekdanje dominikanske cer- kve, kjer je v 1. nadstropju mi- zarska delavnica, pod njo v pritličju arheološka zbirka, nad njo v 2. nadstropju pa zaenkrat arheološko skladiSČe. V slučaju, da bi LO občine v Ptuju ne Izdal hvalevredne od- ločbe o izselitvi te delavnice, bi morala muzejska uprava zapre- ti arheološko zbirko, ker je mnogo dragocene rimske bro- naste predmete napadla divja patina in bi morali vse drobne predmete odnesti v skladišče. V prostorih, kjer je sedaj mi- zarska delavnica, bo muzej ure- dil svoja potrebna skladišča, predvsem arheološka in arheo- loško delavnico, manjši del pa bo preuredil za razstavo drob- nih arheoloških predmetov, ka- kor tudi tkalnico. Tako bo 19.470 sirheoloških predmetov vendarle enkrat moč pregledno urediti in razstaviti tako do- stojno, kakor zahteva njih sve- tovni pomen. Obširneje o načr- tih ureditve te zbirke bo za nal list napisal tov. Perčeva, kustos za arheologijo v Mestnem mu- zeju v Ptuju. -d. Občinski ljudski odbor Ptuj ODREDBA Po 7. odst. objave državnega sekretariata LRS o omejitvi električne energije in po 2. t. 53 čl. statuta Občine Ptuj, je Svet za gospodarstvo na seji dne 11. januarja 1956 odredil: za vse trgovine na drobno, razen prodajaln svežega mesa, kruha, mleka in tobačnih iz- delkov, ki obratujejo kot doslej, se uvede delavni čas od 8. do 12. in od 13.30 do 17. ure Obrati uslužnostnega značaja — mesarije, pekarne, mlekarne, brivci in frizerji — obratujejo kakor doslej brez omejitev elek- trične energije. Isto velja za poslovalnice »Petrola«. Prav tako obratujejo, kakor doslej, brez omejitev lekarne. Ta odredba stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Ptujskem tedniku — 13. jan. 1956. Predsednik občinskega Ijudskga odbora Janko VoRrinec, 1. r. Predsednik Sveta za gospodarstvo ObčLO Boris Urbančič, 1. r. Pred izvedbo kmetijske ankete v času od 15. januarja do 20. Januarja 1956 bo po vsej Jugo- slaviji izvedena takozvana kme- tijska anketa, katere namen je zbrati nekatere važne podatlce iz področja kmetijstva, posebno podatke o prometu z živino v letu 1955 ter podatke o prome- tu z ostalimi kmetijskimi pro- dukti. Važno bo pri a«keti, kakšne agrotehnične ukrepe in kdaj so jih uporabila posamez- na gospodarstva^ Anketa bo zajela v vsakem okraju le nekaj gospodarstev. Vrši se pod pokroviteljstvom Zveznega zavoda za Statistiko, v okraju pa bo vtidil to delo Okrajni zavod za statistiko. Smisel ankete .ie v tem, da se na podlagi zbranih podatkov lahko proučuje vsa agroekonom- ska vprašanja na naši vasi. Cilj je torej globlja analiza kmetij- ske ekonomike vasi. Ne samo kako teče kmetijska proizvod- nja. temveč tudi kako se posa- mezni proizvodi v kmetijstvu ekonomsko odražajo. Doslej smo zbirali zgolj podatke, na primer koliko je živali pri go- spodarstvu — ne pa kakšno rentabiliteto ta kaže. V našem okraju bo zajetih z anketo 1470 gospodarstev. An- keta bo zamenjala popis, ker se z njo dobijo podatki, prav tako kot pri pooisu, le da je mr.ogo cenejša kakor sam popis. Ustianouni Qb'ni zbor itrelsiie družine .Mum" u Ptu c v torek, 10. t. m. popoldne se je v dvorani gradbenega pod- jetja »Drava« v Ptuju zbralo lepo število ljubiteljev strelstva lega podjetja, med njimi zidar- ski vajenci in delavci raznih strok z direktorjem na čelu. Osnovali so novo strelsko družino v Ptuju. M bo nosila ime SD Drava. Izvoljeni desetčlanski upravni in nadzorni odbor družine se- stavljajo najnaprednejši člani, med njimi tudi rezervni oficir- ji, ki so garant njenega orga- nizacij sko-tehničnega usmerja- nja in napredka. V imenu SO Ptuj je navzoče pozdravil tov. Koželj Lojze, se v kratkih besedah dotaknil raz- voja strelstva, pomena in nje- govih nalog ter želel novo usta- novljeni družini mnogo uspe- hov, ki ne bodo v ponos samo njenemu podjetju, temveč tudi strelstvu celotnega ptujskega okraja. K. L. Na HaidinI zopet dve orometni nesreči 31. decembra 1955 in 4 ja- nuarja t. 1. sta se dogodili na Hajdini pri Ptuju zopet dve prometni nesreči. Žrtev prve prometne nesreče 31. decembra 1955 je bil rdeči sChevrolrt« Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega, ki je okrog desete ure dopoldne pod upravljanjem vozača Leopolda Pšajda zletel iz ceste preko ograje nekega vrta naravnost na gredo solate, kjer je obrnjen, s streho navzdol, obstal. Vzrok nesreče je neprevidna in prehitra vožnja, škoda pa snaša okrog 300 tisoč dinarjev. < Pri drugi prometni nesreči, j 1. januarja t. 1., sta utrpeli ško- do dve vozili, in sicer osebni ( avto čakovške tovarne »Triko- i taža« in osebni avto nekega j avstrijskega državljana. Ka- j rambol je zakrivil Andrej Ko- < i^ačič iz Cakovca, ki se je zale- tel v vozilo Avstrijca in tako ] povzročil na obeh vozilih za < 3krog 120 tisoč dinarjev škode. 2 IIIMHIflft ........................................................................ Sedeli smo v tesnih gostin- skih prostorih pri »Roziki« v Ptuju, kjer pri kozarčku vina in dobri postrežbi kar prijetno kramljaš; vendar ti prostori ne morejo zadostiti tvoji želji po kavami, kjer ti postrežejo z re- vijami in časopisi ter v miru in udobnem kotičku sprejemaš kulturno poslanstvo našega ti- ska. V prejšnji kavami, ki so jo junija zaprli, se seveda nisi počutil dovolj zadoščenega, ker je bilo za čitanje malo vstran od oken pretemno in si v zim- skem času zmrzoval. S kultur- nim poslanstvom tiska pa je bilo slabo preskrbljeno. O vsem tem smo razpravljali pri »Roziki« in nekdo iz naše dmžbe je predlagal, da bi naj- hitreje uresničili željo mnogih Ptujčanov po kavarni, če bi pro- store sedanje »Mestne knjižni- ce« preuredili v kavarno, saj so to edini res dovolj veliki, svetli in visoki prostori, M bi se jih dalo lepo opremiti. V isti stav- bi desno — kjer so prostori Sveta za zdravstvo, bi bila pri- merna restavracija — mogoče kar z uporabo nekdanje kavar- niške kuhinje. Tako bi Ptuj lahko hitro pri- dobil lepo kavamo in restavra- cijo, ki sta za naš tujski promet nujno potrebni, kavarna pa tu- di vsakemu Ptujčanu, ki dnev- no v tisku zasleduje dogajanja v svetu in doma. Nekdo izmed nas je predlog še razširil, češ. da bi do zgrad- be novega hotela vsa ta stavba lahko služila turizmu — saj bi Se zgoraj dalo nrav dobro ure- diti sobe za tujce. Seveda Je bila zbrana družba za ta pred- log precej skeptična, kajti kam nreseliti številne urade v I- i"" TT. te stavbe? No, in avtor tega predloga je bil mne- ija, da bi pri komunalni admi- listrativni preureditvi ta pred- og ne bil tako težko uresničiti. »Kam pa bi preselili knjižni- co in Svet za zdravstvo?« je lekdo vprašal v naši družbi, ki ie jemal v poštev samo trenutno losegljive rešitve. Ker je knjiž- lica le lokalnega pomena in jo Jnevno ne obiskuje toliko šte- dlo ljudi, kakor gostinski >brat — bi ji tudi laže našli primerne prostore in mogoče bi ji kar dobro služili nekdanji ka- varniški prostori v pritličju — primemo preurejeni. Tako se v družbi kujejo na- črti po posebnih željah In nič ne škodi, da nekatere v našem ?istu posredujemo širši javnosti, ki taka mnenja podpre ali za- irrže Vi- Poziv k vložitvi davčnih prijav za odmero dohodnine in promet- nega davka za leto 1955 in pav- šalno odmero dohodnine in pro- metnega davka za leto 1956 Rok za vložitev davčnih prijav je od 1. januarja do vključno 31 januarja 1956 I. DOHODNINA Davčni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne ose- be, ki so v letu 1955 opravljali kakršno koli pridobitno delo ali izvrševali samostojne pokli- ce z namenom pridobivanja do- hodkov ali so imeli dohodke od zgradb in od drugih imovin- skih predmetov in imovinskih pravic morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prija- ve na predpisanem obrazcu v zgoraj določenem roku. Davčne prijave je treba vlo- žiti pri pristojni občini, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče, odnosno pravna oseba svoj s^ež. Davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina od obrtne de- javnosti že vnaprej pavšalno odmerjena. Prav tako morajo vložiti davčne prijave za do- hodke od zgradb tista kmetij- ska gospodarstva, ki imajo zgradbe v mestnih okoliših ali kopališčih klimatskih in turi- stičnih krajih. Za dohodke od zgradb se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osefeno ali po pošti. Dohodki iz uslužberiskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo in jih ni treba izkazo-..... vati v davčni prijavi. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku. plača kazen v višini 3% od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6/0 prepisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaccni- jo, ki je določena za davčno utajo. Na podlagi tega poziva nvso dolžni vložiti davčne prijave: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva. . 2. Delavci, nameščenci, usluž- benci in upokojenci glede do- hodkov iz uslužbenskega raz- merja. . 3 Postreščki, ulični prodajal- ci časopisov, snažilci obutve in podobni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo kakih drugih dohodkov, za katere je predpi- sana vložitev davčne prijave. 4. Osebe, ki so imele dohod- ke od dobičkov za srečke in drur-- vrednostne papirje, od dobitkov stav v gotovini n-a dirkah ter na športnih in dru- gih prireditvah. II. PROMETNI DAVEK Hkrati in v istem roku t. davčno prijav© dohodnine mo- rajo vložiti na posebnem obraz- cu letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljajo promet, zavezan pla- čilu prometnega davka. Davčne zavezance opozarja- mo, da rok za vlaganje davč- nih prijav ne bo podaljšan. III. PAVŠALNA ODMERA Na podlagi čl. 37 Uredbe o dohodnini, se odmerja dohod- nina pavšalno za davčno leto vnaprej tistim obrtnikom, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile. Vajenci se ne štejejo za delovno silo. Pozivamo vse prizadete davč- ne zavezance, da v času od 1.1- do 31. I. vložijo davčne prijave v katerih je treba na- vesti kosmati dohodek, ki ga bodo predvidoma dosegli v letu 1956 ter proizvodne in reziiske stroške, ki bodo potrebni za dosego teh dohodkov. Hkrati z davčno prijavo ^ pavšalno odmero dohodnine, je treba napovedati tudi promet, ki bo predvidoma dosežen v le- tu 1956. Za pavšalno odmero je treba napraviti povsem ločeno davčno ' prijavo. . Zavezanci iz teritorija Obe. ' LO Ptuj dobijo prijave na Upravi za dohodke, v zgradbi bivšega MLO Ptuj. Državni sekreUriat ta gospodarstvo LRS ........................................................................................................................................................................................................................................................... Zimsko zatiranje ialtolčnega zavijača Jabolčni zavijač ali jabolčni črv je škodljivec, ki ga najdemo v plodovih. Na njegovo zatira- nje polagajo sadjarji le bore malo pažnje. Tu in tam ga zati- ra kak sadjar spomladi, morda tekom poletja s škropljenjem z raznimi strupenimi škropivi, katearih učinek pa često ni po- poln ter ima včajsih tudi zle po- sledice, ker se zastmpljajo če- bele, ptice, domače živali in ce- lo ljudje. Širši krog sadjarjev ne ve, da zatiramo jabolčnega zavijača z večjim uspehom in brez nevar- nost in stroškov v zimskem ča- su. Jabolčni zavijač se Širi v dveh rodovih. Zgodaj spomladi, ko so jabolčni plodovi kot oreh debeli, izleže samica jajčeca ži- vega rodu. Iz teh se izležejo go- senice, ki kmalu dorastejo, se zabubijo ter se junija pojavijo prvi metuljčki, ki zopet napra- vijo zalego drugega rodu na že razvite plodove. Zaleganje dru- gega rodu se navadno zavleče do jeseni in se s črvivim sad- jem spravi v sadno shrambo. Dorasli črv drugega rodu za- pusti plodove in si poišče, do- kler sadie ise ni zbrano, primer- no skrivališče na drevesu ali pod njim. pri spravljanju sadja pa v shrambi, kjer prezimi. Kako zatiramo jabolčnega za- vijača pozimi? a) v sadovnjaku: pobrati Je treba vse zaostale plodove in kar jih je po tleh in jih upo- rabiti. Vse ostalo, listje in od- padke, je treba sežgati in uni- čiti. Dobro je tudi zemljo pod drevesi jeseni prekopati. Dre- vesna debla in debelejše veje moramo postrgati, tako da od- pade odmrla skorja, mah in li- šaj. Izvedli bomo zimsko škrop- ljenje s kreosanom, rumesanom (2 odst.), dendrinom, ali pa z 20 odst. žvepleno apneno broz- go. b) v sadni shrambi: v kleti in v vseh prostorih, kjer je bilo sadje, četudi samo za nekaj ča- sa, ali kjer se je predelovala, prav tako zatiramo jabolčnega zavijača. Preden nastopi pomlad ali toplo vreme, moramo teme- ljito očistiti omenjene prostore, odpadke zbrati in jih uničiti. Pregledati moramo tudi košare, police, orodje, predale, zaboje, stene, špranje, kjer često naj- demo bube jabolčnega zavijača. Tako bomo uničili jabolčnega zavijača že v kali, kar je uspeš- neje kakor takrat, ko je nare- dil že zalego, katere uničevanje zahteva mnogo več truda in stroškov. Seveda je potrebno, da k za- tiranju jabolčnega zavijača pristopijo vsi sadjarji, ker če to delajo le nekateri je delo in trud brezuspešen. Ing. Zoreč Egon Kako doma pr pravimo cepilno smolo? Dobra cepilna smola mora spojišče cepilnega mesta nepro- dušno zapreti in ne sme kaplja- ti na tla pri višji temperaturi, kakor tudi ne sme pokati zaradi mraza. Uporabljamo dve vrsti cepilne smole, topli in mrzli ce- pilni vosek. Prvega je treba pred uporabo segreti, dočim ostane drugi pri vsaki tempera- turi mehak in tekoč. Glavne sestavine cepilnega voska so: čebelni vosek, ki vsebuje tudi vinski cvet. V cepilnem vosku ne sme biti preveč tolšče, ker te na zraku o'-toVanje za koščkom sira in je odkrila toliko novega na svetu, o čebelici Maji. ki se na trav- niku pogovarja s cvetlicami in se zvečer utrujena, i>olna slad- kega medu vrne v svoj dom, o pikapolonici, ki zleti naravnost v sinje nebo in ti pokaže, odkod bo prišla sreča. V slikanicah in v knjigah so bile tudi lepe pravljice, toda prepolne groze. Srce se mi je stisnilo od strahu, če sem bra- la, da je Trdoglav s svojim di- hom spremenil cvetoče polje v ledetio puščavo, in etrašno se mi je zdelo, da'je požrešni volk ležal v babičini postelji in kr- voločno čakal na Rdečo kapico. Nfl zidu nasproti moje poste- lje je visela preprog«, v kateri je bil izvezen pragozd z divjimi zvei-mi, z levom in levinjo. Le- vinja je gledala naravnost va- me s svetlimi očmi. Neko me- sečno noč sem se zbudila in po- gled mi je obstal na sosednji steni, prav na teh sršečih, ru- menozelenih očeh. Zazdele aose mi oči požrešnega volka, jaz pa sem bila uboga Rdeča kapica, ki jo bo zdaj, zdaj pogoltnil. Za- čela sem na ves glas jokati. Komaj so me potolažili, čeprav ni£.em bila več tako majhna. Vendar, še podnevi nisem rada pogledala tiste preproge i« vec I let je minilo, preden sem pre- {gnala tako imenovani »neumni« / strah. I Pravljični svet je lep, če ga ^ zna odgrinjati previdna roka. ' Mnogo je pravljic, ki so Se za odraslega pregrozotne, na ob- čutljivo otrokovo dušo pa še posebno hudo učinkujejo. To so pravljice o sedmih razbojnikih, o hudobni mačehi, o psoglavcih — ti so me še posebno strašili v sanjah — o zmaju s sedmimi glavami, itd. Detinstvo naj bo srečen čas neskrbnosti, veselja in smeha. Za grozotnost, krivice in bole- čino poskrbi življenje samo, za- to ni treba otroku že v najnež- nejših letih bičati domišljije. Opazujte otroka, kako zava- rovano. pobožno vas posluž«,ko mu pripovedujete pravljice. V njegovih očeh je lahko ujeta sreča vsega sveta, lahko se pa v njih zrcalita «trah in groza. Bolje je, da otrok sploh ne po- zna pravljičnega sveta, kakor da je ta pravljični svet prežet z grozo. Vsaka mati naj si pri izbiri duševne hrane za otroke zaveda, da je za otroka naj- boljše še komaj dovolj dobro. NEDELJA, 15. JANUARJA 6,00—7,00 Vedre in poskočne melo- dij« za prijetno nedeljsko jutro. 6,05 —6,10 Poročila in vremenska napoved. 7,00—7,15 Naroved časa. poročila, vre- menska napoved in obj&va dnevnega spo- reda. 7,15 Reklame. 7,30 Ra'Svobode« Ptuj obljubil, da bo njihovo društvo v tem letu imelo več prireditev v Ormožu, ter več predavanj da bi se Or- mož enkrat za vselej pričel kul- turno tn prosvetno razvijati. Po zelo dobri diskusiji je občni zbor izvolil svoje organe, kate- rih naloga pa vsaj v tem letu ne bo lahka. Novo ustanovljeno društvo je sprejelo od TD »Partizan« Or- mož v upravljanje ves inven- tar z dvorano, ter od OLO v upravljan,>e kino-projektor. 2. M. 12: D OPNA VE »poslednji m02« na zadružnem odru '31. decembra 1955 je bila v zadružni dvorani veseloigra v 3 dejanjih »Poslednji mož«, ki ga je prevedel iz češčine Fran Govekar, v režiji tov. Mimice Korparjeve, v igri pa je nasto- pala sama mladina iz Dornav«, članice in člani IZUD, 5 deklet in 5 dečkov, ki so se dobro vživeli v igro in zadovoljili gle- dalce z igro kot vsebino dela samega. Vztrajne priprave na predstavo so bile kronane z uspehom. Igro so v Dornavi 2 krat igrali, gostovali pa bodo z njo še v Vidmu in v Rogoznici. Dvorana v Zadružnem domu je sedaj mnogo prijetnejša, od- kar je IZUD Dornava ob po- moči OLO Ptuj nabavil zaveso v vrednosti okrog 100.000 din. Počasi in sigurno napreduje dograjevanje tega doma in vse kaže da bo po delih za podruž- nico kina in poznejših ureieva- njih zadružni dom v Domavi končno postal sedež vsega druž- benega dogajanja v tem delu okraja. polletni uspeh osnovne sole Polletni uspeh v osnovni šoli v Dornavi ki ima 7 razredov s 6 učitelji in učiteljicami, je kar zadovoljiv enako pa tudi obisk Po vsem se vida uspeh prizadevanja uriteljstva in te- sne povezave šole z domom kakor tudi večje zanimanje šolskega odbora za vzgojna in izobraževalna vprašanja naše mladine. Sobota, 14. jan, 1956, ob 20. uri: Franc Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem nareč- ju), Dvanajstič Zadnja večer- na predstava! IZVEN! Nedelja, 15. jan. 1956, ob 14.30:" Franc Streicher: »KAM IZ ZADREG', veseloigra v treh dejanjih (v domafem nareč- ju). Trinajstič. Izven. Gosto- vanje v Makolah (Prosvetna dvorana). Predprodaja vstop- nic pri tov Benu Brumen. Nedelja. 15. jan. 1956, ob 17.30: Franc Streicher: »KAM IZ ZAiDREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem nareč- ju). Stirinajstič. Gostovanje v Majšperku (Sindikalna dvo- rana Tovarne volnenih izdel- kov). Abonma in izven! Torek. 17. jan. 1956, ob 19. uri: JohnPatrick: »VROČA KRI«, komedija v treh dejanjih (petih slikah). Petnajstič. Iz- ven. Gostovanje v Kidrirevom (Kinodvorana) Predprodaja vstopnic v trgovini z meša- nim blagom »Preskrba« Ki- dričevo. 5reda, 18 jan. 1956, ob 16. uri: Maurice Maeterlinck; »stil- mondski ŽUPAN«, drama v treh dejanjih. Sedmič. Abonma red LMS-1. Setrtek, 19. .jan. 1956, ob 16. uri: Maurice Maeterlinck: ostil- mondski Zupan«, drama v treh delaniih Osmič. Abon- ma red LMS-2. četrtek, 19, jan. 1956, ob 20. uri; Maurice Maeterlinck: »STIL- MONDSKI ŽUPAN«, drama v treh dejanjih. Devetič. Iz- ven. Sobota, 21. jan. 1956, ob 19.30; John Patrick: »vroca kri«, komedija v treh dejanjih (pe- tih slikah). Šestnajstič. Go- stovanje v Ljutomeru (Dorr kulture). Abonma in Izven Predprodaja vstopnic pri bla- gaini kina. Uradni list nSk^ njfBjnvNt uu»5itt »tVuium jucotuviji Stev. 58 — 31. dec, 1955 632. Odlok o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta — 853. 633. Ukaz o razglasitvi zako- na o spremembah in dopolni- tvah temeljnega zakona o pre- krških — 853. 634. Ukaz o razglasitvi zako- na o spremembah in dopolni- tvah splošnega zakona o uni- verzah — 854. 635. Odlok o 'Spremembi odlo- ka o pogojih, ob katerih se go- spodarsike organizacije lahko dogovorilo o odkunu kmetij- skih pridelkov — 854 636. Odlok o spremembi odlo- ka o razpolnfT^niu z deviznimi sredstvi, ki iih dosežejo državni organi in zavodi, finančno sa- mostojni zavodi, družbene or- ganizacije in zasebniki — 855. 637. Odlok o postopku s tuji- mi plačilnimi sredstvi, doseže- nimi s storitveno dejavnostjo — 855. 638. Odločba o upravi^evanju bonifikacij, odpisov, provizij in drugih razlik v izvozu in uvozu blaga in storitev — 855. 639. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o višini in načinu prodale deviznih sred- stev zasebnikom — 856. 640. Odločba o načinu plače- vanja stroiSkov za nekatere sto- ritve v mednaroi^nem blagov- nem prometu — 857. 641. Odločba o prepovedi iz- voza in kontingentiranju pro- izvodov namenjenih za izvoz — 857. 642. Odločba o premiji, ki se bo plačevala ob nakupu in pro- dali tujih plačilnih sredstev — 858. 634. Odločba o postopku s po- šiljkami, ki jih dobijo državni organi in zavodi, finančno sa- mostojni zavodi, zbornice in druge dru.žbene organizacije iz tuMne brez protivrednosti — 858. 644. Odločba o bbveznem za- htevanju potrdil o izvozu blaga, ki se uv!^'^^! iz Republike Tur- čije — 859. 645. Odločba o spremembah in dopolnitvah seznamov vrst blaga in količnikov za obraču- navanje razlik pri cenah pri iz\^07U in uvozu — 859. 646- Odločba o spremembi Se- znanma vrst blaga in količnikov za obračunavanje razMk pri ce- nah pri uvozu — 862 647 Navodilo o načinu se- stavljanja začasnih periodičnih obračunov v letu 1955 — 862. 648. Odločba o odobritvi usta- novitve in dela Zvezi znanstve- no-šprotnih društev za razisko- vanje morskeea dna in podmor- skih pečin »Speleolog* — 863. 649. Odločba Zvezne volilne komisije o razpisu nadomest- nih volitev ljudskega poslanca za Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske sloi.pščine v volilnem okraju Goštivar — 864, 650. Odločba Zvezne volilne komisije o razpisu nadomestnih volitev ljudskega poslanca Zveznega zbora v volilnem oVrpin P-Poo^nd V — 864. SODf"iBNi ROMAN NA liMEirillHI IVAN POTR^ (53) Potem sem začutil nekoga ob sebi; dvignil sem glavo in za- gledal Hano. Stala je pred ma- no, se obirala, ko da bi se šelr zdaj spravila z ležišča Da lah- ko bi bila že v hiški; malo me je presenetila, ko sem jo zagle- dal. Glava mi je znova zlezla med prste, zatem pa sem jo po- gledal. domala divje, in zasik- nil: »Kaj bi rada? Kaj stojiš tu?« »Jezus, kaj ^m storila?« se je vprašala. »Južek!« Znova sem jo i>ogledal, videl, kako se je še nadalje poprav- ljala in sem zamahnil z roko, kakor da mi je malo do vsega. Nič nisem mogel verjeti njenim vzdihom. »Jezus, bala sem se, da se boste stepli! Cisto sem namx- znila!« Gledal sem jo; lahko Je vide- la, da mi je odveč. Potegnil sem ji roko z glave, začela mi je gladiti lase, potem, pa sem začutil toplino njenih bokov; znenado se mi .le zazdelo, da bi rada. da bi bil ljubezniv z njo, in sem jo začel poljubova- ti; bila je hladna po licih in po ustnicaho, ves čas sem čutil, ka- ko mi je in nadležna, toda poljubovati je nisem nehal, dokler se ni odmaknila in si prevezala ruto, ko da bi ji bilo zdaj zadosti poljubljanja. »Grem,« je rekla. Gledal sem, kako je odšla po pocjah, kako je na stopnicah postala in kako je odrinila vra- ta; glasno jih je za pahnila, nič se ni zmenila za mater. Toda za »nesrečnega Hedla« so se začeli zanimati drugi. Jeseni, ko je začelo zebsti, sem moral, če sem se hotel cfbleči, na odbor, na občino; Toplečka ni zame opravila, re- kli so, da moram priti sam. Sle- kel sem si predpasnik, ga obe- sil na klin pri hlevu, se umil, si popravil lase in šel. Preklel sem vse karte in papirje in sa- mo čakal, da Roškarci, to je občinski tajnici, svoje povem — pogoreli smo. saj bi lahko vedeli v tistem odboru, da smo ostali brez cunj! A se je zgodi- lo drugače; v pisarni je bil Mi- horič, novi župan, predsednik ali kaj je že bil... Bil je s hrb- tom obrnjen proti vratom, a ko- maj je za=;lišal moj glas ali Roškarčijj pozdrav »Bog daj« Hedlov!« že ga je pognalo po- konci — pogledal me je, ka- kor da me že sto let ni videl, 6c odkašljal in vprašal: »Si prišel?« Vse se je nasršilo v meni, a tudi vse zatrepetalo, požrl sem sline. »Prišel sem ja! Malo Se, pa ne bom imel več kaj obleči; cela fara ve. da smo pogore- li.« Vsa reč, tudi Mihorič, ki Je stal sredi pisarne, držal roke v žepih in me gledal, me je lahko samo ujezila. »Nikar se ne hrši!« je začel počasi. »Pogoreli ste. ja, vem — samo, da boš ti, Hedl, še en- krat pogorel!« Gledal sem ga, vedel sem, kam je meril, a napraviti nisem mogel niti koraka več — ko da bi imel noge znenada prlraSfe- ne k podu. Gledal sem ga. v glavi pa se mi je znenada vse zmotilo, da sem zaslUal Mihori- fev glas, kakor da prihaja ne- kje od daleč. »Roškarca, daj mu papir! Je že plačan. Topiečka je plafa- la----Ti, Hedl. boš pa malo k meni pogledal. Hedl! Si slišal?« Slišal sem, da, vzel sem pa- pir z mize izpred ženske, po- tegnil klobuček z glave in od- šel skozi na stežaj odprta vra- ta, kjer je vstopil Mihorič in me za vrati počakal, kakor da bi se hotel sam prepričati, ali pri- dem za njim ali ne. Izba je bila precej večja, daljša ko prva, sredi nje je bi- la skoraj od zidu do vrat dolga miza. Mihorič je sedel za gornji konec ter mi pokazal, naj se- dem; sedel sem ko j pri vra- tih njemu nasproti. Prižgal si je cigareto, vrgel kar po mizi tudi meni eno, in vzltliknil: »Roškarca, vrata zapri!« Slišal sem, kako je vstala ko nekaj težkega, prišla do vrat in ga hotela nekaj povprašati, a Mihorič je zamahnil, češ naj zapre. To se je tudi zgodilo. Za- tem je postavil komolec na mi- zo, spustil roke po njej, ko da bi udaril po mizi. in povedal, naravnost v obraz, kakor je tudi sedel naravnost pred ma- no: »Topiečka, Zefa, je bila pri meni. Sam sem jo poklical, ljudje preveč govore — na Go- mili nismo na Turškem.« »Na Turškem, a?« Pogledal sem ga; pogled je utegnil biti kar se da zabit, kaj- ti Mihorič je pograbil pepelnik, ga s treskom prestavil in trdo, odsekano dejal: »Pubec. ne reži se!« Postal Je, ko da ne bi vedel naprej, ko da ne bi našel prave bese- de, cigareta mu je dva ali tri- krat zamigala na ustnicah, a ni še nič povedal- »To sem ti ho- t.el povedati, tega .. tega.. tega one tam na Topi ekovem, pri vsem, mora biti enkrat ko- nec!« Zganil sem se. se srečal z Mihoričevim napetim pogledom ter začutil, kako mi je znenada minila vsa volja; vsa kljubet- nost kar je je še ostalo, je šla, »To te vprašam: ali ima tro- hico pameti? Hedl'! Južek?« »Saj. ah...!« sem nekaj za- stokal zadnje, Mihoričev .Hedl' in ,Južek' me je čisto omehča- lo. Mihorič je začel. »Otrok, Toplečlcina deklinca, je tvoja?« Mečkal sem cigareto, dolgo, dolgo, ne da bi kaj povedal, a vseskozi sem čutil, da čaka na odgovor Pogledal sem ga; nič ni pomagalo, napeto me je gle- dal in čakal. »Moja je...« sem izgolčal. »Dobro, to se zgodi. Ali Je bi- lo potrebno ali ne, to me zdaj nič ne briga. En otrok več ali manj na takem gruntu, to se ne pozna; še bolje, da Je kak- šen več, ko da bi bilo tega pre- malo.« Zdaj sem že vedel, da mu bom odgovarjal sam sebi sem se začel smiliti, oči so mi bile bolj in bolj mokre. »Ali to b} rad vedel, to mi povej! Topiečka je bila tu. pri meni je bila, ter je nekaj na- pi etala Stare pubec. si ja ne misliš naložiti?« »Eh , ..!« sem zavzdihnil. *'No-ja« je pridjal Mihorič, »sama bi bila lahko dovolj pa- metna. zadosti je stara.€ Odleglo mi je. To je bilo ka- kor po Rudlovi in po sestrini pameti. »No, to bi bilo... Ali kaj imata zdaj s Haniko?« Povesil sem oči, nisem ga mo- gel pogledati. Toda Mihorič je hotel vedeti. Znova je povpra- šal. »Nič ...« sem izjecljal. »Ne maži ml oči! Cela srenja ve, kak.šne uganjata kar sve- tu na očeh. Ali ste ljudje ali ste živina?« Na to mu nisem rnogel odgo- voriti, molčal sem. »Mislil sem, pregovarjal sem jo in tudi z Rudlom sem go- voril, da bi vama predala grunt — a je trmasta ko vsi Krefli — nič ni hotela slikati o Hani, nič se ji ni dalo dopovedati.« »Takšna je,« sem dejal, »ja takšna.« »Da. z babo je hudič, če po- nori. dvakrat hudič, če ponori na stara leta! A kar se Hane tiče, to ti povem' če boš z njo dobil otroka, jo boš vzel. pa če poHeta na gmajno. Z domačijo, z vnšim fruntom najbrž ne bo nI? več. kar ce tebe tiče: Hedl- ca, pT"-"'!©. im^a 73 eno od deklin. Dn bi le Imela maličko več srečp. kakor Je imela z Lizo in s 5+^afelo.« Nehal je. Nekaj časa sva oba 'molčala. (Nadaljevanje sledi) _ ^^lujdaiediUK _ Ptuj. 13 januarja IMS bknt rezbarski talent v Ptuju v oknu tr~ »Merkur« v Ptuju so pred ne- kaj dnevi razstavili zibelko — zelo lep primer rezbarskega de- la tov^rišice Doroteje Jakopec ki se že dol?n Vt^i peča z rez- barstvom — danes redko pa- nogo umetnostne obrti. Doroteja Jakopec je doma iz Hrvr^fci^-eea Zagorja, prav blizu naSe slovenske meje; v Ptuju pa živi že skoraj deset let. Ne- kaj njenih rezb^r^kih izdelkov smo občudovali že na naši okrajni posoodarsiki razstavi. Rezbarstva se je učila pri svo- jem stricu v Vočl Donji v okra- ju Ivanjec Tam je tudi delala dolga leta ra razne trgovine domače umetnosti v Zagrebu. Skromnost, vztrajnost veli- ka rezbnrska sposobnost in lju- bezen do te vrste umetnosti — So njene vrline Toda prav za- radi njene skromnosti je ostal njen talent ikoroda skrit in ona nepoznana. Njeno delo je bilo v I.i"bljani na razstavi domače obrti sicer nagrajeno in trgo- vina »Dom« v Ljubljani, ki pro- daja le kvalitetna krasilne pred- mete, je nien stalen odjemalec. Kljub vsem priznanjem pa Dornteii JaVnn'^-' riiV^oVor ni^n dprii nopnii. fla bi nam u<9tva- rila vsaj del tega. kar kažejo njene rezbarske sposobnosti Ne- le da živi od priložnostnega skromnega zaslužka, ki nI ni- koli dovolj primemo plačilo za njeno trudapolno rezbarsko de- lo, ampak se mora v zadnjih letih mučiti tudi z izdelovanjem predmetov samih. Ko izdeluje krožnike, tase in druge predme- te namesto mizarja, oziroma strugarja, izgublja dragoceni čas, ki bi ga lahko uporabila samo za rezbarstvo. Koliko lepih del — tudi v večjem obsegu — kakor je po- hištvo za javne prostore, bi nam lahko izdelala Jakopec Dorote- ja. Koliko njenih izdelkov — krožniki, vaze. kasete itd. — bi lahko krasilo marsikak javen lokal in tudi naše domove! Kaj VSe bi lahko izdelala. Poslušati bi jo morali pa bi vedeli kako težko se odreka svojim načr- tom. Saj bi prav rada v javni zgradbi rezbarsko okrasila stop- niščno ograjo, stensike lesene opaže in mizne garniture. Se danes občudujemo rezbar- ska dela umetnikov preteklih stoletij, kakršne so tudi kome klopi iz 15. stol. v naši prostij- ski cerkvi. Tudi danes ne kaže zametavati rezbarske sposobno- sti redkih posameznikov. Do- bro bi bilo, da bi vzajemno z arhitektovo zamislijo omogoči- li Jakopec Doroteji izdelati trajne rezbarske spomenike. Koristno bi bilo. da bi rez- barka začela delati v službi ka- kega podjetja v Ptuju, mogoče ttPletame«, kjer bi se posvetila samo rezbarstvu izdelkov tuj- skoorometnega značaia za naše trgovine, ali pa bi bila nastav- ljena v mladinski delavnici \^ajenske šole za lesno strokov Ptuju kot mojster rezbar. Men- ia bo to vprašanje najbolje rešil Svet za prosveto in kul- turo v sporazumu . s Svetom proizvajalcev pri LO občine v Ptuju. -a. Vsi, ki ste okrog bolnikov ali jih obiskujete, skužajte se spom- niti vsega, kar bi jim lahko po- vedali v njihovo zadovoljstvo. Kakor vsakdo, tud- bolnik uži- va, če sliši dobre novice: na primer o ljubezni in zbliževa- nju, ki gresta nasproti srečnemu koncu. Ce pa mu to poveste po- tem. ko je poroka že pri kraju, zgubi polovico zadovoljstva, ki ga ima tako malo. Bolnik prav tako uživa, če sliši o kakem gmotnem blagru, o kakem do- ločenem stvarnem uspehu pra- vične reči. Do grla mu je do- volj razprav in romanov, na- čel, navodil in teorij. Namesto da mu dajate nasve- te, mu raje opisujte delo, ki je v resnici praktično uspelo. To bo zanj kakor en dan zdravja. P^i boljše družbe, kakor so otroci in bolniki, dmg za dru- gega. Razumljivo — ukreniti je treba tako, da od tega nihče ne trpi. To pa je popolnoma mogoče. Ce menite, da je »vzdušje bolniške sobe« škodlji- i/o za otroka, je enako škodlji- iro tudi za bolnika. In zato ga Izboljšaj mo obema. Vsa bolnikova dulevnost se »sveži, kadar zagleda otročka. Zelo majhno dete se, če ni raz- grajeno. po navadi neverjetno lobro prilagodi bolnikovim na- iradam, da le čas. ki ga skupaj prebijeta, ni predolg. Iz Žefal v noči od četrtka, 5. na pe- tek 6 januarja t. 1. je bilo vlomljeno v poslovne prostore trgovske Kmetijske zadruge Zetale Neznani vlomilec je na- siloma odprl okno, snel steklo iz okvira ter skozi odprtino zle- zel v notranjost trgovine. Po dosedanjih ugotovitvah je utr- pela KZ Zetale s tem vlomom nad 50.000 din škode Po sodbi organov TNZ, ki raziskujejo zadevo gre za vlomilca, ki so mu bile dobro znane razmere v KZ in ki je tako spretno oprav- ljal svoj posel da ga stanoval- ci nad trgovino niso slišali, ko je nasilno odpiral kovinski za- ščitni okenski krili. Preiskava je v teku. I&n^spacd POCiVA Neža Ambrož, otrok iz Stonjc 141, je padla po stoipnicah in si poškodovala glavo; Neža Gaj- šek iz Etobrine 12 si je pri pad- cu poškodovala levo nogo; Mar- tin Kranjc iz Lešnice 57 si je pri delu v gozdu poškodoval želodec; Franc Mlinarič iz Ra- kove 16 si je pri padcu poško- doval desno roko: Jožetu Dajč- bauerju iz Ormoža je zaboj s steklenicami poškodoval desni- co; Ivan Kranjc iz Brezov ca si je pri razkladanju lesa na va- gonu poškodoval levico; Franc Petek iz Borove 11 si je pri padcu poškodoval desno nogo; Marija Lukačič iz Središča 15 je padla s stola in si poškodo- vala desnico; Stanko Braček tz Svetine je padel s skednja in so ga nezavestnega pripeljali v bolnišnico v Ptuju; Anton Ha- zemali iz Zg Hajdine 75 si je. na cirkularki poškodoval levi- co; Milan Rižnar iz Rogoznice 30 si je pri padcu poškodoval nogo; Anton Vaupotič iz Pu- šenc, otrok, je padel v čeber z vrelo vodo in se močno opekel po spodr lem delu telesa; Ivan Filipič it Juršinc 76 si je pri padcu s kolesa poškodoval gla- vo; Mihael Vogrinec iz Vin- skega vrha 10 si je pri delu v gorici poškodoval desno nogo; Štefanu Kolarju z Sp. Jablan 34 je sl^morez^ica odrezal? desni- co; Antona Zajka iz Zetal 56 je obst^f^lil neznanec; Neži Ke- ienr iz Preroda 50 je krava po- škodovala koleno; Janko Zoreč iz Sel 11 si ip nri nadcu poško- doval levo nogo; enako se je zgodijo Jakobu Paniču iz Mi- klavža 49; Alojza Macuha iz Prepo^^a 58 ie nekdo ©oškodo- val s steklenico: Anton Linar iz Kidričevega 4 si je pri padcu ro'kodoval •^'^'sno no«o: Stanko Slod^^^V Domove 24 si je t>o- škodoval desnico; Jožeta Pe- klaria iz Nove vasi pri Marku je konj s kopitom udaril v obraz. V.=ri imenovani so bili oziroma So še na zdravljenju v ptujski bolnišnici. Vsak nasvet bolniku ne koristi Težko so še kje hujše muke od tistih, ki jih morajo pretr- peti bolnik! zavoljo neozdrav- ljivih uipov svojih prijateljev. Zato veljajo te besede tistim, ki so prijatelji bolnih, pa jih ob- iskujejo in negujejo. Odrecite se navadi, »hrabriti« bolnika s tem, da delate nevarnosti, v katerih so, brezpomembne in precenjujete verjetnost ozdrav- ljenja. Ce vemo, da je bolnik pri zdravi pameti — kako ga more tedaj »dobrohotno« mišljenje slučajnega obiskovalca »razve- seliti«, ako se razlikuje od pre- pričanja v zdravstvu izkušene osebe, ki ga neguje? Dejstvo je, da bolnika v splošnem ne sproste dobronamer ni, do skrajnosti dolgočasni pri- jatelji. Nasprotno, v takem pri- meru je bolnik prestrašen in utmjen. Bolnik tedaj čuti, kako prijetno bi bilo, Ce bi imel ene- ga samega samcatega človeka, da bi se z njim naravnost in preprosto pomenil, ne da bi se nanj usula prha neumnih pri- čakovanj in spodbud. Na drugi strani pa spet ni tako lahkovernega, kakor je lahkoveren bolnik, razen če morda izvzamemo lahkoverne priiatelje lahkovernega bolnika. Pogosto se zgodi: potem ko sta se zdravnik in medicinska sestra dodobra sporazumela o tem, kako zdraviti, se nenado- ma pojavi nekdo, ki daje nasve- te sestri, nekdo, ki ga ona še nikdar ni videla. Včasih je to kak bolnikov stari prijatelj ali sošolec, ki na lepem spozna, da so vsi, bolnik, sestra in zdrav- nik, na krivi poti in da bi bilo do«:« bolje storiti nekako dru- gače. Bolnike tudi v izobilju zasipa- jo 2 nasveti naj opuste delo, naj pokličejo nekega drugega zdravnika.' naj poskusijo neke druge pilule, prašk^, specialite- to. Ničesar proti nedoslednosti, kajti gotovo je, da so ti sveto- valci prav is+i lludje. ki so bol- nika nagovarjali, naj ne veruje zdravniku, ki ga zdravi, »saj zdravniki vedno lažejo«. Zato naj raje zaupa nekemu druge- mu zdravniku, kajti »ta zdrav- nik ima vedno prav«. Popolnost so obličja, s kate- rimi prijatelji nrihajajo in vzne- mirjalo bolnika; priporočajo mu, da stori to ali ono. pri tem pa prav tako malo vedo, koliko je stvar izvedljiva in celo ne- varna bolniku, kakor Ce bi ne- kemu človeku priporočali, naj pešači, pa ne vemo, da si je zlomil nogo. Kako malo vemo in dojema- mo o pravih vprašanjih Itjolez- ni. Kako malo se lahko nekdo, ki je popolnoma zdrav, zami- sli, kakšno je hninikovo življe- nje, ali celo vživi v to. kako bi bilo tedaj njemu samemu. Ort česa 'e odvisna trdnnst betoma? Cim več dodamo cementa, tem večja je trdnost betona. Skrajno mejo trdnosti doseženo z mešalnim razmerjem enega dela cementa in treh delov pe- ščene primesi. Tudi množina vode prispeva svoje. Razmerje teže vode In teže cementa imenujemo vod- no-cementni faktor. Ce tega zvišamo (obdržimo pa iste do- datke in isto mešalno razmer- je) pa^ trdnost betona. Veliko pa je odvisno od ka- kovosti in lastnosti poedinih sestavnih delov betona (kako- vosti cementa, oblike površin- ske naprave, od trdnosti zm grobih dodatkov). V tlačno trdem betonu moramo imeti zrna vseh velikosti, da dobimo čim manj vmesnih votlinic. Votlinice med peskom mora polniti cement, med gramozom Pf, malta iz cementa in peska. Tudi beton nanešen v točno izvršene, dovolj trdne gladke in vododržne opsže ter zgoščen z vibratorjem kaže po otrditvi znatno večjo trdnost od onega iz nepravilno zgrajenih opažev. spahan z ročnimi bati. Beton mora biti tudi dobro premešan in popolnoma otrdel. S stroji enakomerno in inten- zivno mešan beton ki otrdi po ponovnem ali daljšem ovlaže- vanju. kaže znaten porast trd- nosti. Zakaj maibne huh^nie? Sodobni arhitekt: se v svojih načrtih vedno odločneje zavze- majo za majhne kuhinje. Vzro- ki, ki so jih privedli do tega so v resnici zelo tehtni. Smotr- no postavljena kuhinjska opre- ma in na minimum zmanjšan delovni prostor bosta prihrani- la gospodinjam precejšnjo izgu- bo energije in časa. Delo v sedanjih velikih ku- hinjah je res težko in naporno, žene prehodijo dnevno po več kilometrov zato ni čudno, če se zaradi utrujenosti in prezapo- slenosti povsem umaknejo iz družbenega življenja. Saj jim še za vzgojo otrok zmanjka časa, kaj še da bi ga našle za lastno razvedrilo ali udejstvovanje v javnem življenju S sodobnejšo opremo in bolj- šo organizacijo dela bi njihov trud lahko precej olajšali. Tor varna pohištva v Mariboru sc je že odločila za serijsko pro- izvodnjo modeme kuhinjska opreme. Bilo bi koristno, če bi tudi naši obrtnik: namesto do- sedanjega dragega in neprakr tičnega pohištva začeli izdelo- vati kaj sodobnejšega in cenej- šega. Na raznih razstavah in sejmih opažamo žal še vse pre- več standardne kuhinj ^e opre- me, ki prav gotovo ne ustreza več zahtevam današnjega go- spodinjstva. Proizvajalci bi mo- rali bolj upoštevati, da današnji sistem dela v kuhinji zahteva v prvi vrsti razbremenitev že- ne. Gospodinja naj bi večino dela opx-avljala sede. Delovna površina v novih kuhinjah ni več omejena na mizo, pač pa jo tvorijo pomožne deske, vgrajene v kuhinjsko kredenco ali omarico. Sedaj pa nastane vprašanje, kam z veliko jedilno mizo, če v kuhinji zanjo ni prostora. To prestavimo v sobo (ne v sredino) in si v njej uredimo prijeten jednilni kotiček, ki bo obenem tudi prostor za družin- ski pomenek. Celo z gosti bomo radi pokramljali za isto mizo. Miza naj bo vedno skrbno po- grnjena, pa tudi na cvetice ne smemo pozabiti. Lahko pa si tak kotiček napravimo tudi v kuhinji, če je ta dovolj velika. Predelamo jo s kuhinjsko kre- denco in zaveso v poljubnem vzorcu. Za na stole oziroma klopi sešijemo še blazinice, ki naj bodo po možnostj iz istega materiala kot zavese. Prostor bo tako postal bolj domač in tudi vzdušje pri obedih bo mnogo prijetnejše kot sredi ku- hinjskega nereda med nepomi- timi lonci in skledami. Ideja za tak jedilni kotiček je za da- našnjo stanovanjsko stisko zelo koristna rešitev, saj za jedilnice večina ljudi nima niti prostora niti denarja. Kvharski recepti Ruska juha Pot-ebuješ 30 dkg graha, 10 dkg ješprenja, 5 dkg slanine, opečen kruh, moko in čebulo. Grah skuhaj v slani vodi z lovorjevim listom, ješprenj ku- haj posebej. Slanino zreži na male kocke, denj jih v kožico na štedilnik. Ko postanejo pro- zorne. dodaj žlico masti, žlico moke in čebule. Ko zarumeni, prideni strok strtega česna in zalij z juho. Ko prežganje pre- vre, prideni pretlačeni grah in ješprenj. Juho servlraš z ope- čenim kmhom. Napoleonova pečenka Pripravi 1 kg govejega ste- gna, krompir, vino. gobice, ki- slo smetano, jušno zelenjavo, prekajeno slanino. Oprano meso potolči, pretak- ni s popoprano slanino, osoli in ga opeci na razbeljeni masti. Potem mu prilij zajemalko ju- he, prideni na rezance zrezane jušne zelenjave (korenje, zele- no korenino petršilja itd.) In ga duši. Ko se zelenjava že pre- cej zmehča, prideni zrezanega krompirja in koščke v vinu namočenega kruha. Pri dušenju po potrebi zalivaj in pazi, da se zelenjava ne prismodi. Oma- ko odišavi z vinom, z dušenimi gobicami in s kislo smetano. Mehko pečenko zreži, zloži na krožnik in polij malo s sokom. Ostalo pa daj posebej v skledi- ci na mizo. Snežni vložki Potrebuješ štiri jajca, 20 dkg sladkorja, pol litra mleka. Iz štirih beljakov naredi trd sneg ter mu pridevaj polagoma 14 dkg sladkorja, zmešanega z vanilijo. V kožici zavri pol litra mleka in devaj vanj z žlico podolgovate snežne vložke. Po- krij jih, postavi bolj h kraju štedilnika, kjer počasi vro ne- kaj minut. Vložke zdevaj v skledo Iz mleka rumenjakov in ostalega sladkorja pa naredi kremo 6 dkg sladkorja in 4 ru- menjake gosto mešaj, prilij še irroče mleko ter na štedilniku mešaj, da se zgosti v kremo. 5im se začne krenva gostiti, jo sdstavi, da se ne sesiri. Polij jo po vložkih in postrezi s toplimi ali mrzlimi. Lešnikova torta Vzemi 12 jajc, 28 dkg slad- korja, 28 dkg lešnikov, 7 dkg drobtin. Rumenjake in sladkor mešaj, da narastejo, nakar pridaj v ru- mu namočene drobtine in drob- no zmlete lešnike. Nazadnje še rahlo primešaš trd beljakov sneg. Testo daš lahko v poma- zan okrogel tortni model al] ga pečeš v podolgovati posodi. Pe- čeno in ohlajeno torto lahko prerežeš. namažeš vmes. povr- hu in okrog s kremo. KAKO NAPRAVIMO MESNO PAŠTETO? Pol kilograma svinjskega in pol kilograma telečjega mesa Ta-ežemo na koščke, posolimo in pustimo, da se praži na masti ali maslu. Takoj dodamo pol ki- lograma zrezanega česna in pol kilograma na tanko zrezanega korenja. Vse to pečemo, dokler se ne zmehča. Nato meso zme- Ijemo. česen pa pregnetemo in precedimo. Ko smo to napra- vili, pomešamo vse in damo na- zaj v posodo, kjer se je prej pražilo meso, dodamo dve do tri jajca, nekoliko zrac stolče- nega popra, nekoliko lovorovih listov in šest žlic belega vina. Vse dobro premešamo. Tako pripravljeno pašteto lahko takoj pojemo, če pa jo hočemo imeti za dalj časa, jo damo v posodo, ki smo jo prej obložili s koščki narezane sla- nine, posodo pokrijemo s pa- pirjem. jo zavežemo z vrvico in kuhamo dve uri v pari. Pašteta se pari in kuha na sledeč na'in: v večjo posodo nalijte vodo ki naj zavre. V to posodo postavite lonec s pašte- to. Potem ^'''rpn posodi v pečico. REZERVNI OFICIILII V četrtek, dne 19. januarja 1956, se bo vršilo ob 15,30 v dvorani ZKS predavanje za re- zervne oficirje. Udeležite se predavanja v polnem številu. Občinski odbor URO* Ptuj VABILO Ribiško društvo Ptuj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. januarja 1956, ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrajnega komiteja ZKS v Ptu- ju. Poleg običajnega dnevnega reda je na dnevnem redu tudi sprememba društvenih pravil v zvezi z uvedbo ribiških družin. Vabimo vse člane k sigurni udeležbi. ODBOR ČEBELARSKO DRUSTVO PTUJ priredi tridnevni tečaj o čebel- nih kužnih boleznih, ki bo v dneh 15., 16. in 17. jan. 1956 v prostorih bivše gostilne Zilavec na Ljutomerski cesti štev. 8. Ta tečaj bo vodil znani bakterio- log dr. Kocjan iz Ljubljane. — Vabimo vse čebelarje, člane in nečlane, da se tečaja v čim več- jem številu udeleže. Tečaj je velike važnosti za vse čebelarje, da se seznanijo z nevarnimi če- belnimi boleznimi. ODBOR OBJAVA Avto-moto društvo v Ptuju obvešča članstvo in prijatelje avtomotorizma, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, 22. janu- arja 1956, ob 8. uri v dvorani železničarskega doma v Ptuju na Ormoški cesti. — Za člane udeležba obvezna, priiatelji mo- torizma vljudno vabljeni. ZAHVALA Za vso zdravniško pomoč in bolniško nego ter oskrbo, ki je je bil deležen naš 7-mese&ni sinko Aleksander Goriup iz Mezgove št. 31 v otroškem od- delku ptujske bolnišnice, se prav iz srca zahvaljujem šefu oddelka tov. dr. Derlinčevi, zdravnikoma dr. Csnčiču in dr. Neudauerjevi ter medicin- skemu in strežnemu osebju. Tatjana Goriup-Cuš Ljubljana. ISCEM starejšo pošteno žensko k dvema otrokoma. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmem takoj ali po dogo- voru. Naslov v upi^vi. UPRAVA ZA CESTE LRS — nadzomištvo Ptuj I. in II., razpisuje mesto ^sarniškega referenta z ekonomsko iz- obrazbo. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. RAZPIS Komisija za volitve in ime- novanja pri Občinskem ljud- skem odboru Juršinci razpisu j e: 1. mesto davčnega knjigo- vodje, 2. šefa odseka za splošne za- deve. Pogoji: 1. popolna srednja šola ali vsaj poletna praksa v davč- nem knjigovodstvu; 2. popolna srednja šola ali pet- letna praksa. Plača po uredbi. Pravilno kolkovane vloge po- šljite na Občinski ljudski od- bor Juršinci. Janez Toplak, 1. r. Predsednik: jUMIJASTE PREDMETE, ki so bili v popravilu pri vulka- nizerju Janezu Korošcu v Ptuju, Zagrebška cesta 3 ]e treba dvigniti do 31. ja- nuarja 1956, sicer bodo za- padli. NOVANJSKO HISO z nekaj zemljišča, elektrika v hiši. — Naslov v upravi lista. UGODNO PRC.DAM MANJSi VINOGRAD v Sodincih. Bel- sak, Ptuj, Novo naselje 12 PRODAM globok otroški vozi- ček Naslov v upravi lista. PRODAM gozd, vinograd in pašnik v okolicj Majšperka. Naslov v upravi lista. PRODAMO blizu Ptuja eno- družinsko hišo z gospodar- skim poslopjem in vrtom, ca. 3,5 ha posestva s hišo, gospo- darskim poslopjem in z vsem inventarjem za 700 000 odn 1,500.000 din. Več različnih posestev, njiv, gozdov in trav- nikov, manjših in večjih hiš v okolici Maribora in drugje. Pisalni stroj Continental z dolgim valjem ter več drugih. Agencija Mdribor. Partizan- ska 24. PRODAM vinograd in hišo v Kapenskem vrhu. pošta Slati- na Radenci. Naslov v unravi lista. KUPIM ENODRUŽINSKO HI- ŠO v Ptuju ali okolici Pi- smene ponudbe na upravo li- sta pod »Plačam takoj*. OPREMLJENO SOBO v Ptuju iščem. Pripravljen sem dobro plarr*' Naslov v upravi lista. Šahovsko društvo riu.i prue- di v torek, dne 17, t. m., svoj mesečni brzotumir za mesec januar. Igra se v Sindikalnem domu železničarjev. Začetek ob 19.30. Vsi člani in prijatelji ša- ha vabljeni. Bodite točni! ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage latere, tašče, sestre, polsestre 1 tete MARIJE SEVER roj. NOVAK dove in posestnice v Novi vasi št. 18 pri Ptuju J iskreno zahvaljujemo vsem >rodnikom, prijateljem in so- idom ter duhovščini, ki so jo ^remili na njeni zadnji poti, ' poklonili vence in cvetje, am izrazili sožalje in sočustvo- ali z nami. Prav posebno se zahvaljuje- ao iprimiariju dr. Piskemiiku, =fu internega oddelka ptujske olnice, dr. Pavličevi, dr. Mrgo- etu ter med. osebju za nji- ov nesebični trud v hudi bo- rzni. Ptuj, dne 10. jan. 1956. Žalujoč i: čerki Irma in Anica, zet Franc in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, vsemu uči- teljstvu iz Zavrča, Cirkulan, Markove in drugih šol ptuj- ; skega okraja, učencem osnovnih šol in gimnazije v Za- vrču, Cirkulanah io Markovcih, funkcionarjem in članom množičnih organizacij iz okraja Ptuj ter občin Bori, Ptuj ; in Gorišnica, ki so nam bili ob težki bolezni in nenado- - mestljivi izgubi našega nepozabnega ^ Konrada Veršlta upravitelja osnovne šole v Zavrču v tolažbo in pomoč, ki so nam izrazili svoje sožalje, ki < so njegovo rakev in grob obložili z venci, ki so se ude- ^ ležili pogreba ki so govorili v slovo, igrali in peli ža- lostinke ob njegovi pošlovitvi od Zavrča in Markove ter f ob odprtem grobu na markovskem pokopališču, se iz vse- 3 ga srca zahvaljujemo. ^ Posebno se zahvaljujemo za udeležbo na pogrebu re- publiškim poslancem in okraj-nim funkcionarjem tovari- j šem Ignacu Voljču, Francu Belšaku in Vladimirju Bra- | čiču. I Za vso skrb in prizadevanje, da so bile pogrebne slovesnosti tako lepo izvedene in da je bila udeležba tako številna pa se zahvaljujemo OK ZKS Ptuj, Svetu za pro- sveto OLG Ptuj. Učiteljskemu društvu, komandantu gar- nizije JLA v Ptuju ter vsem organizaci-am in društvom, podjetjem in ustanovam iz Ptuja ter občinam Bori in Ptuj. Žalujoči: lena IVANKA, sin MARIJAN, hčerka BREDICA, bratje in ostalo sorodstvo |