Grosuplje (centrala) sp 908 5 GROSUPELJSKI ODM. g 2005 120050157,12 COBISS o iz Betlehema prihaja v Slovenijo že 15 let z iskreno željo, naši domovi blagoslovljeni z mirom in ljubeznijo, da bi v i odkrili ponos in veselje nad svojo domovino ter da bi njena toplota odpirala našo srca za druge. r*7 Poslanstvo mladosti |e veliko. Ljudem okrog sebe reči "ti" in vedeti, da nas vsak "ti" 7 malo začetnico naravna na "Ti" z veliko. Mnoge je strah minevanja mladosti. Nekateri se zato trudijo, da bi mladostniški vide/ ohrani Čim dlje in se karseda dolgo vedli kol najstniki. Drugi domnevajo, da si bodo s hlastanjem po snovnih dobrinah in površnih užitkih podaljšali mtada leto in iz mladosti iztržili čim več. Toda kdor prisega na videz in količino, mu kakovost zlahka uide. Kdor misli, do je mladost velika tržnica, na kateri je treba nagrabiti čim več, mu bistvo mladosti ostane prikrito in v veliko Življenje vstopa s slabotnim korakom. Kaj je bistvo mladosti? Katera je njena prva naloga? Različnih nazorov smo, a ko združimo izkušnje in vednost, najdemo odgovor: Bistvo naše mladosti počiva v drugem, v bližnjem. Prva naloga mladosti je prepoznati drugega in mu reči "ti". Ko ljudem okrog nas rečemo »ti«, niso več delci brezoblične množice, temveč naši tovariši, prijatelji. V mladosti spletemo tisto mrežo odnosov, od katere bo največ odvisno, ali bomo v življenju srečni ali ne. Mladost je tudi čas, ko se odločimo za življenjskega sopotnika, ko se duši razodene tisti "ti", kateremu se bomo v ljubezni popolnoma odprli. S tem po skrivnosti ni konec. Vsak "ti" z malo začetnico nas naravna na "Ti" z veliko. Vsak globok in iskren odnos med dvema osebama se nadaljuje v okolje svetega, večnega, v okolje Boga. Bog se skriva in razkriva v medosebnih odnosih. Bistvo in poslanstvo mladosti sta torej veliki. Mladost je izziv in neprecenljiva priložnost. V srcu naših mladih let je namreč *ti* - z malo in z veliko. Ko zaživimo ta izziv, nas tudi minevanja ni strah. Vsem občanom in občankam ob koncu leta želimo vesele božične praznike in obilo poslovnih uspehov, novih priložnosti, zdravja, osebnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja v prihajajočem letu 2006! Ob tej priložnosti vam čestitamo tudi k državnemu prazniku, dnevu samostojnosti! Župan in delavci občinske uprave 11 mm iiu SLIKARSKA RAZSTAVA GROSUPEUČANA KLEMENA BENEDIKA V GALERIJI GRAD BOŠTANJ 0 angelih je s čopičem na platnu spregovoril na 2. adventnem srečanju v Galeriji Grad Boštanj mladi grosupeljski slikar Klemen Benedik. 0 njih razmišlja kot likovni ustvarjalec. Pogled je zazrl v neskončnost. Njegova svetloba in barve nas asociirajo na angele, ki želijo biti 7 nami tukaj in zdai. Klemen že i s svojim umetniškim delom vzoostt-viti dialog, želi nas nagovoriti, da izstopimo iz sebe in stopimo z njim v globino njegovega ustvarjanja, v dialog z njegovimi angeli. Angeli so ob nas na poti, nas varujejo. Z njimi smo varni. Klemen je svojim angelom dal privid človeškosti. Ljudje smo lahko LJUBEZEN, DOBROTA, SPREJEMANJE, DAR, SREĆA, VESELJE... Jih personificira in nas nagovarja, da smo ljudje angeli z eno perutjo. Če hočemo leteti, se moramo objeti. Klemen Benedik živi v Grosupljem na Prešernovi ulici. S slikarstvom se je začel ukvarjati že v srednji aranžerski šoli, zdaj pa obiskuje Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani ali Šolo slikanja, kot pravi sam. V njej pa se poleg strokovnih predmetov učijo tudi drugih področij likovne umetnosti. Pred njim je še približno eno leto študija in diploma. 0 svojem slikanju pa pravi, da je zelo odvisno, 'kako je v elementu' - slika zori v glavi. Takrat toliko časa razmišlja, da se »zmateriali-zira«. Potem mu je treba včasih sorazmerno malo časa, da sliko izdela. Že pred nekaj leti je Klemen razstavljal v galeriji pod Boštanjem in že takrat sem ugotavljal, da gre za mladega človeka, ki razmišlja drugače, predvsem pa veliko bolj poglobljeno. Njegovi liki na platnu so tudi to pot mehki, barve tople, morda celo nekoliko zasanjane. Prevladujejo rumeno-rjavi toni. Dekorativne čipke pa poleg lepo utopljenih senc dajejo še dodaten poudarek tretji, prostorski dimenziji. To pot angeli ne samo da letijo v brezčasnem trenutku prizemljeni na tleh, ampak človeka neprisiljeno popeljejo v čutni svet. Prepričan sem, da gre za mladega fanta, ki tudi v prihodnje veliko obeta. Jože Miklič rinta fa 1 1 rosut tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 4 X NA DAN DOSTAVA ISKANIH REZERVNIH DELOV V TRGOVINO. PRODAJO: ' REZERUfllH DELOU ZRUSEURSTE OSEBniH U0ZIL •DODHTFlHOPREmn, 'mOTORflR 0LJR znosEBnnm TOUORnnUOZILR, 'HUTOPLRSlI KOZMETIKA MAJA MAJA KOSENINA sp. Gasilska 14 GROSUPLJE Tel: 0I /786 38 32 GSM04I 221 800 DELOVNI ČAS OD PONEDELJKA DO PETKA 9.00 J i.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSF I .EPOV NOVEM LETU 2006 m* l'UAEltLAtlM NAKUP NOVOLETNIH DARILNIH BONOV Vsem svojim gostom se zahvaljujemo za obisk * in Vam obenem * želimo VESEL BOŽIČ ter SREČNO NOVO LETO * 2006 Za vesel začetek novega leta pa Vas vabimo na # NOVOLETNI PLES I. januarja 2006. mg Gostilno LUNCA Zagradet pri Grosupljem 58 tel.: 01/786-47-81 |aklic Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXI / številka 12 / december 2005 120050157,12 Zgodbe o kruhu Čarobna moč KRUHA B Na vrata je že glasno potrkal praznični december, mesec, ko je tudi peka posebno praznična. Miklavž je s sladkimi dobrotami že razveselil najmlajše, najboljši kruh PA JE NASTAJAL OKROG BOŽICA. V TEM ČASU SO PO ŠTEVILNIH SLOVENSKIH POKRAJINAH PRIPRAVLJALI POSEBEN KRUH, ZA KATEREGA SO VERJELI, DA IMA ČAROBNO MOČ. POIMENOVALI SO GA ZELO različno: BOŽIČNIK, POPRTNJAK ALI POPRTNIK IN TUDI ŽUPNJAK. Božičnih, poprtnjak ali pnprtnik je praznični, boljši kruh, spečen iz bele moke, doma v številnih slovenskih pokrajinah. Nekdaj so verjeli, da ima ta kruh čarobno moč, zato so ga razdelili vsakomur v hiši, da bi jih ščitil, njegove drobtme pa potresli po polju in tudi v vodnjak, dn bi prinašal rodovitnost in jih varoval pred ujmo. Božičnik, poprtnik, poprtnjak ali župnjak so samo različna imena za kruh, ki so ga zamesili iz bele moke, jajc in mleka ter ga bogato okrasili s testenimi figuricami v podobi ptičkov in cvetja. Hišna gospodinja je poprtnik navadno spekla v času pred božičem, ga poveznila na mizo in pokrila s prtom, od tod tudi njegovo ime. Nedotaknjenega so ga hranili do zaužitja na določen praznični dan. Ko se je družina na praznično jutro zbrala, je gospodinja čezenj naredila tri križe in ga nato razdelila na večje kose. Nato je stopila na klop ali na stol in kos dvignila visoko pod strop, otroci pa so poskakovali zanj, da bi toliko zrasli v novem letu. Ponekod so poprtnik pustili nedotaknjen celo do svetih treh kraljev in ga šele takrat razrezali. Prav vsi člani družine, tudi hlapci in dekle ter gostje so morali dobiti kos. Tudi živina je dobila svoj del poprtnika, po polju pa so posuli njegove drobtinice, nekaj pa so jih stresli tudi v vodnjak. Ljudje so namreč verjeli, da ima poprtnik ali božičnik čarobno moč, da jih bo obvaroval pred nesrečo in boleznijo, da bo naredil zemljo plodnejso, vodo pa so z njim želeli ohraniti čisto in si zagotoviti, da ne bi poplavljala niti usahnila. Tudi mi v Pekarni Grosuplje v času praznikov pripravljamo posebne vrste kruha in pecivo. Naši peki jih že desetletja pripravljajo s posebno ljubeznijo, saj verjamemo, da ima tako pripravljen kruh čarobno moč tudi danes. 0 ^Pekarna t (jrosuplje NAMESTO UVODA MOJ SVET NI TEMA - ON JE Z MENOJ, KI LUČ JE SVETA... Slepa gospa Albina Krek - gost dobrodelne prireditve v Žalni Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Arija Klančar v pogovoru z go. Albino Krek. zvočnimi in svetlobnimi efekti zaigrali zgodbo Mladeniči v ognjeni peči, ki govori o jralju Nebukadnezarju in niegovem.mogočnem; Metka Gorše je na citre zaigrala skladbo Amazing grace. Mojčino pesem iz filma Kekec je zapela Elizabeta Košir ob spremljavi Katje Košir s flavto. Slepi Jerko Kos je najprej »zaigral« na bariton z ustnicami, Snežni valček in Avsenlkovo polko Na Golici ob spremljavi Marka Kastelca na diatonični harmoniki. V nadaljevanju pa je zapel arijo Očeta iz Verdijeve opere Traviata in nato »zaigral« (z ustnicami) še na trobento Schubertovo Ave Marijo. Slepi in slabovidni fantje iz Društva Sožitje pa so zapeli ob spremljavi harmonike. V programu so nastopili tudi učenci iz Podružnične osnovne šole Žalna. V Žalni zdaj že nekaj let po vrsti organizirajo »prijatelji Rdečega križa' na začetku adventa dobrodelno prireditev z naslovom Z roko v roki in geslom po besedah sv. Pavla - Ljubezen nikoli ne mine. Izkupiček od prireditve pa namenijo pomoči potrebnim: ljudem s posebnimi potrebami, invalidom in ostarelim. Letos, v nedeljo, 27. novembra, so poleg nastopajočih mladih Žalcev, učencev s podružnične šole v Žalni in Društva Sožitja iz Grosupljega v goste povabili tudi slepo go. Albino Krek, s katero se je na odru pred polno dvorano žalskega kulturnega doma pogovarjala Anja Klančar. Še posebej se nas je obiskovalcev v dvorani dotaknila njena življenjska zgodba, zato sem jo po prireditvi poprosil, če jo lahko objavimo v Grosupeljskih odmevih, da bi vsem nam morda ta zgodba v tem prečudovitem času pričakovanja poizkušala lažje najti LUČ SVETA. PRVE TEŽAVE Z VIDOM Ga. Albina Krek je slepa, pa ne od rojstva, Bila je le slabovidna. Do vstopa v osnovno šolo ni nosila očal. Potem soji le-ta pomagala pri učenju in nato pri nadaljnjem študiju, a sojo tudi močno ovirala pri športu in gibanju nasploh, čeprav se rada giblje. Rojena je bila v revni kmečki družini. Njeni starši so zdaj že pokojni. Ima še tri sestre - dve sta poročeni, z eno pa živi v skupnem gospodinjstvu sredi Železnikov. Z vsemi sestrami ima zelo dobe odnose, kar ji nedvomno zelo pomaga še posebej takrat, kadar se znajde pred večjimi preizkušnjami. Po srednji šoli je gi povedo. Po določenih prilagoditvah ji življenje poteka kolikor toliko normalno, a kljub vsem napredkom tehnike ji vse stvari niso dosegljive kot nekoč. Zdaj je že nekaj let invalidsko upokojena in se večinoma ukvarja z dejavnostmi za slepe. Zanje so potrebno nekatere prilagoditve, da jim je svet bolj dostopen in da tudi oni zmorejo čim bolj polno živeti. Kljub temu je vesela, da je del svojega življenja videla in si tako lažje predstavlja to, kar ji drugi opišejo. V vsakdanjem življenju v njenem znanem okolju, pravi ga. Albina, se sorazmerno dobro znajde. Pomaga si z opornimi točkami, ki dve leti živela v Angliji, po vrnitvi pa se je vpisala v šolo za socialno delo. Malo pred zaključkom šole so se ji pojavile nenavadne motnje na levem očesu. V začetku je mislila, da gre za kakšno začasno motnjo, pa so ji v bolnici nato povedali, da gre za res nejše obolenje očesa, za odstop mrežnice in da bo potrebna operacija. Kljub operacijam v Ljubljani in v Nemčiji ji vida niso mogli povrniti. Takrat se ni preveč vznemirjala, saj je imela še eno oko. Zaključila je šolanje in se nato zaposlila na Centru za socialno delo v Škofji Loki, kjer je opravljala delo na področju družinskega svetovanja. Po petih letih pa so se enake motnje pojavile na desnem očesu. Takrat je vzdih-nila: »O, moj Bog! Paja ne...?« Pregled pri zdravniku je potrdil odstop mrežnice. Bila je zelo žalostna, a je še zmogla sama hoditi, ker je pri njej od prve motnje do popolne izgube vida trajalo nekaj dni. Šla je v škofjeloško cerkev. Pisalo se je 13. maja 1981. Ravno tistega dne je v Rimu na papeža Janeza Pavla II. streljal atentator. Koje stopila v cerkev, je svojo molitev raje posvetila Svetemu očetu, da bi preživel. Nato je bila sprejeta v graško bolnico v Avstriji. Tudi po več operacijah ji zdravniki niso mogli povrniti vida. Bilo ji je 31 let. Prizna pa, da je v bolnišnici pri sveti maši zelo prosila, da bi se zgodil čudež in bi spregledala. Ker čudeža ni bilo, je bila v tistem trenutku razočarana. Oddelčna sestra ji je v bolnici pripeljala duhovnika, ki ji je dejal, da ji Bog želi dati celo nekaj več, kot je vid sam. Te besede so se ji zdele, kot bi ji Jezus položil roko na rame in vanjo je vstopil nov pogum. TEŽAVE BREZ SVETLOBE Potem se je življenje precej spremenilo. Koje izgubila vid, so tudi motnje sluha postale bolj moteče, ker ne sliši na levo uho. Zato se ji je zelo omejilo gibanje. Prej se je zelo rada sama odločala, kam bo šla. Po vključitvi v socialno rehabilitacijo seje naučila hoditi v znanem okolju z belo palico. Naučila se je uporabljat pisalni stroj brez vida in Brailove pisave. V skupini za samopomoč je spoznala, da imajo tudi drugi podobne težave in seje lažje soočila s svojimi problemi. Marsikaj je bilo treba upočasniti. Potrebno je več dogovarjanja, potrpežljivosti in čakanja. Z leti pa so se tudi ostala čutila izostrila - več uporablja sluh desnega ušesa in tip, bolj je odvisna od tistega, kar ji dru- Prim. Sirah, 11.12-13: »Nekateri so med vami šibki, potrebni pomoči, a Gospodove oči vas gledajo, da lahko mirno hodite skozi življenje in se mnogi čudijo.« Po eni strani je potrebovala pomoč, po drugi pa je imela odlične sodelavce v službi, pravi ga. Albina. jih predstavljajo rob pločnika, kakš ne stopnice, ogliš ča, ograje in podobno. So pa tudi trenutki, ko kaj izgubi in nato traja celo večnost, da to s sistematičnim »pretipom« spet najde. Tudi sneg je velika ovira, saj zabriše marsikatero oporno točko. Pomoč potrebuje pri prebiranju pošte, drugih pisnih informacij..., posebno še v neznanem okolju. V pogovoru z Anjo Klančarjevo je ga. Albina med drugim tudi dejala, da naj se ljudje slepih ne ustrašimo. Včasih se zgodi, da imamo ljudje predsodke do njih. Svetuje pa, da takrat, ko nekdo s prepoznavno belo palico stoji, stopimo do njega in ga vprašamo, če potrebuje pomoč. Lahko da slepi ne rabi pomoči, saj morda le koga čaka. Včasih pa se zgodi, da v znanem okolju zgrešijo kakšno orientacijsko točko in zaidejo. Tudi njej seje že zgodilo, da je na znani poti od avtobusne postaje v Škofji Loki do središča mesta zgrešila. In koji kdo pomaga vrniti se na pravo pot, je tega zelo vesela. Včasih je potrebno le nekaj metrov, da se človek spet vrne v svoj svet. Pri nekaterih slepih je tudi sposobnost prepoznavanja glasov bolj razvita, pri drugih nekoliko manj. Zato je bolje, če se ob srečanju slepemu predstavimo. DELOVNI DAN Njen delavni dan se začne s preprostim stavkom: »Bog me neizmerno ljubi.« To dela redno po obisku Medžugorja, kjer je slišala za to vzpodbudo od mladega italijanskega duhovnika. Potem poskrbi za jutranjo telovadbo. Nato sledijo jutranja molitev, razmišljanje in poslušanje verske oddaje na radiu Ognjišče. Včasih ob kakšni lepi in znani pesmi tudi kaj zapoje zraven. Prav tako moli tudi ob večerih, običajno skupaj s svojo prijateljico in nato gre tudi k sveti maši. Čez dan dela večji del na obveznostih, ki si jih je naložila v zvezi s slepimi. Je urednica verskega časopisa za slepe, ki izhaja v Brailovi pisavi. Sodeluje tudi pri zvočnem časopisu in sicer pri kaset z naslovom Obzorje duha, kjer zbira prispevke iz katoliških časopisov. Pri bra- Ni bolj učinkovitega sredstva zoper depresijo, kot da pojemo Aleluja: Aleluja, vsak nov dan, tudi ko težave pridejo. Ko težave pridejo, dvigni glavo in zapoj, aleluja vsak nov dan! Aleluja vsak nov dan, tudi ko težave trajajo. Ko težave trajajo, dvigni glavo in zapoj, aleluja vsak nov dan! Aleluja vsak nov dan, tudi ko težave minejo. Tudi ko težave minejo, dvigni glavo in zapoj, aleluja, vsak nov dan. nju ji večinoma pomaga sestra. Sodeluje tudi pri organizaciji različnih srečanj za slepe. Precej časa preživi ob telefonu in za računalnikom, kiju ima zato dodatno prilagojena za slepe. Če se le da, gre tudi na sprehod ali opravi kakšna gospodinjska dela. ŽIVETI Z NOTRANJO LUČJO Ga. Albina je povedala še nekaj primerov iz njenega življenja. Zanimiv je bil dogodek, ko je odšla na potovanje v San Giovanni Rotondo, pa je njena spremljevalka pozabila opozoriti na višino pri vstopu h grobu patra Pija oziroma izstopu, kjer je bilo treba skloniti glavo. Ravno v tistem trenutku ji je nekdo prišepnil: »Sklonite glavo!« in pri izhodu prav tako. Prepričana je bila, da je bil to angel varuh v podobi teh dveh ljudi. Prav tako je bil angel ob njej takrat, koji je padla steklenica sladkega sirupa na tla in se razbila na tisoč koščkov, pa je vse s previdnostjo in potrpežljivostjo brez poškodb pospravila. LUČKA NA DNU DNA Ko se spomni prvih dni, koje postala slepa in bila v bolnici, so se ji v globoki bolečini porajala tudi različna vprašanja, tudi svojega bivanja. Med zadnjim obiskom v bolnici je bil prav tako advent-ni čas kot zdaj. Razmišljala je, da je to, kar se ji je zgodilo, tako nekaj težkega, da bi bilo bolje, če se sploh ne bi rodila. Pa je prihajal k njej duhovnik. Vsak dan ji je prinesel obhajilo. »In ko sem držala tisto hostijo v rokah, sem rekla: 'Poglej, Jezus! Saj bi bilo bolje, da mene sploh ne bi bilo.1 Pa so mi tekle solze na Tisti košček kruha...« Počutila se je. kot bi bila na dnu dna. In prav takrat je posvetila lučka v njeno dušo, saj je začutila, da je Bog velik umetnik, ki tleše človeka, ker iz njega želi narediti neponovljivo umetnino. Jože Miklič ZAHVALA Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri dobrodelni prireditvi Z ROKO V ROKI 2005, se iskreno zahvaljujemo. Z vašo pomočjo smo zbrali 170.000 sit, ki jih bomo porabili za božično obdarovanje najstarejših, bolnih, ljudi s posebnimi potrebami in invalidov ter za skromno pomoč posameznikom in družinam v stiski v naslednjem letu. Ostanimo skupaj na sončni strani življenja. - Prijatelji RK Žalna Jubilejni darovalci krvi na območju Krajevne organizacije Rdečega križa Žalna: Terezija Kocmur z Velike Loke je kri darovala 5 krat. Peter Menart iz Velike Loke je kri daroval 15 krat. Drago Vosič iz Žalne jo je daroval 20 krat. Damjan Šeme ml. iz Žalne in Dragica Štibernik iz Luč pa sta kri darovala 25 krat Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07 22. 786-07-21 GSM 041 98-22-33 e-pošta: iozem®siol,net Uredniški odbor: Barbara Pance. Janez Pintar. Marija Samec. mag. Tatjana Jammk Skubic, Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6114 8 16 0 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET MACE DONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 daljei v nakladi 5.822 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA BRALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPEUSKE ODMEVE V JANUARJU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 13. JANUARJA 2006. Nenaroceni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, orga nizacij. strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe m posegajo v področje, kjer bi lahko pnšio do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in pri spevkov. oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brez plačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaroceni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1). ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30.10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi zelje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba odda ti v RTF. TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamez na fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafMino gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozrtivi ali negativi Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja). TIF ali PDF zapi su. 300 dpi. barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave m motiv mora biti 180 dpi. OBČINSKI SVET IN ODBORI 35. redna seja OS Občine Grosuplje - sreda, 30. novembra 2005 PO ŠESTIH LETIH PRIPRAV IN POPRAV - SPREJET GENERALNI PUP ZA OBČINO GROSUPLJE Predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje - Generalni PUP občine Grosuplje, in sicer za PPC 1/1, PPC 1/2, PPC1/5, PPC 1/9 in PPC 1/3,1/4,1/6,1/7 IN 1/8 PREDSTAVITEV PREDLOGA ODLOKA Suzana Bužan je ob tej točki uvodoma povedala nekaj o samem postopku sprejemanja Generalnega PUP-a. O predhodni javni razgrnitvi in javnih razpravah o Generalnem PUP-u smo v Grosupeljskih odmevih pisali v letošnji junijski številki na straneh 6 in 7. Svetniki so nato na julijski seji odločali o osnutku odloka, v avgustu pa so na Občini zbirali še nekatere dodatne popravke. Zdaj so svetniki na mizo dobili PUP, ki je časovno skoncentrirano delo Urada za prostor od poletja 2004. Začetna dela v zvezi s PUP-om so se začela že v letu 1999. delo pa je zastalo zaradi Sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov v letu 2001 in 2004. V tem času so bili zato v veljavi Prostorsko ureditveni pogoji v obliki štirih Odlokov razdeljeni na PPCI/1 - Šmarje-Sap in PPCI/2 - Grosuplje, PPCI/3, 1/4, 1/6, 1/7, 1/8 -južno od Grosupljega, PPCI/5 - Polica in PPCI/9 - Nova Gora. Vse štiri Odloke pa se s sprejemom Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje (v nadaljevanju Generalni PUP) nadomesti z enim samim Odlokom, ki bo zajemal celotno območje občine Grosuplje. Odlok je pripravljen v skladu s smernicami in mnenji soglasjedajalcev, ki so bili v postopku pozvani. Odlok je tako usklajen z zadnjo spremembo Plana 2004 z veljavno področno zakonodajo in s tem povezano novo prostorsko terminologijo ter s predlogom stališč do pripomb, ki o bile obravnavane na predhodni seji OS. V gradivo v tekstualni in tabelarični obliki spadajo odlok, ki obsega 52 drobno tipkanih strani. Zraven sta dodani še tabela posebnih meril in pogojev na 51 A4 straneh, ki so prav tako sestavni del odloka ter kratka obrazložitev nekaterih določil predloga Odloka Generalnega PUP-a za območje občine Grosuplje. Seveda pa je treba k temu povedati tudi to, da h »kompletu« spada tudi grafični del, v katerem je natisnjen digitalno obdelano kartografsko gradivo. Med javno razgrnitvijo in razpravami je bilo nato dodanih še nekaj dopolnitev z amandmaji. Pri rekonstrukciji državnih cest se občina seznani z državnimi načrti. V zvezi z oglaševanjem se lahko dopusti oglaševanje tam, kjer ni predvidena pozidava, čeprav zakon načeloma tega ne dopušča. Eden od amandmajev se je nanašal tudi na zidanje dvojčkov v vaških jedrih, kjer take zgradbe najbolj ne sodijo, zdaj pa bo menda tudi to dovoljeno. Z amandmajem so predlagali tudi gradnjo stanovanjskih objektov v vaškem zelenem robu. Eno od smiselnih določil pa je vsekakor varovanje pravic lastnikov kmetijskih objektov za izvajanje primarne kmetijske dejavnosti, saj se dogaja, da novopriseljenci želijo zaustavljati primarno kmetijsko dejavnost v vaških in podeželskih okoljih. Za večje kmetijske in gospodarske objekte pa so po novem dopustna tudi manj stroga določila glede naklona streh. RAZPRAVA Franc Štibernik (LDS) predsednik odbora, je v zvezi z amandmaji povedal, da je bila debata na odboru za prostor precej široka. Načelno so ugotavljali, da nastaja kar precej neskladij s sprejetimi akti in nato z izvedenimi objekti v prostoru. Dodatno pa je opozoril tudi na neskladja v PUP-u z dejanskim stanjem na primer v zvezi s podrto dendro-loško dediščino (znamenita in posebna drevesa!), kot so na primer divji kostanji pri nekdanjem vodnjaku pred Staro pošto, ki sta skupaj z vodnjakom vred »padla pred nedavnim«. PUP tudi ne upošteva spremembe lastništva pri gradu Brinje, saj ga lastniki najbrž niso kupili zato, da bi ga ohranjali kot kulturno stavbno dediščino. Prav tako je tudi z arheološko dediščino na Gradišnici nasproti Tabora Cerovo, ki ga je jugoarmi-ja že pred desetletji »splanirala« (berkuničila) pri izdelavi platoja za raketna izstrelišča. (Na vprašanja je skušala odgovoriti pripravljalka PUP-a arhitektka Marjeta Novšak z Geodetskega zavoda v Ljubljani. Uvodoma je povedala, da PUP-i niso narejeni povsem na novo. temveč le povzemajo stare PUP-e. Pri delu so skušali predvsem varovati značilno pokrajinsko arhitekturo. Glede dediščine pa se je sklicevala na stare strokovne podlage, ki so jih pripravila pristojna ministrstva in dodala, da izdelovalci PUP-oy niso dolžni na terenu preverjati dejanskega stanja.) Dušan Hočevar (SDS) je opozoril na neskladje med normativi, ki so že bili sprejeti pred desetletji, šele zdaj pa jih spravljamo v red. Hkrati pa uporabljamo izraze, ki ne zdržijo več. Želi pa si. da ne bi občani imeli preveč omejevanj in da je treba vpletati razvoj s potrebami ljudi. Tako se mu ne zdi smiselno omejevanje gradnje zaradi slabega kanalizacijskega omrežja, saj še vedno velja, da je treba tam, kjer ni kanalizacij, graditi nepropustne greznice. (Novšakova: Leta 2001 je bil Mali Vrh glede tega še nerešen.) Izpostavil je tudi, da so pripravljalci PUP-ov nekaterim lastnikom namenili kar precej površin za pozidavo oziroma za prodajo, še vedno pa imajo otroci domačinov malo možnosti, da bi gradili na svojih, za pozidavo primernih parcelah. (Novšakova.- Domačinom je bilo omogočeno po letu 2001 kar precej možnosti za pozidavo. Dodana pa je bila tudi možnost gradnje drugega manjšega objekta, v katerem je možno ločeno življenje dveh generacij, ali pa celo dozidava še ene etaže.) Najširšo in najbolj poglobljeno razpravo ter precej replik pri tej točki je dal Anton Perme (SLS). Za začetek je dopolnil Franca Štibernika in dejal, da so na odboru za prostor sklenili, naj gre Generalni PUP v nadaljnjo obravnavo, ne pa tudi v sprejem. Glede prostora, meni, da se je z njim v preteklosti dokaj neracionalno gospodarilo. Odlok je v marsičem nedosleden. Marsikatera bistvena področja niso razrešena, opredeljuje pa na primer plovnost po grosupeljskih potokih, kot da je to eden od pomembnih dejavnikov v našem prostoru. Še posebej je izpostavil, da v njem niso opredeljene lokacije romskih naselij. (Novšakova je odgovorila s pavšalnim odgovorom, da smo z ustavo vsi državljani Republike Slovenije izenačeni. Na Permetovo trditev, da je ena lokacija vendarle vrisana, druge pa ne, pa se je izkazalo, da gre v tej problematiki za neurejene lastniške zadeve.) V tem PUP-u nl opredeljeno niti, kdo je dolžan vrisovati v katastrske mape za regulirane oziroma spremenjene poteke poti, kanalov, energetskih vodov in podobno. V njem niso zajete niti komasacije. (Novšakova: Navedeni posegi v prostor se lahko izvajajo v skladu s področnimi zakoni, izvajalci oziroma investitorji pa so dolžni poskrbeti za vriše v kataster. Komasacije se urejajo z ureditvenim nacrtom in jih PUP ne pokriva. Še posebej s tem odgovorom Perme m bil zadovoljen, saj bi morala biti pobudnik reševa- nja te problematike po njegovem občina, ki najbolj ve, kje se je kaj izvajalo. O katastru pa zelo dobro ugotavlja, če ga nimamo urejenega, ne moremo dobro urejati niti prostora, in hkrati ugotavlja, da že 30 in več let obstajajo nekateri kanali, pa jih še ni nihče vrisal. - Teh kanalov niso »kopali« ljudje ali posamezni zainteresirani lastniki, temveč takratna občinska in državna politika o.p.). Po njegovem je tudi zelo slabo razvidno, kaj so najboljša možna zemljišča in ostala kmetijska zemljišča. (Novšakova: 1. območje kmetijskih zemljišč se varuje kot najboljše kmetijsko zemljišče in je obvezno republiško izhodišče že od leta 1985.) Ker je možno graditi športna igrišča, ga zanima, kako je mišljeno z dvojno rabo zemljišč na primer na kmetijskih zemljiščih, kjer se dopušča tudi rekreacija. (Novšakova: Na kmetijskih površinah se lahko gradijo samo »neagresivni« športni objekti, ostali so uvrščeni pod stavbno zemljišče. Kmetijskih zemljišč praviloma ni dopustno ograjevati. Merila glede tega so zelo stroga. V področje dvojne rabe spadajo tudi peskokopi, ki pa jih je treba ograditi zaradi varnosti.) Nadalje ga je zanimalo, kako naj bodo postavljeni stolpni silosi pod streho hleva, senika, ali kozolca, saj so za nekaj metrov višji na primer od njih. Postavitev silosa naj bi bila pogojena le s tem, da je postavljen v sklopu kmetije, (Novšakova: Zadeva se lahko vzame na znanje, vendar praviloma velja zapisano in se zato taki objekti rešujejo od primera do primera.) V odloku je po njegovem premočno poudarjeno varovanje pred hrupom. Vsak traktor ob obratovanju oddaja več kot 60 db. Predlaga enak kriterij kot za obrt oziroma podjetništvo. (Novšakova: Prekoračene mejne vrednosti hrupa so na kmetijah občasne.) Glede golosekov bi po Permetovem moralo pisati, da jih je treba po-gozditi, če se sami ne zarastejo. (Novšakova; Goioseki se urejajo po Zakonu o gozdovih, izvajanje poseka pa naj bi se izvajajo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.) Glede novogradenj poljskih in gozdnih poti je Perme predlagal, naj se razširijo na 4 m, saj je 3,5 po njegovem premalo, ker se na taki poti ni mogoče srečevati s pešci in kolesarji z novimi traktorskimi priključki, ki so široki 3 m. (Novšakova: Tudi ta predlog se ne potrdi.) Na vprašanje Janeza Kozlevčarja (NSi) o dostopih do parcel in infrastrukturnih objektov je Novšakova odgovorila, da morajo imeti vse zazidljive parcele možnost dostopa, za javno infrastrukturo pa morajo biti sklenjene služnostne pogodbe. Prostozračnih elektro in drugih vodov na območjih varovanja značilnih krajinskih pogledov (vedut) ni dovoljeno graditi. Za vsak objekt kulturne in naravne dediščine pa je narejena popisna mapa, kjer je podrobneje navedeno, kaj se varuje. Tako je tudi z rojstno hišo Louisa Adamiča, pa čeprav je v PUP-u navedena samo graščina Praproče. Jože Intihar (LDS) je pripomnil, da je v urbanih naseljih predvideno premalo parkirnih mest, a o tem nismo zasledili odgovora pripravljalke oziroma pristojnih z Občine. Župan Janez Lesjak je apeliral, da bi morali svetniki čim prej sprejeti ta akt, saj je pritisk na prostor zelo velik. Še posebej je problem glede inšpekcij in če na Občini nimajo ustreznega akta, so zadeve še toliko bolj problematične. Dejan Vuga (LDS) pa je zelo pragmatično utemeljil svojo obrazložitev glasu. Dejal je, da sicer ni pristaš velikih omejitev in da bi na podeželju bilo treba ščititi čudovite dolenjske hiše, ki so večinoma v slabem stanju. Svetniki so si enotni kljub različnim pogledom na posamezne rešitve v prostoru. Vseeno pa podpira PUP v predlagani obliki. REPLIKE Anton Perme je ob županovih trditvah dejal, da je treba spet (po šestih letih priprav in poprav!) hiteti s sprejemanjem PUP-a. S strokovnjakinjo pa se ne namerava spopadati, saj zna vse lepo zaviti v celofan, na vsebinska vprašanja pa ni dobil pravih odgovorov. Zato je raje opozoril na nekaj napak v bližnji preteklosti, ki so se zgodile v prostoru največkrat zaradi hitrega sprejemanja na občinskem svetu. Na svetnike so iz vseh strani pritiskali (tudi župan), kako se mudi. Na koncu pa vsi s prstom kažejo samo na občinske svetnike kot glavne krivce za nered v prostoru. Zdaj imamo tako skoraj na cesti zgrajen Mercator. Sončni dvori nimajo rešenega dostopa. Problemi z zadrževalnikom! Problem bo tudi s cesto skozi Jerovo vas, saj sta za vasjo predvidena še dva zazidalna načrta. Kje bodo vozili ljudje do teh novogradenj? Ali morda po preozki vaški cesti? Skoraj sredi naselja Grosuplje imamo odpad, pa samo zato, ker se z lastnikom ni hotel nihče normalno pogovarjati. Kako bodo povezali vasi Peč ter Spodnje in Zgornje Duplice? Povrhu vsega pa je vse še v poplavnem območju. Repliciral je tudi v zvezi z romskimi lokacijami. Na eni strani se zatrjuje, da smo po ustavi vsi enaki, Perme pa trdi, če je vse po ustavi in zakonih, potem odlokov sploh ni treba. Če pa niso sposobni spregovoriti o reševanju romske problematike v prostoru, »nismo vredni, da sedimo tukaj«. Župan Janez Lesjak je v bistvu pritrdil Permetu in nadaljeval z grosupeljskimi napakami, kot je na primer obvoznica, ki ni bila narisana. Prav PUP pa naj bi ščitil prostor pred nadaljnjimi napakami. Pri tem pa ga je »dopolnila« pripravljalka PUP-a in povedala, da je bila obvoznica vrisana v prostorskih izvedbenih načrtih. Obvoznico so zdaj vrisali v »nekem koridorju« 40-m pasu, ki pa ni vezan na idealno linijo. Je pa res, da je v vmesnih dokumentih ta črta »zginila«. Hkrati je župan »pozabil« tudi projekt širitve železnice, ki je bil narejen pred približno četrt stoletja, kar je priznala tudi sama izdelovalka PUP-a. Matjaž Trontelj (SLS) je dejal, da gre za dobro debato in da so na nekatera vprašanja odgovori le v celofan zavite nejasnosti. Tako je na primer bilo z gradnjo za domačine, ki večina ni imela možnosti zidati na domačih tleh. Naslednja zadeva, kjer je bila citirana celo Ustava, pa naj se ob pravicah Romov zahtevalo tudi dolžnosti. Za inšpekcijske službe pa je menil, da delujejo, ampak ne delujejo za vse enako, saj se pod pretvezo "širših družbenih" interesov spregledajo velike napake pri posegih v prostor. SPREJEM ODLOKA GENERALNEGA PUPA Pred glasovanjem je Anton Perme želel uveljaviti nekaj svojih amandmajskih predlogov, a je uspel uveljaviti le tistega, ki je govoril o vertikalnih stolpnih silosih kot sestavnem delu drugih gospodarskih objektov. Glede širine poljskih cest pa je v odgovor Novšakova pojasnila, da takšno uveljavljanje ni mogoče uveljaviti po zakonu, jih pa je mogoče zgraditi po posebnem dogovoru, a ne gre več za kmetijske ceste. Podobno sta župan in Novšakova menila, da gre tudi za ostala vprašanja oziroma Per-metove predloge. Za odlok o generalnem PUP-u je nato glasovalo 13 svetnikov, 4 pa so bili proti. ZA ZAKLJUČEK PA SPET MALO POKOMENTIRAJMO! Morda bolj kot vsa razprava na tej seji občinskega sveta je bila zanimiva replika g. Permeta, ki jo je namenil pripravljalki Generalnega PUPa: »Ga. Marjeta, oprostite! Vsaka vam čast! Imate moč in sposobnost. Zagotavljam pa vam, da bo danes ta odlok sprejet s kupom napak.« Če tukaj omenimo samo še to, da se je postopek pri pripravi in sprejemanju Generalnega PUPa vlekel kar šest let, čeprav PUP ne opredeljuje novih pozidav (tako trdi župan!), ter vzporedno »balansiranje« prostorske zakonodaje v tem času, lahko med drugim ugotovimo, da Občina zdaj vendarle ima dokument, ki pa v ničemer ne bo izboljšal urejanja prostorskega razvoja. Drugače povedano: Šlo je le za sprejemanje še enega administrativnega dokumenta, ki gaje bilo treba po šestih letih zaključiti in plačati izvajalcu, dokument pa komaj sledi nekaterim velikim črnograditeljem in tistim, ki so izsilili gradnje velikih objektov. V prostoru pa se že marsikje pojavlja vrsta preglavic tudi zaradi konfuznega načrtovanja. Že pred petnajstimi leti pa sem na to temo »javno« dejal, da so taki dokumenti »papirnati tigri«, ki služijo za zastraševanje malih in pohlevnih, veliki pa bodo spet delali po svoje. Tej ugotovitvi pritrjuje tudi pobuda Suzane Bužan, ki je iz svetniške razprave in replik zaključila, da bi vendarle bilo dobro, če bi svetniki (in ostali) dali pobude za novo prostorsko strategijo in prostorski red za leto 2007 (se pravi - časa je le še nekaj več kot eno leto!), za katero pa še nimajo strokovnih podlag niti navodil, kako naj bi se jih pripravilo. Glede na to, da bodo drugo leto volitve, ni realno pričakovati, da se bo na tem področju tudi kaj premaknilo. Ob razpravi pa sem imel ves čas občutek, da se ne ve, kdo naj bi bil odgovoren za prostorsko načrtovanje. Če pa k temu še dodamo, da se spet pripravlja nova prostorska zakonodaja, ob kateri bo treba precej bolj natančno opredeliti na primer namensko rabo prostora za skoraj vsako parcelo posebej, pa bo »veselica« z grosupeljskim prostorom še nekoliko bolj zanimiva. Ob tokratnem sprejemanju pa čisto mirno lahko zapišem znani rek o vztrajno potujoči karavani in lajajočih psih, o GIGA panojih na kmetijskih zemljiščih čeprav jih zakon ne dopušča, o potrebnemu samoumevnemu seznanjanju občine z državnimi načrti in podobnih cvetkah pa ne bom ponavljal. Jože Miklič IZHODIŠČNA CENA STAVBENGA ZEMLJIŠČA - KOMUNLANI PRISPEVEK Sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje Marko Podvršnik je uvodoma pojasnil, da točka spada pod Urad za komunalno infrastrukturo. V Odloku o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje je določeno, da izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje določi Občinski svet Občine Grosuplje 31. decembra za prihodnje koledarsko leto. Odlok pa tudi določa, da se izhodiščna cena mesečno revalorizira z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. Sprejeti sklep, ki neposredno določa višino prispevka, pa pravi, da se izhodiščna cena revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen, tako da znaša 1. 10. 2005 2.062.550 sit. Predvidevajo, da se bo rast teh cen do konca leta mesečno zvišala 0,20 % in bo izhodiščna cena 1.1. 2006 znašala 2.07-0.809 sit. VPLIV NA PRORAČUN OBČINE GROSUPLJE: LETO 2004 VELJAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA REALIZACUA ZAZIDALNI NAČRTI IN DRUGA OBMOČJA UREJANJA 608.000.000 sit 608.000.000 sit 448.101.000 sit LETO 2005 VEUAVNI PRORAČUN REBALANS PRORAČUNA REALIZACIJA do 31.10. 2005 ZAZIDALNI NAČRTI IN DRUGA OBMOČJA URBANJA 418.818.000 sit 404.613.000 sit 183.784.000 sit Vpliv prihodkov na proračun za sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v območju urejanja in izven urejanja na občini težko napovejo, ker je višina odvisna od vlog investitorjev. Nekateri svetniki so v razpravi sicer opozorili na nekatere nejasnosti pri načinu izračuna in na koncu s 13 glasovi za in 4 proti potrdili sklep o 4,37 % revalorizirani višini komunalnega prispevka za leto 2006. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI Izhodišče plačam ostalih občinskih funkcionarjev: v rednem delovnem razmerju, In ki uveljavlja p/avico do povračila plačila Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v občini Grosuplje 35. redna seja OS Občine Grosuplje - sreda, 30. novembra 2005 KREDIT ZA Sklep o izdaji soglasja Vzgojnovarstvenemu zavodu Kekec Grosuplje za najetje kratkoročnega kredita PREDSTAVITEV Jelka KogOVŠkova je povedala, da mora Vzgojnovarstveni zavod Kekec po določilih kolektivne pogodbe izplačati delavcem razliko v plačah v višini 6.300.000 sit, ki jim je pripadala od 1. 7. 2005 dalje do 31.12. 2005. Zavod bi rad do sprejetja novih cen programov najel kratkoročni premostitveni kredit, za katerega pa po zakonu o financiranju občin potrebuje soglasje ustanovitelja. Sredstva za vračilo glavnice in plačilo obresti naj bi zavod zagotovil s povečanjem cen programov, ki bodo veljale od 1.1. 2006 dalje. RAZPRAVA Janez Pintar (SDS) je kot predsednik odbora za družbene dejavnosti povedal, da se je na odboru pojavila dilema, zakaj niso bila sredstva planirana že doslej. Po županovem pojasnilu pa so na odboru soglasno z 9 glasovi sprejeli sklep, da zavod lahko najame kredit. V razpravi je večina svetnikov imela pomisleke v zvezi z vnaprejšnjim potrjevanjem še ne obravnavane nove podražitve vrtca. Dr. Dušan Ivan Lav-rič (SD) pa se je začudil nad najemom kredita in vprašal, kaj se bo zgodilo, če svetniki predvidenega povišanja cen ne bodo povečali? Kaj pa racionalizacija? Podobno je o »zadolžnem« sklepanju v prihodnost podvomil tudi Matjaž Trontelj (SLS), čeprav se mu najetje kredita ne zdi sporno. 0 takem sklepanju je enako menil tudi mag. Božo Predallč (SDS) in predlagal, če ne bi bilo bolje, da bi pri točki dnevnega reda, ki je sledila na isti seji, denar zagotovili ob rebalansu proračuna, s čemer se je strinjal tudi dr. Peter Verlič (SDS). Jože Intihar (LDS) pa je v besedni dramaturgiji zanihal od trditve na eni strani, da v sklepu ni nobene logike, prek vrhunca, da v vrtcu ni bilo narejene nobene racionalizacije, do zaključka, da sprejema sklep samo zato, ker ga mora. Aleš Medved (LDS) pa je (tudi po mnenju dr. Lavriča in mag. Predaliča) demagoško pred kamerami predlagal, naj bi denar zagotovili iz točke dnevnega reda, ki sojo nato svetniki obravnavali po tej točki, kije bila namenjena potrditvi Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v občini Grosuplje. V dodatni razlagi je župan Janez Lesjak spomnil svetnike, da so na eni od predhodnih sej sprejemali podražitve vrtčevskih uslug, pa svetniki niso sprejeli predlagane podražitve. Zato seje ta "razlika" zdaj vrnila ponovno na mizo svetnikom v odločanje in gre le za popravek predhodnega sklepa občinskega sveta, kar z drugimi besedami pomeni, da je bilo sklepanje brezpredmetno, saj morajo nato svetniki z obrestmi vred potrjevati razliko. Vrtec ima vse predpisano - od plač, normativov in kot takšen ne more ničesar racionalizirati izven zakonodaje. V zvezi z najemom kredita je Jože Šlrcelj (NKG) predlagal, naj bi na občini poskrbeli za najem najugodnejšega kredita pri najmanj treh konkurenčnih bankah. SPREJEM SKLEPA Dr. Verlič je nato umaknil svoj predlog, Marko Podvršnik pa je predlagal kompromisni predlog, da naj bi zavod kredit najel v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Sredstva za vračilo glavnice in obresti kredita pa naj bi vrnil skupaj z ustanoviteljem. Za spremenjeni sklep je glasovalo 22 svetnikov, enako tudi za sklep v celoti. Jože Miklič A. Medved je postavil vprašanja: - Če je bil narejen kakšen nov Izračun, da bo smetišče v Spri ji dolini zadostovalo za nadaljnjih 25 let, saj ima občina veliko novih priseljencev in novih gospodarskih objektov? ODGOVOR: Izračun kapacitete Centra za ravnanje z odpadki Spaja dolina je v maju 2005 izvedlo Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o. Lokacija Kapaciteta po projektu Doba deponiranja po projektu Dejansko deponirani odpadki od 1/2001 do 3/2005 Dejansko predvidena doba deponiranja 1. faza (do 1. berme) 118. 000 m1 15 let 43.600 m' (2001 - 2011) 10 let II. faza (do 2. berme) 1 75.000 m' - (2011 - 2026) 15 let Glede na trenutno doseženo zasedenost I. faze deponijskega polja se predvideva dejanska doba deponiranja na I. in II. fazi 25 let oziroma do leta 2026. Pri izračunu kapacitete je bilo upoštevano že uvedeno večje ločevanje odpadkov na izvoru in do 10 % povečanje števila prebivalcev v vseh treh občinah. Projekt predvideva še gradnjo lil. faze deponijskega polja, za katerega kapaciteta še ni natančno numerično določena, predvidena pa je doba odlaganja 15 let, to je do leta 2041. - Če ima občina kakšen načrt za deponijo nevarnih odpadkov ter kako so koncesije za ravnanje z nevarnimi odpadki podeljene? 35. redna seja OS Občine Grosuplje - sreda, 30. novembra 2005 PREDSTAVITEV V obrazložitvi je Marko Podvršnik svetnikom pojasnil, da je bilo v zadnjem času sprejetih toliko spremenjenih zakonov, ki urejajo javne plače, nadomestila in druge prejemke javnih funkcionarjev, da ni bilo smiselno spreminjati starega pravilnika, temveč so sestavili novega. Osnutek pravilnika je bil v gradivu priložen že za prejšnjo sejo občinskega sveta, pa so ga umaknili z dnevnega reda z obrazložitvijo, da niso uspeli pripraviti še vsega gradiva. S tem pravilnikom je določena plača župana, ki je večinoma osnova plačam ostalih občinskih funkcionarjev. VSEBINA PRAVILNIKA Splošne določbe Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih in določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, če Zakon o lokalni samoupravi ne določa drugače. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora pripadajo sejnine oz. nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika. Članom volilnih organov (občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori) pripada nadomestilo v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Plače oziroma plačila za opravljanje funkcije se določijo z odstotki od plače župana za poklicno opravljanje funkcije, brez njegovega dodatka za delovno dobo. Sejnina v celoti pripada upravičencem (članom občinskega sveta, predsedniku in članom nadzornega odbora, članom komisij in odborov občinskega sveta, članom štaba civilne zaščite ter članom drugih odborov in komisij občinskega sveta, ki jih imenuje občinski svet ali župan) pod pogojem, da so na posamezni seji navzoči vsaj 1/2 časa trajanja seje, do 1/2 trajanja seje, ki je predvidena po Poslovniku občinskega sveta, pa upravičencem pripada polovični znesek (50 %) sejnine. Kadar komisija ali odbor občinskega sveta opravi namesto seje oziroma poleg seje delo na terenu, ki traja do 2 uri, se članom odbora ali komisije za terensko delo plača oziroma nadomestilo za opravljanje funkcije obračuna v višini 50 % plače oziroma plačila za opravljanje funkcije, ki mu po tem pravilniku pripada za udeležbo na seji. V primeru, da delo na terenu traja več kot 2 uri, pripada upravičencem celotna sejnina. Plača oziroma del plačila za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjene pogodbe o delu. Delovno razmerje občinskih funkcionarjev, ki opravljajo funkcijo nepoklicno, je delovno razmerje za določen čas v skladu z zakonom, sklenjeno brez razpisa za čas, daljši od polnega delovnega časa. Občinskemu funkcionarju se izda odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Če se z občinskim funkcionarjem ne more skleniti delovnega razmerja, se plačilo za nepoklicno opravljanje občinske funkcije izplačuje kot prejemek na podlagi mandatne pogodbe, dosežen od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, ODGOVOR: Deponija nevarnih odpadkov v Občini Grosuplje ni predvidena. V naši občini dvakrat letno poteka akcija zbiranja nevarnih odpadkov, ki jih po naročilu Javnega komunalnega podjetja Grosuplje d.o.o. na določenih mestih zbira podjetje Kemis d.o.o., Kajuhova 4, Radomlje. Navedeno podjetje je pooblaščeni zbiralec nevarnih odpadkov Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS. Zbrane odpadke Kemis d.o.o. odpelje v nadaljnjo predelavo ali pa poskrbi za njihovo uničenje. Med letom je nevarne odpadke možno oddati v Centru za ravnanje z odpadki Spaja dolina, kjer ima Kemis d.o.o. postavljen poseben zbiralni zabojnik. Tudi tako zbrane nevarne odpadke odpeljejo in predajo v nadaljnjo predelavo oziroma uničenje. - Kdaj bo cesta k Zdravstvenemu domu Grosuplje ponovno popravljena in asfaltirana ter kakšni so vzroki, da cesta še ni asfaltirana, saj je trenutno cesta z vidika varnosti nevarna? ODGOVOR: Cesta k Zdravstvenemu domu Grosuplje je v tem času že popravljena in asfaltirana. Vzrok za odloženo asfaltiranje je bila zasedenost asfalterskih podjetij, saj so jim letošnje neugodne vremenske razmere onemogočile planirano delo preko glavne gradbene sezone. Mag. B. Predalič je dejal, da je bilo v času pred referendumom o zakonu o RTV veliko plakatiranja v občini Grosuplje. Želel je pisno poročilo o tem, koliko je komunalni inšpektor zaznal nepravilnega plakatiranja, koliko odločb je izdal in kakšne so bile sankcije. ODGOVOR: Na Občino Grosuplje v času pred referendumom o zakonu o RTV ni bila podana nobene uradna prijava v zvezi z kršitvijo Odloka o oglaševanju v občini Grosuplje. Komunalni inšpektorje opravil inšpekcijski ogled na podlagi informacije enega izmed svetnikov in v konkretnem primeru ugotovil kršitev. V inšpekcijskem postopku ni bilo moč ugotoviti, kdo je bil naročnik oziroma kdo je postavitev plakatnih tabel naročil. Eno izmed tabel je inšpektor osebno odstranil, ostale pa so odstranili delavci Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Pripravii.Urad za komunalno infrastrukturo za opravljanje funkcije za čas, ko je kot občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ 33 % plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas. Sejnine in nagrade Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji kot prejemek od prevzema opravljanja storitev in poslov na podlagi sklepa o imenovanju in v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. Vsem članom delovnih teles občinskega sveta za posamezno sejo delovnega telesa pripada sejnina, ki znaša 20 % od najvišjega možnega zneska plačila za opravljanje funkcije člana občinskega sveta. Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do nagrade v višini največ 7 % plače župana za predsednika oziroma največ 5 % plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska. Člani volilnih organov imajo ob vsakih volitvah pravico do enkratnega nadomestila, ki se izplača na podlagi sklepa oziroma odločbe o imenovanju. Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah pravico do nadomestila za opravljanje funkcije. Predsednik občinske volilne komisije ima ob vsakih splošnih volitvah pravico do nadomestila v višini povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana. Namestnik predsednika in tajnik občinske volilne komisije imata ob vsakih splošnih volitvah pravico do nadomestila v višini povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije podžupana oziroma v višini največ 80 % povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana. Člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki imajo ob vsakih splošnih volitvah pravico do nadomestila v višini 20 % povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana. Predsednik in člani volilnih odborov in volilnih komisij krajevnih skupnosti ter njihovi namestniki imajo ob vsakem glasovanju pravico do nadomestila v znesku dveh dnevnic za službeno pot v državi, ki traja nad 12 ur, do katere so upravičeni zaposleni v občinski upravi. Predsedniki volilnih odborov in komisij krajevnih skupnosti so upravičeni tudi do povračila potnih stroškov. Predsednikom svetov krajevnih skupnosti se izplača letna nagrada za opravljeno delo. Merilo za višino nagrade je velikost posamezne krajevne skupnosti, število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti in število članov sveta krajevne skupnosti, osnova za obračun pa je enkratna povprečna neto mesečna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji za mesec junij tekočega leta. Krajevne skupnosti se razdelijo v naslednje skupine: 1. skupina: KS Grosuplje 100 %, 2. skupina: KS Šmarje-Sap in KS Št. Jurij 80 %, 3, skupina: KS Mlačevo, KS Polica, KS Račna in KS Žalna 60 %, 4, skupina: KS Nova Gora, KS Spodnja Slivnica in KS Škocjan 40 %. Letna nagrada se izplača v drugi polovici leta, najkasneje do 30. novembra tekočega leta, največ do višine, določene v prejšnjem odstavku tega člena. Predsednik krajevne skupnosti se lahko odloči, da nagrado oz. del svoje nagrade prepusti podpredsedniku, tajniku ali drugemu članu krajevne skupnosti. Ostalim članom krajevne skupnosti se izplača letna nagrada v višini 15 % od določene nagrade, ki po tem členu pripada predsedniku, pod pogojem, da je navzoč vsaj na polovici sej Sveta krajevne skupnosti v tekočem letu. Iz tega sledi, da lahko prejme predsednik KS Grosuplje približno 170.000 sit neto na leto, člani sveta pa 15 % tega zneska. Ostalim predsednikom in članom sveta pa sorazmerno manj glede na gornje določbe. Povračila, nadomestila in drugI prejemki Funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. RAZPRAVA Predsednik KVIAZA mag. Božo Predallč (SDS) se je zahvalil za korektno sodelovanje vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju pravilnika. Dodal pa je, da so predlagali nekaj sprememb (ki smo jih že selektivno vnesli v navedeno besedilo zgoraj). Župan Janez Lesjak je nato natresel nekaj o plačah in kako je treba skrbeti za narodov blagor ter kako je proti privilegijem, ki jih občinski funkcionarji dobijo z demokratično izvolitvijo. Nato sta imela župan in mag. Božo Predalič nato še nekaj »demokratičnih prepričevanj«, vendar nismo prepričani, kdo je koga bolj prepričal. Dušan Hočevar (SDS) pa je na koncu dodal, daje osnova za izračun vseh ostalih plač vendarle županova plača. Aleš Medved (LDS) pa je zato, ker je, pač, na predhodni točki dnevnega reda pred kamerami pozival, naj bi denar za plače v vrtcih zagotovili iz plač občinskih funkcionarjev, vztrajal pri svojem. Zraven je dodal še nekaj misli iz nekdanjih temeljev socialne moralke. Na koncu sicer ni podprl tega pravilnika, plači pa se prav tako pred kamerami (še) ni odrekel. SPREJEM PRAVILNIKA Predlog KVIAZA o povišanju sejnine za 50 %, če seja traja več kot 6 ur, je podprlo 16 svetnikov, 5 jih je bilo proti. Osnutek pravilnika je nato podprlo 17 svetnikov, 3 so bili proti. Potem so pohiteli s prekategorizacijo osnutka v predlog. Pravilnik je nato podprlo 16 svetnikov in 2 sta bila proti. Jože Miklič ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV KOMUNALA. EKOLOGIJA V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje imamo tudi že 10. ŠTUDIJSKI KROŽEK - EKOLOGIJA. Na dosedanjih dveh srečanjih nekaj članov z mentorjem g. Stanetom Peterlinom smo nekako določili okvirna področja, o katerih se bomo v bodoče resneje pogovarjali: vode, okolica, »smeti«, znamenitosti in spomeniki, narava in značilnosti. Imeli bi tudi več izletov oz. ogledov posameznih področij. Ekologija je sicer zelo odprt in širok pojem. Zato upamo, da nam »snovi« ne bo zmanjkalo. Tudi na pridružitev novih somišljenikov računamo. Naslednje srečanje v študijskem krožku EKOLOGIJA bo v sredini januarja. In še mimogrede: če bo kdo /še/ odvrgel nerabljen gospodinjski stroj ali avto z vsemi tekočinami v bližnjo grapo, ali »vidno« onesnažil reko, potok, ga bomo lahko »javno opozorili«. Tudi npr. lastnike oz. sprehajalce svojih štirinožcev, če bodo »kupčke« svojih ljubljenčkov na cestah, potkah ali otroških igriščih le ponosno opazovali, ne da bi jih npr. pobrali z vrečko. Marjan Trobec LETNI PLAN ODVOZA KOMUNALNIH IN NEVARNIH ODPADKOV V LETU 2006 ZA OBČINO GROSUPUE I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV: Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan, od ponedeljka do petka, ne glede na praznike. Ponedeljek Torek Pod gozdom, Stritarjeva, Brvace, Kandučeva c, vse Stranske poti l„ II., III., Bevkova cesta, Dvori, Preska, ter vse šole, vrtci in bloki v Grosupljem, Trubarjeva in Levstikova c. ter Kolodvorska ulica. Taborska c, Industrijska c, Ul. Toneta Kralja, Kosovelova ulica, vse Veselove ter Jurčičeve ceste, Tovarniška c, Zupančičeva c, Jahlova c, Kovačičeva c, Partizanska c. - južna stran, Pri nadvozu, Cesta na Krko, KS Spodnja Slivnica. KS Ilova Gora, KS Račna, Luče, Velika Loka in Žalna. Sreda Četrtek Brinje I., II., Murnova c, Ljubljanska c, Pod Jelšami, Prešernova, Šuligojeva, Kozakova, Rodetova, Vodnikova c, Slomškova, Ob Grosupeljščici, Ul. Ane Galetove, Pri mostu, Erjavčeva, Seliškarjeva ter Kozinova c, Cesta Cankarjeve brigade, Hribarjeva c, Jerova vas, Za gasilskim domom, Adamičeva c, (od križišča z Ljubljansko c. proti vasi Spodnje Blato), Gasilska c, Rožna dolina, KS Šmarje-Sap brez naselja Zgornja Slivnica. Sončni dvori, Brezje pri Grosupljem, Hrastje, Spodnje Blato, Gatina, Praproče, vse šole vrtci in bloki v Grosupljem ter Zdravstveni dom, KS Št. Jurij, KS Škocjan. Petek Pod hribom c. in Hribska pot, Prečna pot, Partizanska c. (desna stran), Obrtniška c, M. in V. Mlačevo, Lobček, Zagradec, Plešivica, KS Žalna, Perovo, Zgornja Slivnica, Luče in KS Polica. II. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV: Organske odpadke bomo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času pa enkrat na 14 dni. Torek naselje Grosuplje - severno od Adamičeve c, Brvace, Perovo, Jerova vas, Sp. Blato, Praproče, Zagradec, V. Mlačevo (prvi odvoz 10. 1. 2005). Četrtek naselje Grosuplje - južno od Adamičeve c, naselje Šmarje-Sap. Petek naselje Sela pri Šmarju, Cikava, Brezje pri Grosupljem. III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Ponedeljek Torek papir (tedenski odvoz) embalaža (tedenski odvoz) Četrtek steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 5.1. 2006) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI ODVOZ V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM Sreda 29. 3. 2006 KS Račna, KS Ilova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 30. 3. 2006 KS Mlačevo. KS Žalna. Petek 31. 3. 2006 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 3. 4. 2006 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 4. 4. 2006 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 5. 4. 2006 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 6. 4. 2006 KS Smarje-Sap JESENSKI ODVOZ Sreda 27. 9. 2006 KS Račna, KS Nova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 28. 9. 2006 KS Mlačevo, KS Žalna, Petek 29. 9. 2006 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 2.10. 2006 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 3. 10. 2006 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 4. 10. 2006 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 5. 10. 2006 KS Šmarje-Sap Torek 11. 4. 2006 Polica - parkirišče pri družbenem domu 14,00 -15,00 Torek 11. 4. 2006 Mala vas pri Grosupljem -parkirišče za družbenim domom 15,30-17,00 Torek 11. 4. 2006 Veliko Mlačevo - parkirišče pri gasilskem domu 17,30 -19,00 Sreda 12. 4. 2006 Grosuplje - parkirišče pri sodišču 14,00 -16,00 Sreda 12. 4. 2006 Šmarje-Sap - parkirišče pred družbenim domom 16.30 18,30 JESENSKI PREVZEM torek 10. 10. 2006 Polica - parkirišče pri družbenem domu 14,00 -15,00 torek 10. 10. 2006 Mala vas pri Grosupljem --parkirišče za družbenim domom 15,30 -17,00 torek 10. 10. 2006 Veliko Mlačevo - parkirišče pri družbenem domu 17,30-19,00 sreda 11. 10. 2006 Grosuplje - parkirišče pri sodišču 14,00 -16,00 sreda 11. 10. 2006 Šmarje-Sap - parkirišče pred družbenim domom 16,30 -18,30 VI. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA vendar le od 7 do 15 ure. Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v letnem času (16. 3. do 14.11.) od ponedeljka do vključno sobote od 7. do 20. ure, v zimskem času (15.11. do 15. 3.) pa od 7. do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center za občane zaprt. Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo sledeče odpadke: - organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje, - ločeno zbrane odpadke (steklo, papir, embalaža), ki se odložijo v 5 m3 zabojnike, - kosovne odpadke, ki se odložijo na ploščad za zbiranje kosovnih odpadkov, - lesne odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje ali na deponijo - odvisno od obdelave lesa, - nevarne odpadke, ki se odložijo v zabojnik za nevarne odpadke, Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi: - mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo, - gradbeni odpadki in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/ leto/gospodinjstvo. Vsi ostali povzročitelji, to so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo strošek odlaganja vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Sprejem gradbenih odpadkov pa za njih ni dovoljen. 0 vseh morebitnih spremembah plana odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu in na lokalnem radiu. naša prihodnost je čisto okolje ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje Za mesec december 2005 smo upoštevali enako količino odpadkov kot lansko leto za isti mesec. Iz spodnje tabele je razvidno, da smo v letu 2005, na izvoru ločeno zbrali že 15,24% vseh odpadkov. S tem smo zmanjšali količino odloženih odpadkov na deponijo, zato za mesec november 2005 nismo zaračunali okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami skrbeli za čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2006. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE VII. PRIKAZ ODLOŽENIH IN LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Izraženo v kg in velja za vse tri občine: 2001 2002 2003 2004 2005 1. Odloženi komunalni odpadki v deponijo 9.315.303 11.914.748 11.836.706 13.174,542 12.352.330 2. Ločeno zbrani odpadki: a) kosovni odpadki (2x letno): 369.096 360.100 500.300 156,280 171.860 b) nevarni odpadki 0 5.662 10.596 12.347 8.292 c) ekološki otoki: papir 68.400 68.960 91.220 184.630 386.480 sleklo 24.260 26.780 12.880 61.180 142.600 kovine 16.920 11.840 43.140 9.620 v kosovnih embalaža 0 0 0 23.920 81.620 d) organski odpadki: 0 0 152.740 972.660 1.429.940 Skupaj zbrani odpadki: 9.793.979 12.388.090 12.647.582 14.595.179 14.573.122 Ločeno zbrani odpadki skupaj: 478.676 473.342 810.876 1.420.637 2.220.792 Odloženi odpadki v deponijo skupaj: 9.315.303 11.914.748 11. 836.706 13.174.542 12.352.330 % ločeno zbranih frakcij: _4,89 _3,82 6,41 _9,73 15,24 IZ PISARN, VROČE TEME 35. redna seja OS občine Grosuplje - sreda, 30. novembra 2005 SPREMEMBE ŽE 2. PRORAČUNA ZA LETO 2006 NAMENJENE PODRAŽITVI GRADNJE KNJIŽNICE IN VRTCA Svetniki so letos že drugič spreminjali proračun. To pot samo zaradi dveh postavk. Prva postavka je bila namenjena podražitvi gradnje vrtca na Mrzlih njivah in je znašala 20 mio sit. Glavna podražitev za knjižnico pa je bila precej »težja« - šlo je za povečanje 110 mio sit. REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 1501 Ljubljana, Kotnikova 28, telefon: 01 43 41 510: telefax: 01 43 41 538 Šifra: 15-817/05 017-7/2005-96 Datum: 27.10.2005 OBČINA GROSUPLJE - ŽUPAN, OBČINSKI SVET Zadeva: Ponovni poziv k izvajanju odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Zveza: Stališče Odbora Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve, z dne 20. 9. 2005 Spoštovani! Ustavno sodišče je v odločbi U-l-315/02, z dne 3.10.2002, zapisalo, da so statuti Občine Beltinci, Občine Grosuplje, Občine Krško, Občine Semič, Občine Šentjernej in Občine Trebnje v neskladju z Zakonom o lokalni samoupravi, ker ne določajo, da so člani občinskih svetov tudi predstavniki romske skupnosti. Občine so bile dolžne nezakonitost odpraviti v roku 45 dni od prve seje novoizvoljenih občinskih svetov in razpisati volitve članov občinskih svetov, predstavnikov romske skupnosti, če na rednih volitvah v letu 2002 niso zagotovile izvolitev predstavnikov, določenih s statuti, po določbah Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št.72/93, 7/94,33/94, 61/95, 79/95 in 51/02), ki veljajo za predčasne volitve, v roku 30 dni po objavi Statutov v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker Občina Grosuplje kot edina ni izvršila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 105/02) vas ponovno pozivamo: • da Statut Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 36/02) čimprej uskladite z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95,26/97, 70/97,10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in 72/05) v delu, kjer se določa, da ima romska skupnost svojega predstavnika v občinskem svetu, • da imenujete posebno komisijo za sestavo volilnega imenika državljanov Republike Slovenije, pripadnikov romske skupnosti, ki živijo v občini Grosuplje in posebno volilno komisijo, • da razpišete volitve za člana občinskega sveta, predstavnika romske skupnosti v občini Grosuplje. Poudarjamo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločbo neposredno naslovilo na Občino Grosuplje. Načelo pravne države in v tem okviru načelo ustavnosti in zakonitosti terja od naslovljenca odločbe, da ravna skladno z njo. Odločbe ustavnega sodišča so obvezne, kar pomeni, da z objavo odločbe velja »erga omnes«. Organ, ki mu ustavno sodišče naloži izvršitev, je dolžen odločbo izvršiti. To velja tako za državne organe kot za organe lokalne skupnosti. Odklanjanje izvršbe odločbe ustavnega sodišča je v demokratični pravni državi nepojmljivo. Prosimo, da nas o izvedbi odločbe Ustavnega sodišča tekoče obveščate. S spoštovanjem, Pripravil: dr. Dušan Verbič M.P. Franci Rokavec. državni sekretar PREDSTAVITEV Jelka Kogovškova je povedala, daje 10. novembra na občinski upravi potekalo odpiranje ponudb za izvedbo gradbeno obrtniških del na novi knjižnici Grosuplje. Na odpiranju je bilo ugotovljeno, da vrednost del presega prvotno planirana sredstva za 110 milijonov tolarjev. Sredstva so bila planirana na osnovi idejnega projekta. Glede na tako visoko razliko med oceno vrednosti po idejnem projektu in po dejanskem popisu del, so naročili neodvisno kalkulacijo vrednosti ponujenih del. Dodatni izračun je napravilo podjetje In-Tact d.o.o. iz Zagorja. Iz njega je razvidno, da je vrednost ocenjena na 591.238.873 sit. V nadaljevanju pa sledi, da bi bila cena v »konkurenčnem boju« ocenjena za približno 10 % nižje, na 530 mio sit. Če pa bi bil objekt izdelan »na ključ«, so jo podražili na 540 mio sit. Po tej informacijski ponudbi bi bila garancija 10 let, cena garancije za odpravo pomanjkljivosti pa bi bila po oceni vredna od 400 do 900 tisoč sit na leto. pri zavarovalnicah morda nekoliko nižja, kar znese v desetih letih dodatno še od 4 do 9 mio sit. V spremembe 2. proračuna za leto 2006 so tako vnesli novo vrednost gradbeno obrtniških del za knjižnico, in sicer v višini 520 milijonov tolarjev. Povečali so tudi vrednost investicijskega nadzora, kije vezan v odstotkih na vrednost investicije. Hkrati velja nov tarifni pravilnik o investicijskem nadzoru, ki povišuje cene teh storitev. Glede na to. da predvidevajo podpis pogodbe za izdelavo opreme za knjižnico že v letošnjem letu in tudi porabo sredstev, so povečali vrednost opreme na 60 milijonov. Na občini pa pripominjajo, da je to le ocena, ki se bo verjetno še spremenila, ko bodo znane ponudbe za izdelavo predvidene opreme. Zaradi enakih razlogov povečujejo tudi postavke na investiciji za vrtec, ki so bile znane koncem novembra letos. Vire za povišanje omenjenih proračunskih postavk so na občini poiskali v dodatnem zadolževanju Občine, v katerem pa ne presegajo dovoljenega limita, ki ga dopušča novi zakon o financiranju občin. 40 mio sit so za te namene prenesli iz leta 2005, katera ne bodo porabljena. Obdržali so jih v proračunu samo zaradi podpisa pogodb z izvajalci del, saj morajo v letu podpisa pogodbe v proračunu zagotoviti vsaj 10 % sredstev vrednosti investicije. Poleg tega so prenesli v leto 2006 30 milijonov sredstev, obljubljenih od države, ki jih v letošnjem letu zaradi nerealizirane investicije ne bodo dobili. Ponovno so se javili tudi na razpisana sredstva za to področje in upajo, da bodo ta sredstva dobili v prihodnjem letu. Župan Janez Lesjak je najprej pojasnil glede priprave projektov, ki so zamu- jali za pol leta. in ukrepanja na občini v zvezi s tem. Ko je bil dan razpis za gradnjo knjižnice, ni bil obelodanjen znesek (Če je to res, je to bilo nekorektno s strani projektanta - o.p.), katerega je imela občina rezerviranega v proračunu. Ko so videli prve rezultate tega razpisa, so ugotovili, da je razlika med ponujeno m proračunsko ceno prevelika. Ustavitev projekta, ki že ima gradbeno dovoljenje, pa bi bila po njegovem nesprejemljiva. Pri tem bi »vrgli v luft« tudi 30 mio sit, ki so bila že vložena (med drugim tudi s preselitvijo knjižnice) v ta projekt. Pri predstavitvi 2. rebalansa proračuna občine Grosuplje je sodelovala tudi direktorica Knjižnice Grosuplje Roža Kek, kije navedla, daje v Koščakovi hiši. na začetku obiskalo knjižnico v celem letu toliko obiskovalcev, kot jo zdaj obišče v enem mesecu. V enem mesecu knjižnico obišče 32.000 obiskovalcev. Razporeditev prostorov v novem objektu je določena s standardi, nato je svetnikom obrazložila predvideno namensko rabo posameznih prostorov. Investicija seje že začela s selitvijo nad Upravno enoto. Vse potrebno knjižnično zalogo so nato postavili zaradi statično slabega objekta na tri mesta, tudi v klet. Knjižnica bo dejansko postala multimedijski prostor in naj bi po njenem ponudila tudi boljše življenje občanom. Kljub povečanju zneska za knjižnico, ki bo po županovih besedah v končnem znesku za 1800 m- prostorov in z opremo vred stal okoli 635 mio sit. pa župan in Kogovškova trdita, da je cena primerljiva z drugimi podobnimi objekti po Sloveniji. Podobno je župan menil glede vrtca, ki ga bodo začeli graditi na Mrzlih njivah v nekdanji trgovini Vele. Projekt vrtca je bil pripravljen z donatorskimi sredstvi Mercator ja. RAZPRAVA (KOT BREZPLAČNA POLITIČNA REKLAMA!) 0 razpravi svetnikov in župana pa to pot ne bom pisal, saj so podobne navedbe, kot so jih predstavili na seji, nato oddali v pisni obliki na uredništvo Grosupeljskih odmevov. Kojih boste zložili skupaj in dodali izjave, ki so jih že dali tudi v druge javne medije, pa si boste lahko ustvarili svoje mnenje. Kljub enostranskim pogledom pa oboji skupaj slikajo razmišljanje v posameznih političnih sredinah, vendar je treba bralce opomniti, da so prispevki napisani z dokaj močnimi političnimi interesi. SPREJEM 2. REBALANSA PRORAČUNA Kdo je na koncu potrdil predlagani 2. rebalans občinskega proračuna m kdo ne, pa si lahko preberete v članku pod rubriko VROČE TEME. ki ga je napisal župan. Jože Miklič PREVENTIVNA KONTROLA HITROSTI Število vozil Primerna hitrost nedvomno pripomore k varni vožnji in ni nujno, da je voznik vedno, kadar prekorači dovoljeno hitrost, za to tudi kaznovan. V tujini že precej časa poznajo merilce hitrosti oziroma opozorilne table, ki vozniku sporočajo, kako hitro se je peljal na določenem odseku ceste in ga s tem opozorijo, če je vozil prehitro. Naprava, ki smo jo postavili v Grosupljem, ima vgrajen Dopplerjev radar in izredno natančno prikazuje dejansko hitrost vozila ali prekoračeno hitrost, odvisno od izbire programa. Na razdalji od 100 do 150 metrov izmeri hitrost avtomobila in rezultat prikaže na tabli. Merilec hitrosti je namenjen akcijam za umirjanje hitrosti, ki jih organizira občinski svet za vzgojo in preventivo ter morebitne druge organizacije. Služi kot opozori- lo na dejansko hitrost in s tem vpliva na bolj odgovorno ravnanje voznikov in na dosledno upoštevanje omejitev v okolici vrtcev, šol, igrišč in na drugih kritičnih cestnih odsekih. Vse prevečkrat smo tudi v naši občini priča neupoštevanju omejitve hitrosti, ki se včasih tudi tragično konča. Z željo, da bi v občini izboljšali varnost prometa na kritičnih mestih, smo se odločili za merilec hitrosti, ki se v cestnem prometu pojavlja od leta 2004. Z zbiranjem podatkov o številu vozil in njihovih hitrostih na določenih cestah se bomo v pristojnih občinskih službah za varnost prometa lažje odločali o varnostnih ukrepih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Grosuplje, Marina Štrus PODELJENE OBČINSKE STIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE Občina Grosuplje je tako kot vsako leto tudi za študijsko leto 2005/2006 izvedla javni razpis za pridobitev štipendije za nadarjene študente v skladu z določili Pravilnika o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 96/02 in 96/03). Z namenom finančno pomagati najuspešnejšim študentom v občini, je bilo letos dodeljeno enajst štipendij. Dobitniki štipendije za nadarje- ne študente Občine Grosuplje za šolsko leto 2005/2006 so: Rebeka Ska-Ija, Špela Lampret, Tina Podržaj, Maja Mehle, Jure Ozimek, Andrej Antolič, Luka Gluvic, Maruša Verbič, Borij Levski. Maja Puc in štipendistka. ki želi ostati neimenovana. Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance Vsem krajankam in krajanom Grosupljega želi Krajevna skupnost Grosuplje prijetne božične praznike ter srečno, prijazno in uspehov polno novo leto 2006. Hkrati čestitamo vsem ob dnevu samostojnosti. Predsednik KS Grosuplje Alojz Kastelic Kraj meritve: Ljublajnska cesta, Osnovna sola Brinje Število vozil: 36216 Avtor: Štrus Marina Začetek meritve: torek. 18 10 2005. 06 02 Konec meritve: petek 28 10 2005 00 00 Komentar: Meritve z merilcem hitrosti ki jih občina Grosuplje izvaja v okviru sveta za preventivo in vzgojo v četnem prometu so bile opravljene v mesecu decembru in sicer v smeri Hotel Kongo-Grosuplje. Povprečna in maksimalna hitrost Povprečna hitrost: 46,5 km/h Maksimalna hitrost: 123 km/h Kraj meritve: Ljublajnska cesta. Osnovna šola Brinje Začetek meritve: torek, 18 10.2005, 06:02 Avtor: Štrus Marina Konec meritve: petek, 28.10.2005, 00:00 Komentar: Meritve z merilcem hitrosti, ki jih občina Grosuplje izvaja v okviru sveto za preventivo in vzgojo v četnem prometu so bile opravljene v mesecu decembru in sicer v smeri Hotel Kongo-Grosuplje. VROČE TEIV1E SDS - NOVA KNJIŽNICA BO COKLA V RAZVOJU OBČINE KNJIŽNICA NAS BO DRAGO STALA! Svetniki Slovenske demokratske stranke v Občinskem svetu Občine Grosuplje smo na seji Občinskega sveta glasovali proti Spremembi II proračuna za leto 2006. Ta sprememba proračuna je bila na dnevni red uvrščena zgolj zaradi podražitve dveh investicij v občini. Manjše povečanje sredstev za izgradnjo vrtca se nam ni zdelo sporno, 110 milijonsko povečanje sredstev za adaptacijo in prizidek h knjižnici - s čimer se cena knjižnice približa vsoti 700 milijonov SIT - pa se nam je zdelo popolnoma nesprejemljivo. Glede na dosedanje izkušnje pa niti ta nepojmljiv znesek ne predstavlja končne cene Investicije. Posodobitev grosupeljske knjižnice se že nekaj let planira v proračunih občine Grosuplje. Že od samega začetka pa je bil ta projekt zavit v tančico skrivnostnosti ter zaradi tega popolnoma nepregleden. Za gradnjo prizidka in adaptacijo objekta na sedanji lokaciji seje samovoljno odločil župan, ne da bi se kakorkoli posvetoval z občinskim svetom. Svetniki SDS smo zato županu Janezu Lesjaku in članom občinskega sveta predstavili primer študije ocene primernosti lokacij za gradnjo knjižnice v drugih občinah. Tako je npr. krški župan dal izdelati študijo kot strokovno podlago za izbiro lokacije in gradnjo knjižnice po merilih in standardih za splošne knjižnice ter izsledke študije naslovil na svoj občinski svet. Pri gradnji knjižnic po Sloveniji se občine praviloma povezujejo z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. V grosupeljskem primeru, žal, ni bilo tako. Nepregledne in nedemokratične postopke pri izbiri lokacije je samo še začinilo dejstvo, da je županova hči dobila nagrado za idejni projekt knjižnice v višini 600.000,00 SIT, o čemer so tedaj poročali mediji. Tudi to je mnogim porajalo sum v legitimnost vseh postopkov. Župan Janez Lesjak je v proračunih zadnjih let prikrival tudi realno ceno investicije ter iz proračuna v proračun predlagal za adaptacijo in gradnjo prizidka knjižnice več sredstev. Knjižnica je vsekakor eden od projektov, ki ima najširše soglasje v Občinskem svetu Občine Grosuplje, a smo svetniki Slovenske demokratske stranke prepričani, da je možno za bistveno sprejemljivejšo ceno zagotoviti prostorsko in vsebinsko kvalitetnejše prostore, ki bodo ustrezali vsem knjižničnim standardom. Alternativne rešitve smo v preteklosti na občinskem svetu županu večkrat predstavili. Žal našim argumentom ni niti dobro prisluhnil, sedaj pa povsem nekorektno skuša prikazati, kot da smo svetniki SDS proti knjižnici v Grosupljem. Želimo si novo knjižnico, a drugačno, uporabnejšo in cenejšo, kot si jo je zamislil župan Janez Lesjak. V občini Grosuplje imamo veliko neurejenih zadev na področju osnovnega šolstva, otroškega varstva in komunalne infrastrukture, zato svetniki SDS menimo, da predlagana adaptacija in gradnja prizidka h knjižnici poleg finančnega vidika ni sprejemljiva tudi z vidika prioritet. Nesprejemljiva je višina zadolžitve, saj je predvsem na račun gradnje knjižnice župan občino zadolžil za 366 milijonov tolarjev, kot je zapisal v obrazložitvi Spremembe II proračuna za leto 2006. Tak dolgje sedanji župan naložil na pleča svojemu nasledniku, s tem pa mu je še pred volitvami onemogočil lastno vizijo. Svetniki SDS smo pri pripravah na spremembo proračuna pripravili alternativne predloge najnujnejših investicij v občini Grosuplje. Med nujne investicije smo uvrstili gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu, s katerim bi izboljšali pogoje pacientom in zagotovili boljšo zdravstveno oskrbo občanov. Sredstva bi namenili tudi gradnji poslovilnega objekta na grosupeljskem pokopališču in dokončanju mrliške vežice v Šmarju-Sapu. Rekonstrukcije sta nujno potrebni tudi obe vpadnici v Grosuplje, saj je promet ob konicah nevzdržen. Pri Logu je potrebno nemudoma začeti z gradnjo krožišča, še bolj nujno pa je nadaljevanje del in dokončna ureditev ceste Cikava-Grosuplje, kije življenjsko nevarna. Za varno pot otrok v šolo bi bilo potrebno začeti z gradnjo pločnikov na Partizanski cesti v Grosupljem in gradnjo pločnika na lokaciji Mali vrh-Šmarje-Sap-Cikava-Grosuplje. Po novogradnjah kličeta šoli v Žalni in na Polici. V proračunu za leto 2006 smo šoli v Žalni že namenili sredstva, nemudoma pa bi bilo potrebno začeti z izbiro lokacije in pripravo projektov za gradnjo šole na Polici. Vsi ti projekti so vsaj tako potrebni kot gradnja knjižnice, pa vendar bi vrednosti investicij po oceni strokovnih služb celo v seštevku znašale bistveno manj, kot nas bo stala knjižnica. Ob koncu želim poudariti, da smo svetniki Slovenske demokratske stranke podprli delovanje knjižnice ter pohvalili delo in trud uslužbencev, saj menimo, da Knjižnica Grosuplje deluje vzorno. Prepričani pa smo, da je tisto, kar šteje, vsebina, ne pa objekt, ki je (bo) tako pregrešno drag, da bo finančno zavrl druge nujno potrebne investicije, hkrati pa bo občino zadolžil za ogromno vsoto. Takšne podražitve svetniki SDS nismo mogli podpreti. Kakšen prizidek k sedanji knjižnici bomo občani in občanke Grosupljega dobili za 700 milijonov SIT, pa si lahko pogledate na priloženi sliki. Dušan Hočevar, vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje VIŠJE NADOMESTILO ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE Na podlagi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča mora Občinski svet s sklepom določiti vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zadnja sprememba vrednosti točke je bila objavljena v Ur. L, rs št. 138/04, uporabljala pa seje od 1.1.2005 dalje inje znašala za poslovne prostore 0.413 SIT/nr, za stanovanjske prostore pa 0,568 sit/m ■ Na 0bcini predvidevajo, da se bo rast drobnoprodajnih cen do konca letošnjega leta povečala za cca 4,4 %. Svetniki so na 35. seji OS Občine Grosuplje v sredo, 30. novembra '05 brez razprave z 11 glasovi za in 4 proti sprejeli sklep, da bo nova vrednost točke od 1.1. 2006 za izračun nadomestila stavbnega zemljišča znašala 0,431 sit/ m2 za poslovne prostore in 0,593 sit/m7 za stanovanjske prostore. Jože Miklič To je izjava in bojazen, ki jo je na začetku točke o rebalansu proračuna na zadnji seji občinskega sveta, v obrazložitvi njihovega, vnaprej sprejetega odklonilnega stališča, v imenu vseh svetnikov SDS izrekel g. Dušan Hočevar. Ne bi verjel, če ne bi sam slišal. Šele kasneje, koje v razpravi doumel, da je daleč prekoračil mejo razumnega odnosa in odpora do te pereče problematike v občini, seje umaknil in zatrjeval, da mu je izjava ušla. Prav! Človeku se zgodi. Vendar ostane zlovešč občutek, da so v naši sredini ljudje, ki v sebi tako razmišljajo. Neverjetno, kakšno farso si privoščijo svetniki SDS z g. Hočevarjem na čelu, ko se v občinskem svetu pogovarjamo o prepotrebni izgradnji občinske knjižnice in drugih razvojnih nalogah. Aktivnosti proti izgradnji knjižnice so postale glavni cilj in osnovni volilni moto stranke SDS. Ta odpor je postal izrazito principielen, brez vsake razumske podlage. Cena nove občinske knjižnice, o kateri smo se pogovarjali na zadnji seji občinskega sveta, je obrobnega pomena. Sedaj je to samo dobrodošel argument, zlorabljen v absurdnem in neproduktivnem političnem boju. V tako majhnem življenjskem in političnem okolju, kot je občina, so več ali manj vse težave skupne in vsem znane. Vsi v občini ne glede na politično barvo so za šole, vrtce, knjižnico, zdravstveni dom, ceste, pločnike, mostove, križišča, razsvetljave, vodovode, mrliške vežice in druge pereče občinske probleme. Večina pa se tudi zaveda (bolj ali manj), da vsega v kratkem času ni možno zgraditi in odpraviti vseh problemov. Torej, razlika je lahko samo v vrstnem redu, prednostnih investicijah in tuje treba zadeti žebelj na glavo. Za tak izbor političnim strankam ni pomemben strokoven argument in pravičen vrstni reda izgradnje. Ne, pomembno je, katera investicija bo bolj odmevna in bo prinesla več političnih točk (glasov volivcev). Treba je postati prepoznaven za vsako ceno, saj s poenotenimi vsebinami volilnih programov občinskih strank ni možno prepričati volivcev, kdo je tisti pravi. In s čim je najlažje pritisniti in vplivati na volivce. Potrebno je igrati na humanost, osebne in sentimentalne strune ter najti šibko točko, morda bojazen, strah za sebe in svoje bližnje, predvsem otroke. Pri tem so za stranko SDS dovoljena vsa sredstva, pretiravanja, zlobna namigovanja, laži in ves ostali arzenal umazanih političnih pripomočkov. Za te in take potrebe volilnega boja sije morala stranka SDS izmisliti dovolj aktualno in za občane vročo temo in našli sojo: zdravstveni dom. V preteklosti problematika zdravstvenega doma v občini ni bila izraziteje izpostavljena, razmere niso bile ne boljše ne slabše kot v večini zdravstvenih domov po Sloveniji. To seveda ne pomeni, da problemov ni bilo. Vendar problemi so se reševali tekoče s postopnimi dozidavami (zobna in otroška ambulanta) in s sprotnimi predelavami obstoječih prostorov. Občina je v te ukrepe, tako nekoč kot danes, vlagala znatna sredstva. Nekdanji vodilni v zdravstvenem domu so prostorsko problematiko reševali različno, predvsem pa z izkoriščanjem notranjih prostorskih rezerv in možnosti. Z nastopom novega direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje in njegovega političnega angažiranja v stranki SDS je vprašanje izgradnje in adaptacije zdravstvenega doma nenadoma postalo ne samo strokovno, temveč vedno bolj vprašanje političnega prestiža in zadovoljitve poslovodnih ambicij. Kdo bi mu to zameril!? Z izvolitvijo novega župana, ki ni bil ravno po okusu desnim strankam v občinskem svetu, pa je to postalo glavno vprašanje spopada za simpatije volivcev in možnost za županovo diskreditacijo. Problematiko okoli zdravstvenega doma so zdramatizirali in napihnili do absurda, pred občane pa dobesedno postavili populistično dilemo: knjižnica ali zdravstveni dom, kultura ali zdravje. Najbolj nesmiselno in absurdno vprašanje ali starševska neumnost, ko postavijo otroka pred težko dilemo, koga ima rajši, mamico ali očka. Zanimivo je, da v glavah politikov SDS, kot je razvidno iz zapisanega v njihovi izjavi, problem zdravstvenega doma in njegova izgradnja še vedno obstajata kot prioriteta. In to kljub temu, da so najbolj pereči prostorski in ostali problemi na obstoječem objektu, po mnenju direktorja zdravstvenega doma, v večini odpravljeni in da do nadaljnjega ni potrebe po večjih posegih in širitvi. Ne glede na to na občini pripravljamo vse za pridobitev idejne zasnove m ostalih pogojev za izgradnjo novega zdravstvenega doma, za katerega je že pridobljena prostorska presoja in predinvesticijska cena v višini 700 mio SIT. Vendar končna odločitev bo pogojevana predvsem s sprejetjem nove zakonodaje o zdravstvu in napovedane privatizacije javnega zdravstva tudi na primarni - občinski ravni. V tem primeru pa bo potrebno temeljito razmisliti o nadaljnjih obveznostih občine do graditve zdravstvenih kapacitet iz javnih sredstev, saj bo morala, tako kot povsod po svetu s tako prakso, to postati obveznost zasebnikov. Vse kaj drugega je vprašanje izgradnje nove knjižnice. Knjižnica je in bo ostala lokalni, občinski problem. Ni zameriti svetnikom SDS, da ne poznajo zgodovine Grosupljega in preteklih dogajanj v njem, ni pa opravičila za zanikanje, nerazumevanje in odklanjanje strokovnih mnenj o potrebi po razširitvi knjižnice in primernosti sedanje lokacije. Prav izredno primerna sedanja lokacija v strogem centru naselja, v neposredni bližini postajališč javnega transporta, kjer je knjižnica lahko dostopna najširšemu krogu prebivalstva, predvsem pa najmlajšim, je leta 1973 in kasneje po preselitvi na to mesto, botrovala velikemu porastu obiskov in zanimanju za branje in izposojo. To je bil eden od razlogov, da je občina že tedaj, pred več kot tridesetimi leti, na tej lokaciji zagotovila prostorsko-urbanistične pogoje in načrtovala prostorsko širitev knjižnice. Tedaj so bili pripravljeni že prvi osnutki nove zgradbe-prizidka in adaptacija stare, za Grosuplje iz zgodovinskega, etnološkega in arhitekturnega vidika pomembne Koščakove hiše kot osrednjega kulturnega objekta hitro razvijajočega se občinskega, upravnega središča. Danes, ko knjižnica postaja po svoji osnovni funkciji in najširši vlogi pomembna kulturna, izobraževalna, domoznanska, vzgojna, razstavna, informativna, multimedijska, družabna ter družbeno povezovalna ustanova, je dostopnost za vse kategorije prebivalstva še toliko bolj pomembna. Iz vseh teh razlogov je sedanja lokacija knjižnice po strokovni plati in s strani interesa občanov nenadomestljiva. Za občino naše velikosti (17.000 prebivalcev) zakonski predpisi in standardi za javne knjižnice zahtevajo površino najmanj 1.200 m2, naša knjižnica pa sedaj deluje na borih 200 m2 stare in funkcionalno neprimerne površine. Danes je to občinska ustanova z daleč najslabšimi, bolje rečeno nemogočimi pogoji delovanja, ki pa ji vsi (tudi svetniki SDS) pripisujejo velik družben pomen. Ob tem ne morem mimo dvolične izjave za javnost, kjer je g. Hočevar v imenu svetnikov SDS zapisal, citiram: »Svetniki SDS smo vsebinsko podprli delovanje knjižnice in pohvalili delo in trud uslužbencev, saj knjižnica v Grosupljem deluje zelo vzorno. Menim, da je tisto, kar šteje, vsebina in ne objekt, ko pa je ta tako pregrešno drag in finančno zavre razvoj nujno potrebnih investicij,...«. Kot bi vrhunskega strokovnjaka, od katerega se še veliko pričakuje, trepljali po rami in hvalili njegove osebne napore in strokovno znanje. Sodobni pripomočki in primerni pogoji za delo in nadaljnji napredek, ne, ti pa niso potrebni (so pregrešno dragi). Kakšno nazadnjaško razmišljanje! Odločitev, da se končno v občini zgradi nova knjižnica, je bila v občinskem svetu sprejeta že v preteklem mandatu. Kakih pet let je od tedaj, ko smo na občini začeli z intenzivnimi pripravami in aktivnostmi za zagotovitev pogojev izgradnje. Toliko razprave kot izgradnja knjižnice v občinskem svetu ni doživela nobena druga občinska investicija ali problematika. Zato izgovarjanje na nekakšno prikrito in ne transpa-rentno delovanje župana v tem primeru nima nobene osnove. Res pa je, da svetniki SDS nekaterih stvari, ki se dogajajo v občinskem svetu in občini, nočejo ne videti ne slišati. Največ dela in časa je šlo za dolgotrajna in mučna pogajanja z denacionalizacij-skim upravičencem na delu Koščakove hiše in lastnikom dela zemljišča ter z najemnikom zemljišča, kjer je prišlo tudi do političnega izsiljevanja občine s strani stranke SDS za osebne interese njihovega člana. Ves čas sem se trudil, da bi investicijo izpe- ljali z najmanjšimi možnimi stroški, vendar v postopku pridobivanja idejne in izvedbene dokumentacije nisem imel kakega večjega vpliva. Res pa je, da sem ves čas stal na stališču, da knjižnica je in bo osrednji, občinski, kulturni in reprezentančni objekt. Kot tak mora biti primeren sedanjim in bodočim potrebam občanov, predvsem pa mora svojo funkcijo in poslanstvo v hitro razvijajoči se družbi, brez večjih posegov, uspešno zagotavljati še daleč v naslednja desetletja. Na anonimnem arhitekturnem natečaju, ki ga je tudi po nasvetu Arhitekturne zbornice Slovenije izpeljala občina, je bil izbran nekoliko ekstravaganten projekt znanega slovenskega arhitekta Miloša Florjančiča. Že takoj koje komisija za izbor objavila in predstavila zmagovalno idejno zasnovo, je ta doživela različne odzive in kritike. Vendar strokovnost komisije za izbor je bila neoporečna, sestavljena po strogih zakonskih določilih. V komisiji za izbor projekta je med strokovnjaki arhitekturne, gradbene in pravne stroke kot edini politik sodeloval tudi svetnik iz stranke SDS. Čez korektnost postopka izbora in sam izbran projekt ni imel nobenih pripomb, niti posebnega mnenja. 0 tem, da je s svojo zamislijo o novi knjižnici v anonimnem razpisu sodelovala in bila izbrana za drugo nagrado tudi moja hči, ve že vesoljni svet. Neki potuhnjeni in prestrašeni član občinskega sveta pod imenom Bozo, ki seje strašno bal župana (tako je obrazložil svoj anonimni zmazek na svetovnem spletu), je z lažmi po interne-tu sprožil grozljiv plaz psovk in blata na mojo hčer. Prizadetost moje družine je bila zelo velika, naslada in triumfalni užitki Bozota in članov SDS pa tudi. Mene je stranka SDS kot koruptivnega župana prijavila protikorupcijski komisiji, ki v podrobnem postopku preverjanja zakonitosti ni ugotovila nikakršnih nepravilnosti ali korupcije, kar pa svetnikov SDS očitno ni zadovoljilo. Sedaj to svojo propadlo zgodbo brez sramu in zahrbtno, ob pomanjkanju drugih očitkov županu, ponovno vlečejo na plan in z njo še naprej manipulirajo ter namigujejo pri občanih in širše (stokrat ponovljena laž, ni hudič, da se enkrat ne bo prijela). Žalostno pri vsem tem pa je, da nobeden od svetnikov SDS projektov, ki so bili oddani na razpisu, sploh ni videl. Na razstavo izbranih projektov se kljub vabilu ni odzval nihče. Bojkot knjižnice so tudi tu nadaljevali, verjetno po partijski direktivi, do popolnosti. Okusi so različni in kot je očitno, tudi njim prvoizbrani projekt ni ravno všeč, čeravno so imeli svojega člana v komisiji za izbor. Škoda, morda bi bil projekt, ki ga je naredila moja hči, z velikim navdušenjem in pripadnostjo med več kot dvomesečnim napornim delom, tudi njim bolj všeč. Po mojem in mnenju še koga je v njeno idejo vloženo veliko več duše, osebnega odnosa pa tudi funkcionalnosti, skladnosti in estetike. Do svoje knjižnice je imela poseben, mladosten odnos, vanjo je rada zahajala od svoje rane mladosti in nanjo je bila tudi čustveno zelo vezana. V kar nekaj študijskih programih jo je 'obdelovala' med študijem arhitekture. Glede na dosedanji linč s strani SDS pa si ni težko predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi njen projekt slučajno zmagal. V proračunu za leto 2005 in leto 2006 smo predvideli sredstva za investicijo v knjižnico v višini 410 mio SIT. To je bila vrednost za gradbeno-obrtna dela, kot je bila predlagana s strani projektantov, ki so žal z več kot polletno zamudo pripravili gradbeno dokumentacijo. Po končni pridobitvi gradbenega dovoljenja koncem septembra je bil razpisan natečaj za pridobitev najugodnejšega izvajalca gradbenih in obrtnih del. Na razpis se je javilo sedem ponudnikov, najugodnejše cene, ki so jih z majhnimi razlikami ponudili kar štirje ponudniki, pa je bila v povprečju okoli 500 mio SIT, to je bilo povečanje cene za 90 mio SIT na sredstva, ki so bila že zagotovljena v proračunu. Po zakonu mora občina za podpis pogodbe z izvajalcem imeti v proračunu zagotovljeno pokritje celotne investicije. Postavljeni smo bili pred težko dilemo, ali razveljaviti in ponoviti razpis ali pa v proračunu z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva. Po preverjanju cen v zadnjem času zgrajenih, z našo primerljivih knjižnic v Sloveniji in po pridobitvi še ene neodvisne ocene projekta, smo prišli do potrditve o sprejemljivosti ponujene najugodnejše cene na razpisu, predvsem pa do zaključka, da bolj ugodne cene tudi v ponovljenem razpisu ne bomo mogli pridobiti. Skupaj z ostalimi stroški za pripravo dokumentacije, zagotovitev zemljišča, nabavo knjižnične opreme in osebnega dvigala, je končna cena nove knjižnice v velikosti 1.800 m2 okoli 630 mio SIT. To verjetno ne bo dokončna cena, vendar glede na to, da bomo pogodbo z izvajalci podpisali na ključ (cena je fiksirana), večjih podražitev ne pričakujemo. Zaradi zamude pri izdelavi izvedbenih projektov smo že v veliki zamudi in nadaljnje odlašanje bi lahko ogrozilo izvedbo celotnega projekta izgradnje nove knjižnice, v katero je bilo že do sedaj vloženih preko 30 mio SIT, predvsem pa veliko časa in naporov strokovnih služb. V tem trenutku je tudi dejavnost knjižnice že preseljena in improvizirana na začasni lokaciji. Zaustavitev projekta bi imela nepredvidljive materialne in organizacijske posledice za sam proračun, predvsem pa za samo knjižnico. Pri vseh investicijah, predvsem v šole, vrtce in športne objekte v občini, smo se v tem mandatu zavestno odločili, da jih gradimo ne samo za danes, ampak tudi za bodoče potrebe. Zato se odločamo za nadstandardno gradnjo, ki je dražja, vendar glede na enkratnost take investicije v času in prostoru ter potreb občanov danes in v bodoče, opravičljiva. Tudi nova občinska knjižnica ne bo poceni projekt. Tega smo se zavedali že ves čas. Daje poceni graditi največja in najdražja napaka, imamo v naši občini, žal, iz preteklosti že veliko bolečih in poučnih izkušenj, kijih sam ne mislim ponavljati. Samo odprava težav in napak, ki so nastale zaradi prihranka kakih 20 mio SIT na kvaliteti materialov pri izgradnji nove šole Brinje (skupna vrednost investicije je bila 1.300 mio SIT), bo občino v bodoče stalo blizu 100 mio SIT dodatnih stroškov. Koliko nas bo stala odprava napak v preteklosti poceni in nekvalitetno zgrajenih cest, kanalizacij in ostalih infrastrukturnih objektov, pa ni ocenil še nihče. Nova knjižnica bo občinski proračun obremenila še s 110 mio SIT. Ta sredstva bomo zagotovili z dodatnim zadolževanjem, kar bo skupaj z že planiranim in v sprejetem proračunu za leto 2006 sprejetim zadolževanjem za komunalno infrastrukturo in zadrževalnik Bičje v višini 250 mio SIT, zneslo 15 % od 20 % zakonsko dovoljene zadolžitve občine. Z izgradnjo občinske knjižnice ne bo ogrožena nobena že planirana in v občinskem proračunu sprejeta investicija. V izjavi za javnost našteti 'nujni projekti' stranke SDS, ki bi jih bilo potrebno zgraditi namesto knjižnice v letu 2006, so dokaz nepoznavanja lastnih sklepov ob sprejemanju proračuna in načrtov razvojnih nalog, predvsem pa možnosti občinskega proračuna. Za OŠ Žalna In mrliško vežico v Šmarju-Sapu so sredstva v proračunu že zagotovljena in bosta projekta v predvidenem roku realizirana, OŠ Polica je šele v postopku pridobivanja zemljišča in žal še nekaj časa ne bo možna novogradnja. Za omenjene problematične vpadnice, ceste in krožišča pa bi g. Hočevar že lahko vedel, da so državne in kot take odvisne od vladine dobre volje. Kar se tiče prepotrebnega poslovilnega objekta v Grosupljem pa je projekt v nastajanju in samo upam, da bodo svetniki SDS pri zagotavljanju sredstev za njegovo izgradnjo bolj dovzetni, kot so bili za knjižnico. S sprejetjem rebalansa proračuna s strani vseh dvanajstih svetnikov iz strank SD, LDS, SMS in svetnika Janeza Kozlevčarja iz stranke NSI, proti osmim svetnikom, ki so glasovali proti iz stranke SDS in svetnika Miha Kadunca iz stranke NSI (ostali so bili vzdržani), je omogočena izgradnja nove osrednje občinske knjižnice. Vsem, ki so s tem omogočili izgradnjo tega, za občino izredno pomembnega kulturnega objekta, se tudi osebno in v imenu velike večine občanov zahvaljujem. Ob tej priložnosti želim vsem občanom vse dobro in najboljše za božič in novo leto. Vsem nam pa bo nova občinska knjižnica najlepše darilo v letu 2006. Župan Janez Lesjak VROČE TEME NAMESTO RAZPRAVE NA OBČINSKEM SVETU ZAPISI NEKEGA SABJARJENJA OB 2. REBALANSU Vsa razprava ob 2. rebalansu občinskega proračuna je potrdila, da v Grosupljem potrebujemo novo knjižnico in da osebje v sedanji zasedbi zelo dobro skrbi za razvoj knjižničnih in obknjižničnih dejavnosti kot so poleg svetnikov LDS in SD zatrjevali (in nekateri le pasivno soglašali) tudi svetniki iz SDS in Mihe Kadunca iz NSI. Razlika med tistimi, ki so zagovarjali podražitev in tistimi, ki so temu nasprotovali, pa je povzročila kar nekaj ur dolgo živčno razpravo, ki je na trenutke izzvenela precej burno s primesmi divjih strasti, vojaškega temperamenta, nizkih žogic in osebnih diskreditacij. Prav pa bi bilo, da ob tem pogledamo še nekatera dejstva. Kljub temu je vseeno treba spomniti na razliko 110 mio sit med cenama sprejetmim s prvim letošnjim rebalansom proračuna 5. oktobra 2005 v višini 410 mio sit ter sedanjo povišano postavko, ki je zastavljena na znesek 520 mio sit, kar pomeni skoraj 27 %-no povečanje. Pri tem naj zapišem citat Dušana Hočevarja (SDS): (po zvočnem zapisu) "...110 milijonov je blazno velik denar in jaz sem že nekaj sej nazaj razpravljal, tudi pri rebalansu, da so, pač, cene previsoke, in da ne želimo, da knjižnica postane cokla našega razvoja..." Skupaj z opremo, projekti in drugimi vzporednimi odkupi ter preselitvijo pa bo knjižnica v celoti stala še nekaj več kot 100 mio sit več. Postavlja se tudi vprašanje, ki ga je izpostavil dr. Peter Verlič (SDS), ali morda v prihodnje ne bodo sledili še novi rebalansi in bodo stroški gradnje ter opreme narasli, tako kot je dejal Janez Pintar (SDS) na 1 milijardo, s tem da še ni nikakršnih zagotovil, če bomo 10 % delež z države tudi dobili. Za nekoliko bolj pregledno sliko okoli oblikovanja stroškov gradnje in opremljanja knjižnice je treba spomniti tudi na to, da se je pri prvih začetnih razpravah na občinskem svetu in postavljanju prioritet potrebnih javnih gradenj (vrtci, zdravstveni dom, šole, pa tudi ceste in druga manjkajoča družbena in gospodarska infrastruktura v občini Grosuplje) o knjižnici govorilo o približno 300 mio sit visokem znesku. Zdaj je ta znesek v nekaj letih dejansko že podvojen. Po navedbah župana Janeza Lesjaka je zdaj sprejemljiva ponudba vredna 500 mio sit, čeprav so nekatere med njimi dosegle skoraj 200 mio sit višjo vrednost. K temu dodajmo še 60 mio sit, kolikor bo stala oprema, 30 mio je stala projektna dokumentacija, 15 mio sit je stal odkup kioska od čevljarja, 20 mio sit pa so bili še drugi (med njimi po županovo tudi problematični) odkupi, kar znese skupaj 635 mio sit. Po izkušnjah pri dosedanjih gradnjah grosupeljskih javnih zgradb in drugih objektov v bližnji preteklosti pa bo treba k temu dodati od izklicne cene do izvedbe še kakšnih 15 % višjo ceno zaradi (recimo) nepredvidenih dodatnih del ali pa zaradi »šparanja«, čeprav se v teh ponudbah pojavljajo tudi »dampinške« cene, kijih nato izvajalci pripeljejo nazaj na zneske običajno višjih ponudb (!) skozi zadnja vrata s podražitvami in dodatnimi deli. Pri obnovi in revitalizaciji stare Koščakove hiše vse to lahko pričakujemo. Če pa bi se na začetku odločali o takšni končni ceni knjižnice, bi se nedvomno vrstni red prioritet in verjetno tudi lokacija same knjižnice spremenila. 0 primernosti izbranega projekta knjižnice pa prav tako nisem prepričan Svetniški sij - Grosupeljski svetniki na izpitu... Občina Grosuplje je ena izmed hitreje razvojno rastočih občin v Sloveniji. Na nek način imamo smolo, da spadamo v najrazvitejši del Slovenije, saj smo prikrajšani za finančno izravnavo, ki jo država občinam namenja za tekoče poslovanje. To pomeni, da moramo skoraj vsa sredstva zagotoviti sami. Obenem pa smo očitno prikrajšani še za korektnost in moralnost nekaterih občinskih svetnikov. Vodja kluba svetnikov SDS, gospod Hočevar, je v svojem komentarju k sprejetemu rebalansu II za leto 2005 in k spremembi proračuna za leto 2006 pavšalno nanizal kup nekorektnih misli. Strinjam se, da je vloga opozicije ravno to, da s svojo kritičnostjo opozarja na delo župana in pozicije (res pa je, da se v občini Grosuplje pravzaprav velikokrat sploh ne ve, kdo je pozicija in kdo opozicija), je pa bilo svetniku Hočevarju ter ostalim iz vrst SDS že večkrat podrobno pojasnjeno, kako nastajajo projekti, ki so bili predstavljeni na sejah OS. Sprejetje rebalansov v občini Grosuplje se ravno zaradi pat situacije v občinskem svetu z »desne strani« večkrat konča s pogojevanjem nekaterih dodatnih postavk. Ravno ta pogojevanja in izsiljevanja določenih povišanj pa na koncu pripeljejo do zamud pri izvajanju projektov. Svetnik SDS Hočevar sicer dobro ve, da v naši občini vsa sredstva za tekoče poslovanje zagotavlja občina sama, a kljub temu se zgolj površno spušča v opis nalog, ki jih je potrebno dokončati. Ali mogoče ne zagotavljamo in ne rešujemo stanovanjske problematike? Ali mogoče ne gradimo šol, vrtcev ipd.? Ali mogoče ne skrbimo za kulturno izobraževanje naših občanov? Seveda, vse to delamo in še več, pa vendar večkrat pride (verjetno tudi zaradi neuradnega začetka volilne kampanje) do zavajanja občank in občanov. Vsakdo ima pravico do svojega mnenja; se strinjam, je pa lahko to prikazano tudi zavajajoče, s tem pa je vprašljiva morala takega početja. V preteklosti smo doživeli, da je bil rebalans I podprt z »desne strani« pod njihovimi pogoji, da se sprejme tudi dodatna postavka za delo svetniških skupin. Poglejmo, kaj si vsi svetniki zaradi takega izsiljenega predloga (ki v TV kamero sploh nikoli ni bil javno predstavljen in zagovarjan) lahko privoščimo: mobi kartice, računalnike, biro oprema ipd. Sicer zakon to dopušča, poraja pa se vprašanje, do kod seže moralna meja takega početja, da ne govorimo o dodatni obremenitvi proračuna. Najbolj šokantno pa je dejstvo, da ravno svetniška skupina, kije bila najbolj dejavna pri odkrivanju tako imenovanih koruptivnih dejanj, v tem početju ne vidi prav nič spornega. Na veliko smo v primeru priprave projekta Knjižnice Grosuplje ugotavljali možnost prisotnosti korupcije župana, hkrati pa javno podpirali početje svetnika, ki je, če ne drugega, vsaj moralno sporno. Ravno pri rebalansu proračuna II za leto 2005 so svetniki z »desne strani« podprli amandma Lojzeta Verbaj-sa (SDS), s katerim je predlagal, da Občina Grosuplje zagotovi sredstva za nadomestilo za uporabo manjšega zemljišča, katerega lastnik je sorodstvo svetnika Verbajsa in ga koristi SSK Račna, katerega dolgoletni sodelavec je spet isti svetnik Verbajs. In tako kot svetnika Hočevarja župan ne more prepričati, da celotna zakonodaja v Sloveniji le še ni idealna, prav tako ne more mene Vlada RS prepričati, da je protikorupcijska komisija trenutno sama sebi namen; tista komisija, ki jo bo uvedla nova Vlada RS s SDS na čelu, pa naj bi bila tista prava in predvsem učinkovita. Res me zanima, kako bo to funkcioniralo, ker so grosupeljski svetniki SDS-a na temu izpitu že padli! Aleš Medved, svetnik LDS v OS Grosuplje (kot nisem bil za šolo Brinje, pa so se nato vsi moji pomisleki, žal, potrdili), če bo poleg arhitekturno zanimive stare Koščakove hiše pol stekleni in pol betonsko-kovinski objekt funkcionalno in oblikovno »sedel« v nastajajoče »mestno središče«, čeprav imam kar nekaj izkušenj z urbanizmom in z gradbeništvom. Da o visokih cenah uporabljenih materialov niti ne razpredam. Po funkcionalnem vidiku pa bo le-ta problematičen vsaj toliko časa, dokler ne bodo zagotovljena parkirna mesta v neposredni bližini. Ker se tudi gradnja upravnega trikotnika s parkirnimi prostori vedno bolj odmika, je stvar še toliko bolj utemeljena. Glede samega projekta pa je že svetnik Janez Kozlevčar (NSI) kljub temu da je podprl 2. rebalans, ugotavljal, če je bil projekt narejen v arhitekturnem delu korektno, pa v finančnem delu temu ni bilo tako. Zato bi se bilo treba zares vprašati, kakšna je bila notranja kontrola pri izvedbi projekta in tudi ustreznost dela komisije, ki je projekt izbrala. Veliko vprašanje se bo pojavilo tudi v zvezi z nadzorom gradnje ter nadaljnjega sodelovanja projektanta. Lahko pa smo si na jasnem, da imamo v Sloveniji opravka z zelo težkimi lobiji v gradbeniških in projektantskih področjih, a to je že druga zgodba, ki jo lahko ublažimo samo s svojim doslednim in strokovnim delom. Prav pa je, da ponovno spomnimo: V Grosupljem se bo treba čim prej posvetiti v širšem javnem interesu predvsem načrtovanju razvoja vsaj tistih javnih zadev, ki se neposredno dotikajo občanov oziroma krajanovm »kapitalisti« se bodo že sami znašli, čeprav smo se v preteklih letih več kot z javnimi interesi ukvarjali z njimi in se hvalili koliko metrov »narezanih trakov« se nam je že nabralo ob odpiranju njihovih novih projektov. Če bi zložili skupaj strošek občine v zvezi z opremljanjem njihovih zemljišč in kako malo denarja kane od tega v občinsko blagajno ter na drugi strani število novih delavnih mest, sem prepričan, da je cena tega za občino in občane previsoka. In če tu nadaljujem: Čeprav bi bilo prerezanih trakov desetkrat manj na prepotrebnih javnih objektih, bi bili občani vseeno zelo hvaležni. 0 strukturi poselitve, funkcionalnosti in družbeni primernosti umeščanja posameznih objektov ter njihovi namenski rabi, zasnov kompleksov, tehničnim, estetskim, ekološkim in varovalnim zahtevam kraja ter še nekaterim drugim vidikom vpetosti in »sodelovanja« posameznih dejavnosti med seboj pa se v Grosupljem pravzaprav še ni niti začelo razmišljati. Če pa so že bila, so bila v glavnem le sanjarjenja, gradnja knjižnice pa je že zdaj postala realnost s precej pelina. Jože Miklič OB SLOVESU STAREGA LETA Ko se leto končuje, običajno vsi delamo obračune svojega dela. Podjetja ocenjujejo svoje poslovne rezultate, politične organizacije rezultate svojih aktivnosti, posamezniki pa predvsem ocenjujemo lastno uspešnost v letu, ki se izteka, skozi debelejšo denarnico. Običajno smo z svojim delom zadovoljni, za vse, kar nismo postorili, najdemo ustrezna opravičila, predvsem pa upamo na najboljše v prihajajočem letu. Zunanji kritiki pa so do našega dela običajno kritični, redkokdaj smo deležni pohval, pa tudi sami smo do drugih zelo subjektivni in velikokrat prav nesramno kritizerski. In tako gre življenje iz leta v leto naprej, ocene pa se ponavljajo. Politično življenje v okviru občine je bilo v iztekajočem se letu zelo živahno, še posebno v drugem polletju, saj že potekajo aktivnosti in priprave na lokalne volitve, ki bodo v naslednjem letu. Zato lahko vsi, ki se posredno ali neposredno udejstvujemo v političnem življenju občine, pričakujemo razne »nizke udarce«, osebne deskreditacije, velikokrat pa tudi neupravičene kritike. Vse to je sestavni del političnega delovanja v tako imenovani demokratični družbi. Pred volitvami jo imamo vsi polna usta, po volitvah pa hitro pozabimo na vse in beseda demokracija, predvsem demokracija dialoga, postane za zmagovalce največja tujka. To velja tako za proklamirane demokrate, liberalce, socialiste, kot nacionaliste in tudi krščansko obarvane stranke. Tudi v delu občine se čuti, da se bližajo volitve, ali pa je le slučaj. Med tem ko so bili indeksi realizacije dogovorjenih investicij za to mandatno obdobje dokaj nizki, se le-ti koncem leta močno izboljšujejo. Še v septembru je bila realizacija investicij cca. 20 %, po sedaj potrjenih programih, upoštevaje tudi leto 2006, pa bo program skoraj v celoti izpolnjen. Pričenja se namreč z izgradnjo vrtca, nove knjižnice, posodobitev ceste do Cikave itd. Če parafraziram, začeli smo s prvo prestavo, dolgo časa vozili z njo, končujemo pa s peto. Oceno za vse pa bodo dali volivci kot edini verificirani ocenjevalci. Vlada, izvoljena koncem leta 2004, pa je takoj, z vso intenziteto, pričela izvajati koalicijsko dogovorjene naloge. Najprej je začela z RTV in z mediji, zavedajoč se, da za uspešno vladanje mora obvladovati medije in si zagotoviti svoja trobila. Nadaljevala je s čistko med najbolj uspešnimi direktorji, kar samo po sebi ni problem. Problem pa je v nastavitvi novih kvalitetnih kadrov, ki bi bili sposobni zagotoviti v teh podjetjih nadaljnji uspešni razvoj. Za to je uporabila vse politično znanje, ki prav dobro spominja na našo polpreteklo zgodovino, koje bila sposobnost v drugem planu, pomembno je bilo, da si naš. Višek vsega pa je predlagana ekonomsko-socialno-politično-gospodarska reforma. Ta naj bi še zadnje neposlušneže spravila na kolena. Vlada sicer obljublja veliko blaginjo, vendar za zelo oddaljeno nedefinirano bodočnost. Upam, da bodo Slovenci to bodočnost tudi dočakali. Vendar so dejstva čisto drugačna. Z uveljavitvijo predlagane reforme bodo revni postali še bolj revni, bogati pa še bolj bogati. Z uveljavitvijo enotne davčne stopnje se bodo višje plače (neto preko 400.000 SIT) avtomatično zvišale za 33 %, najnižje pa znižale za minimalno 10 %. Zato zaposleni, ki dobro zaslužijo, z vsem srcem podpirajo enotno davčno stopnjo, sindikati, upokojenci in še nekateri pa temu močno nasprotujejo. Hrana bo dražja za 11,5 %, kar pri velikih plačah ne pomeni nič, pri nizkih pa 10 % večje izdatke za hrano. Kot obljublja vlada, naj bi to kompenzirala s povečanimi socialnimi transferji delavcem in upokojencem. Ali ni to absurd? Najprej pobereš, nato pa vračaš miloščino. Upam, da ne bo ta miloščina deljena po kriteriju, KNJIŽNICA GROSUPLJE - PROJEKT STOLETJA Projekt nove knjižnice v Grosuplju je končno zagledal luč realizacije. Kljub vsem neljubim zapletom m »slabi sreči«, ki se projekta drži od njegovega začetka pred petimi leti končno kaže, da bo Grosuplje vendarle dobilo sebe dostojen osreden informacijsko kulturni objekt, ki ga vsak sodoben kraj nujno potrebuje. Nesporno je, da gre za investicijo velike razsežnosti tako v vsebinskem, kot v razvojnem m finančnem pogledu. Če se prav spomnim županovega nagovora na zadnji seji občinskega sveta, po kateri smo izglasovali spremembe občinskega proračuna v korist začetka gradnje knjižnice in vrtca, je župan projekt in investicijo imenoval stoletna. Priznam, da je tedaj zvenelo zelo patetično, z rahlo distanco v razmisleku, pa to poimenovanje še kako drži. Podatki pa kažejo, da nobena napredna lokalna skupnost pri nas, v krajšem časovnem obdobju ni gradila dveh knjižnic, adaptirala in dograjevala morda že, gradila pa gotovo ne. Vsaka sodobna skupnost nujno potrebuje prostor, v katerem vlada tisto, kar sodobni ekonomski guruji. ki prisegajo na materialno in individualno, imenujejo nepotrebna metafizika, ker ni matematično izračunljivo. Dejstvo je, da knjižnico Grosuplje m njegovi občani potrebujemo m si jo nenazadnje tudi zaslužimo in to kar v najbolj sodobni obliki. Knjižnica že dolgo ni več samo prostor, kjer si izposodiš kakšno dobro knjigo za domače branje, ampak je postala večfunkcijska ustanova. Njena najbolj splošna funkcija pa je danes distribucija znanja in prav znanje generira novo znanje in razvoj tisto torej, kar je sodobni družbi prineslo kopico novih potreb. Knjige so najstarejši nosilci znanja in če citiram Brechta: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«, tudi zelo močno orožje. Tega so se oblastniki vedno zavedali, zato so jih zažigali. Znanje pomeni nevarnost vladajočim strukturam, saj zmanjšuje možnost manipulacije z ljudmi in osvobaja duha in spreminja socialno ravnotežje. Se naj mar zato mi znanja bojimo? Sodobna knjižnica je poleg tega da sodi njeno delovanje v kvalitetno preživljanje prostega časa. danes predvsem prostor, kjer se srečujejo različne socialne potrebe. Je informacijski center, študijski center, center socialne interakcije v Grosuplju pa tudi edina profesionalna kulturna ustanova. Da je vse to res govorijo uporabniški podatki in statistika, ki govori o uporabi knjižničnega gradiva in storitev, o obiskovalcih in njihovih željah. Knjižnico Grosuplje obišče dnevno od 500 do 600 obiskovalcev, ki si letno izposodi 32.000 enot knjižničnega gradiva (to danes niso več samo knjige, pač pa informacije zapisane na različnih medijih: CD. DVD, videoka-seta. zakupljene baze podatkov itd), tedensko knjižničarke posredujejo obiskovalcem več kot 30 tematskih iskanj, ki so predmet seminarskih, diplomskih, magister-skih in doktorskih nalog. Poleg osnovne dejavnosti knjižnica organizira različne dogodke, kot prireditve za spodbujanje branja, informacijsko opismenjevanje, strokov na predavanja s področja bralne kulture, literarne večere, otroške urice itd. V Knjižnico Grosuplje je včlanjenih 31% vseh prebivalcev, kar je v primerjavi s slovenskim poprečjem, ki je 25 %, visoka številka, z vsem priseljevanjem, ki je v toku, pa predvidevam, da se bo ta številka v kratkem še povečala. Povedati je treba, da je republiški minimum za delovanje knjižnice 700 m2 naša knjižnica pa svojo bogato dejav nost opravlja le na borih 200 m2. kar seveda govori o podhranjenosti infrastrukture za izvajanje te. za kvalitetno in človeka dostojno življenje, prepotrebne dejavnosti. Grosuplje bo kmalu štelo 8000 prebivalcev. Ljudje, ki se naseljujejo v kraju, bodo kmalu imeli celo vrsto socialnih potreb, ne samo osnovnih: šole. vrtci, pač pa predvsem tiste sekundarne, ki zadovoljujejo naše potrebe po kvaliteti življenja Zato sem vesela za Grosuplje, da bo dobilo čudovit nov objekt, ki bo reprezentančen tako po lokaciji, po videzu m po vsebinah. V objektu s 1886 m2, opremljenem tako. da bodo v njem nekaj zase našle čisto vse strukture občanov od najmlajših do najstarejših in tistih, ki za svoje življenje m bivanje potrebujejo posebne pogoje, vidim veliko možnost tudi za izgradnjo identifikacije kraja. Vsekakor bom vesela, če se bo v prihodnosti pokazalo, da so vsebine, ki polnijo dušo m srce tiste in niso izračunljive samo in zgolj s številkami tiste, zaradi katerih radi živimo v Grosuplju. Mag. Breda Škrjanec 3 SOCIALNI l>]4;,M:4:^ril Območna organizacija in Občinski odbor Socialnih demokratov Grosuplje ali si naš ali nisi. Še hujše stvari se bodo dogajale z uveljavitvijo zelo ohlapnih meril za odpuščanje delavcev. Za dobro plačane zaposlene, ki imajo individualne pogodbe, to ni problem, problem pa je za delavce. Ostali bodo prepuščeni praktično na milost in nemilost novodobnim asocialnim povzpet nikom in denacionalizacijskim in privatizacijskim kapitalistom. Če hoče vlada resnično razbremeniti gospodarstvo in omogočiti večjo konkurenčnost gospodarstva, mora racionalizirati državo, le racionalizacija države lahko zagotovi dolgoročno razbremenitev ne le gospodarstva, temveč tudi prebivalstva. To pa lahko doseže le: z zmanjšanjem državne uprave, z zmanjšanjem števila občin in z delno deprofesionalizacijo le-teh, z ukinitvijo tako številčno obširnih občinskih svetov in uprav, z ukinitvijo državnega sveta, vse institucije odklopiti od državnih jasli in jih prepustiti trgu (bolje te kot delavce), zmanjšati število državnih predstavništev v tujini, zmanjšati izdatke za vojaške namene, saj so ti v pretežni meri namenjeni za financiranje NATA in ne za lastno obrambo, zdravstvo, šolstvo, kulturo itd. organizirati z ekonomsko logiko, ne pa s privatizacijo, ki sama po sebi ravno v teh delih družbe prinese več slabega kot dobrega. Privatizacija zdravstva bo ravno revne sloje še dodatno osiromašila in jim v veliki meri onemogočila ustrezno zdravstveno oskrbo. Totalna privatizacija ni namreč edina čarobna formula za uspešnejšo družbo. Prav gotovo je kombinacija raznih rešitev za našo družbo sprejemljivejša. Amerikanizacija nam ne more biti vzgled. Kljub vsemu pa upam, da ne bo vse tako, kot se predvideva. Zato pričakujem, da bo novo leto. kljub grozečim črnim oblakom, uspešno, zdravo, predvsem pa socialno leto. S tem upanjem želim vsem občanom občine Grosuplje, bogatim in manj bogatim, eno zdravo, srečno, uspešno, zadovoljno in pokončno novo leto. Dr. Dušan Ivan Lavrič STRAN ZA POLITIKO OBMOČNA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV GROSUPLJE Adamičeva 10,1290 Grosuplje Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1.6.2005 organiziramo na sedežu stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, kakor tudi občinskega odbora stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore s člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane. Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska. 15 let Svetovnega slovenskega kongresa Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Grosuplje Vedno ob tem času se oziramo nazaj na velike in majhne, lepe in žalostne trenutke, ki smo jih doživeli v iztekajočem letu. Na tiste dogodke ki so se nas dotaknili osebno, kot tudi tiste, ki so jih doživeli drugi. To leto nam je dalo mnogo priložnosti in prepričani smo, da je bil uspešno. Sedaj je potrebno pogled usmeriti v leto 2006 ter se soočiti z novimi izzivi, priložnostmi in preizkušnjami. Zato ob Božičnem prazniku v novem letu 2006 vsem občankam in občanom občine Grosuplje, želimo mirne, blagoslovljene in vesele božične praznike, predvsem pa veliko zdravja, veselja in vsega dobrega v prihajajočem letu. Ob dnevu samostojnosti, pa želimo vsem občankam in občanom občine Grosuplje vesele in predvsem ponosno praznovanje praznika, ki Slovence po svetu in doma združuje, bogati in pomaga ustvarjati zavest in ljubezen do domovine. M. Si Nova Slovenija Kritanska Uuaska stranka Leto je naokoli. Spet smo polni pričakovanj in želja. Koliko od tega se nam bo uresničilo, pa je najbrž odvisno od nas samih. Pred nami je leto, ki bo polno sprememb in iskanj. Vedno pa obstaja upanje, da bo zmagalo dobro nad slabim. Želimo vam blagoslovljen božič, ob novem letu pa otrokom dobre starše in vzgojitelje, mamicam in očkom pridne otroke, upokojencem boljše pokojnine, obrtnikom nižje davke, vsem skupaj pa veliko sreče v letu 2006. Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti, pa vsem ob tej priliki čestitamo in želimo, da bomo kot narod in kot vsak posameznik to znali ceniti in Občinski odbor Grosuplje izkoristiti v svoj in skupni narodni blagor. SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Grosuplje Ljubljanska 66, Grosuplje TeUfajc 01/7»6-36-42 E-posta: grosupljeUsds.si Uradne ure: vsak torek od 17. do 11. u SADIM DREVO Sadim drevo med korenine svoje domovine, da ga bo zemlja povezala z njo v isto usodo. Da ga bo ista ljubezen pojila, da ga bo ista lepota krasila, da ga bo ista plodnost plodila. Sadim drevo, da z njim izmerim sebe in njo. (T. Kuntner) Slovenska demokratska stranka, predsednik Janez Janša Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in upanja polno leto 2006! Vsem občankam in občanom ter prijateljem in članom stranke čestitamo tudi ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. 00 SOS Grosuplje, predsednik Dušan Hočevar Za vse dni, za vse različne praznike, vsem različnim ljudem, želimo srečo in zdravje v letu 2006 LDS LIBERALNA DEMOKRACI|A SLOVENIJE V 15 letih od rojstva kongresne ideje pa do danes je Svetovni slovenski kongres presegel vsa pričakovanja. Kongres tako pričenja novo leto z vrsto uspehov iz preteklih let in z mnogimi načrti za naprej, s katerimi želi izpolniti pričakovanja članov in javnosti. V preteklih letih smo izvedli program, na katerega smo lahko ponosni. Kongres je postal steber civilne družbe v Sloveniji. Ostaja odprt za vse, ki jih zanima delo civilne družbe za boljšo prihodnost vseh Slovencev in tudi za nadaljnji razvoj demokracije in etičnih vrednot v Sloveniji. Z vstopom Slovenije v evropske povezave se odpirajo nove možnosti in izzivi. Omogoča nam razširitev našega programa in vzpostavitev še močnejših povezav med Slovenci v svetu, tako med seboj kot tudi z domovino. Program Kongresa ostaja zvest osnovni ideji povezovanja Slovencev, živečih kjerkoli v svetu, ki je vzniknila na Dragi leta 1989 in bila sprejeta ob njegovi ustanovitvi na prvem in ustanovnem kongresu v Ljubljani leta 19-91. S časom pa se širijo skupni projekti in načini povezovanja. Največja naloga kongresa je bila povezana s prispevkom članov k osamosvojitvi Slovenije. Kasneje seje Kongres zavzel za vključitev Slovencev, ki žive po svetu, v slovenski zakon o državljanstvu, za izboljšavo volilne in druge zakonodaje, namenjene našim rojakom, ter za popravo krivic iz preteklosti. V zadnjih skoraj 10 letih smo prebili led s tem, da smo pričeli organizirati svetovne konference in srečanja slovenskih strokovnjakov iz različnih področij. S tem smo presegli dotedanjo skrb za slovenske rojake po svetu v obliki folklornih prireditev. Na te konference smo vabili slovenske strokovnjake in znanstvenike iz domovine in sveta. Do sedaj smo organizirali tri svetovne konference slovenskih znanstvenikov, tri konference zdravnikov, po eno konferenco gospodarstvenikov in eno konferenco arhitektov in gradbenikov. Čas je pokazal, da je bila ustanovi- tev teh svetovnih konferenc modra odločitev. Njihov uspeh je predvsem v tem, da so pripeljale do vrste skupnih strokovnih projektov in do izmenjave mnogih koristnih idej in znanstvenih dosežkov. Vsakič se jih udeleži več kot sto petdeset slovenskih strokovnjakov iz vsega sveta, ki v veliki večini sami krijejo stroške potovanja, pisanja referatov in udeležbe. Te konference so nam pomagale odkriti mnoge slovenske znanstvenike svetovnega slovesa, za katere prej v domovini nismo vedeli. Udeležuje se jih tudi vedno več mladih in domačih strokovnjakov in tudi ugledni predstavniki vlade in parlamenta, ki s svojo prisotnostjo, govori in nasveti v veliki meri obogatijo delo kongresa. Zadnji dve svetovni konferenci sta potekali pod častnim pokroviteljstvom predsednika države, dr. Janeza Drnovška, kar je še posebno priznanje in nadaljnja spodbuda za naše delo. Načrtov za prihodnost je mnogo več kot je na voljo finančnih sredstev za njihova izvajanja. Zato bomo morali biti pri izbiri selektivni, hkrati pa si bomo prizadevali za pridobitev sponzorjev in povečanje naših skromnih finančnih sredstev. Nadaljevali bomo z uspešnimi in vpeljanimi projekti, kot so: svetovna srečanja strokovnjakov, vsakoletni tabori slovenskih otrok iz diaspore v različnih krajih Slovenije, predavanja v okviru Večerov izza kongresa, likovne razstave naših umetnikov iz sveta v prostorih Kongresa, organizacija srečanj v zamejstvu, izdajanje glasila in posodobitev internetnih strani Kongresa. Svetovne slovenske konference strokovnjakov bomo organizirali še naprej in z njimi zajeli še nova področja. V tem letu načrtujemo četrto konferenco slovenskih zdravnikov in četrto konferenco znanstvenikov. V načrtu imamo tudi srečanje mlajših rodov iz vsega sveta ter organizacijo srečanja umetnikov in glasbenikov. To leto smo pričeli s praznovanjem dneva Evrope v maju in svetovnega dne Kongresa v juniju . Na ti dve praznovanji vabimo pred- stavnike slovenskih društev iz Evrope in sveta, naše člane in vse, ki želijo prispevati k uresničevanju programa in dela Kongresa. Povsem nov izziv za delo Kongresa predstavlja vključitev Slovenije v evropske povezave, s čimer se bodo povečale možnosti kongresa, da se poveže s civilnimi družbami evropskih držav in da se okrepi delo naših konferenc v Evropi. Članstvo v EU nam bo dalo nove možnosti, da se povežemo tudi z institucijami, ki v EU skrbijo za finančno in vsebinsko podporo ter za razvoj civilnih družb. Civilna družba je za vsako državo zelo pomembna, saj prispeva h graditvi demokracije in k hitrejšemu razvoju v gospodarstvu, znanosti, kulturi in umetnosti. Zaradi zgodovinskih razlogov civilna družba pri nas še ni dovolj razvita in se nahaja v tranziciji, podobno kot naše gospodarstvo in demokracija. Veliko pa se naučimo iz izkušenj drugih. Z veseljem pozdravljamo tudi odločitev slovenske vlade za reorganizacijo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, za večjo odgovornost tega urada v kabinetu predsednika vlade, za pripravo državne strategije za slovenske rojake zunaj naše države. Tik pred novim letom je delegacija Kongresa imela čast obiskati novega ljubljanskega nadškofa in metropolita gospoda msgr. Alojzija Urana. Kot je znano, seje nadškof Uran, kije bil že pred imenovanjem pristojen za pastoralo slovenskih vernikov po svetu, že do sedaj udeleževal naših prireditev in z nami delil vtise in spoznanja s svojih potovanj med Slovenci po svetu. Ob tej priliki nas je spomnil na velik prispevek katoliške cerkve k ohranjanju slovenstva in naše kulture po vsem svetu. Poudaril je, da je vsak Slovenec, pa kjerkoli se že nahaja na tem planetu, izredno dragocen. To je in tudi ostaja vodilo Kongresa za prihodnost. Nadaljnja skupna prizadevanja za trdnejšo povezanost in za lepšo bodočnost vseh Slovencev z navdušenjem pozdravljamo. Matjaž Trontelj 16 LET SLOVENSKE DEMOKRATSKE MLADINE Od 21.11. do 23.11.2005 je v Izoli potekal posvet podmladka Slovenske demokratske stranke, ki je bil hkrati priložnost za proslavo 16-letnice organizacije. V idiličnem okolju, ki ga je kljub mrazu in burji zbranim ponudila Obala, so člani Slovenske demokratske mladine (SDM) končali priprave na 10. kongres, na katerem naj bi januarja izvolili novo vodstvo, dopolnili program in spremenili nekatere člene statuta. Prijetno druženje je tako podalo roko burnim, a konstruktivnim razpravam. Njihova skupna ugotovitev pa je bila, da SDM potrebuje večji izvršilni odbor, ki bo kos čedalje pomembnejšemu področju mednarodnega sodelovanja, posebno v odnosu do evropskih institucij. Pomemben korak v tej smeri je pridobitev statusa pridružene članice YEPP, podmladka Evropske ljudske stranke, kar bo nedvomno pripomoglo k uveljavljanju slovenske mladine v evropskem političnem prostoru tudi v luči skorajšnjega predsedovanja naše države Evropski uniji. Prav tako so se v SDM zavzeli za podporo vladnim reformam, saj se zavedamo, da nas tako Slovenija kot slovenska mladina potrebujeta. Zato se nameravamo dejavno vključiti v razprave o njih, da bi predlagane ukrepe še izboljšali. Vrhunec posveta je bilo slovesno zaznamovanje 16. obletnice nastanka SDM. Večer, ki smo ga poživili s pesmijo in plesom ter dogodku primerno pogostitvijo, so s svojo navzočnostjo zaznamovali šolski minister in podpredsednik SDS Milan Zver, prihodnji veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič, poslanka DZ Eva Irgl, predsednik Kluba se-niork in seniorjev pri SDS Ivan Bizjak in drugi. Mlade je uvodoma pozdravil predsednik lokalnega odbora stranke Bojan Zadel. V nagovorih sta predsednica SDM in poslanka Alenka Jeraj ter minister Zver spomnila na dolgo in uspešno prehojeno pot. SDM je kot prvi podmladek kakšne politične stranke postavila zahtevo po samostojni slovenski državi, kasneje pa se je pogosto oglašala s svojimi kritičnimi mnenji v javnih razpravah, ne nazadnje tudi s številnimi akcijami, namenjenim krepitvi narodne zavesti. Zelo odmevna je bila letošnja akcija ob dnevu državnosti, v kateri smo predstavili "Slovenijo, deželo velikih ljudi". Minister za šolstvo je navzoče opogumil pred izzivi, ki čakajo Slovenijo. Govoril je o reformah, ki jih namerava vlada kljub številnim nasprotovanjem izpeljati v dobro naše države. Čeprav gre za nepriljubljeno potezo, ki lahko SDS stane zmage na naslednjih volitvah, so reforme nujne za prihodnjo blaginjo. Pri tem je Zver dodal, da gre za odgovornost do mlade generacije, sicer bo ta čutila dolgoročne negativne posledice odlaganja z reformami. Mihael Hočevar SLOVENCI PO SVETU DOBIJO ZAKON Po 14 letih slovenske osamosvojitve bodo Slovenci v zamejstvu in svetu končno le dobili pravne temelje sodelovanja z državo svojega matičnega naroda. Načeloma je stike omogočala že naša Ustava. Slovencev izven naših meja naj bi bilo okrog 500.000, naše državljanstvo pa jih ima od tega le 60.000. Vsi so podvrženi naravni, a tudi sistemski asimilaciji, ki jih v drugih državah imenujejo integracija. Za ohranitev slovenske identitete je zato potrebna tudi posebna skrb ma- tičnega naroda, ki jo bo opredeljeval zakon, ki ga je vlada oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pravkar poslal v zakonodajno proceduro. Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki posveča problematiki našega zamejstva veliko pozornosti, je predlog zakona že obravnavala na svoji seji 26. oktobra. Komisija je priporočila, naj se ob morebitnih razpravah o spremembah sestave Državnega zbora in Državnega sveta v ustavi upošteva možnost za- stopstva Slovencev v zamejstvu in po svetu v teh dveh telesih - podobno, kot že imajo urejene nekatere druge države (npr. Italija). Sprejem zakona so močno podprle tudi osrednje organizacije Slovencev v tujini, saj se doslej njihovi predlogi niso dovolj upoštevali. Krovne organizacije iz zamejstva, povezane v SLOMAK (SLOVENSKA MANJŠINSKA KOORDINACIJA) so pripravile tudi že pripombe na predlog zakona. Matjaž Trontelj KLUBI, DRUŠTVA, ZVEZE Grosupeljski gasilci: Veliko dela na preventivnem področju, intervencij, na srečo, precej manj kot predhodno leto. Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje je hkrati tudi osrednje gasilsko društvo v občini Grosuplje in je tudi najbolj opremljeno in izkušeno za posredovanje. Večji del intervencij in ostalega dela skozi leto tako odpade na Grosupeljčane, čeprav je ostalih 17 društev v občini, večinoma glede na razpoložljivo opremo in kadre, tudi precej aktivnih. Sprehodimo se skozi opravljeno delo v grosupeljskem društvu v iztekajočem se letu\ PREVENTIVA V letu 2005 in nekaj predhodnih letih so grosupeljski gasilci izvajali veliko akcij, kako preprečevati začetne požare. Vsak prvi petek v mesecu so preizkušali slišnost po radijskih zvezah. Vsak zadnji četrtek v mesecu poizkušajo izvajati operativne vaje in tako dodatno usposabljati operativne člane za različne intervencije. Letos so jih trikrat obiskali tudi otroci z vrtca in enkrat otroci z oratorija. Izvedli so več prikaznih vaj za občane in gasilce, ki so jih obiskali ali pa so opravljali različna izobraževanja. Pet članov je opravilo v spomladanskem času tudi tečaj za prostovoljnega bolničarja. V OKTOBRU - MESCU POŽARNE VARNOSTI, so opravili več manjših operativnih vaj. Za zaključek meseca oktobra pa so pripravili poseben natečaj za NAJLEPŠI IZDELEK Z GASILSKO TEMATIKO za naše najmlajše. Izdelke so razstavili na prireditvi 9.11. 2005 s kulturnim program, ki so ga pripravili otroci iz grosupeljskih vrtcev. Razstavljenih je bilo 150 izdelkov, med njimi pa so nagradili 10 najlepših. Prireditve seje udeležilo preko 350 staršev in otrok. TEKMOVANJA Starejši grosupeljski gasilci PGD Grosuplje so uspešno zastopali društvo na več kot 20 tekmovanjih po Sloveniji. Tekmovali so tudi za pokal Slovenije in dosegli skupno 7. mesto. Za tekmovanja in vaje so skupaj porabili preko 3400 ur. 10. 9. 2005 pa so tudi Grosupeljčani izvedli tekmovanje za starejše gasilce. Starejši gasilci pa jih bodo zastopali tudi na državnem tekmovanju prihodnje leto. Članice A in člani B so grosupeljsko prostovoljno gasilsko društvo zastopali na občinskem tekmovanju v Dobrepolju, kjer se je tekmovanja udeležilo 6 ekip - članice A, člani A prva ekipa, člani A druga ekipa, člani B in ekipa starejših gasilcev. Starejši so dosegli 1. mesto in so se uvrstili tudi na regijsko tekmovanje v Kočevju. Na tem tekmovanju so morali sodelovati tudi kot soorganizatorji, saj v Dobrepolju nimajo vsega potrebnega orodja za tekmovanje pri taktični vaji, kije precej podaljšana in zahtevnejša vaja kot je bil nekoč »znameniti« trodelni napad. Pri tem predsednik Božo Knez doda, da je sedanjo vajo skoraj nemogoče izvajati na travnatih površinah. Zaradi tega pa se cevi mnogo hitreje izrabljajo. Grosupeljski gasilci pa so tekmovali tudi na Hudem pri Ivančni Gorici. INTERVENCIJE Poveljnik PGD Grosuplje Matija Brodnik nam je na kratko predstavil tudi intervencije. V letošnjem letu so jih imeli skupaj na srečo le 8: 8. 1. 2005 ob 9,45 so odhiteli na gašenje dimniškega požara na Cero-vem; 27.1. 2005 ob 6,39 so posredovali pri nesreči na avtocesti Grosuplje-Ivančna Gorica, kjer je osebni avto zletel z ceste; 13. 2. 2005 ob 1,05 so odšli na gašenje požara na večjem gospodarskem poslopju na Peči, kjer so sodelovala tudi nekatera bližnja gasilska društva; 23. 6. 2005 ob 21,43 so prejeli lažni alarm, da gori gozd na Perovem; 29. 6. 2005 ob 19,08 so črpali vodo v prostorih Policije; 29. 6. 2005 ob 19:53 so odstranjevali posledice neurja. Podrta so bila drevesa na cesti Mlačevo - Račna; 3. 8. 2005 ob 20,50 so bili navzoči pri reševanju v stanovanjski hiši; 21.11. 2005 ob 20,57 pa je gorelo v romskem naselju Smrekec. Na srečo so imeli letos v primerjavi s preteklimi leti malo intervencij. V spomladanskem in poletnem času ni bilo daljšega sušnega obdobja in tudi občani so bolj seznanjeni in osveščeni, da se v naravi ne sme kuriti odpadkov. Zato ni bilo veliko požarov v naravi. Izjema so Romi, ki zažigajo odpadke skoraj vsak večer in tako onesnažujejo in ogrožajo naravo. Na vseh intervencijah v letu 2005 je skupno sodelovalo 105 gasilcev, ki so opravili preko 150 delovnih ur na intervencijah. Tukaj niso vštete ure pospravljanja in pripravljanja opreme za nove intervencije. Povprečno se na klic pozivnika odzove 13 operativnih gasilcev, povprečni čas do izvoza pa traja 3 do 4 minute, kar jim je v ponos. DRUGO DELO 26. februarja so imeli občni zbor, na katerem so sprejeli načrt dela za leto 2005. V začetku maja so tradicionalno počastili svojega zavetnika sv. Florjana n se pri sv. maši spomnili svojih pokojnih članov. Pri skupni maši poleg grosupeljskih gasilcev sodelujeta tudi ostali dve društvi iz grosupeljske župnije - Gatina in Spodnja Slivnica. Kljub nekoliko slabšemu vremenu so pripravili skupaj z župnikom procesijo, pri kateri je sodeloval tudi Orkester Glasbene šole Grosuplje. Precej dela so vložili tudi pri organizaciji veselice, ki je z nastopom Natalije Verboten dobro uspela. Veselico je po oceni obiskalo okoli 2500 ljudi, pri organizaciji pa je sodelovalo okoli 80 članov in članic društva, ki so opravili več kot 1200 prostovoljnih delavnih ur. Na ta način poskrbijo za nekaj dodatnih sredstev, ki jih potrebujejo za svoje redno delo. Poleg rednega vzdrževanja in čiščenja okolice Gasilskega centra Grosuplje so nekaj dela morali nameniti tudi popravilu strehe. V PGD Škocjan pa so sodelovali pri izvedbi tečaja za izprašane gasilce. Jože Miklič Decembrsko srečanje upokojencev, starih nad 80 let. Prisrčnemu povabilu na praznovanje visokih življenjskih jubilejev članov Društva upokojencev Grosuplje sem se letos odzvala tudi jaz. Pridružila sem se, kot je bilo napisano na vabilu, "158-članski skupini, ki dokazuje izredno življenjsko moč, ima veliko življenjskih modrosti in kopico dragocenih izkušenj". Tako prisrčnemu vabilu se pa res ni dalo upreti. Vsi udeleženci sobotnega srečanja smo bili navdušeni. Poverjenice in poverjeniki so prišli po nas z avtomobili, bili so ves čas z mani in skrbeli za nas, da nas ni zeblo, da smo imeli vse, kar smo potrebovali. Zdravstveni delavci so nam vsem izmerili pritisk. Pogostitev je bila nepozabna, prav tako nastopi Lastovk, osnovnošolskih otrok in glasbenikov iz Glasbene šole Grosuplje. Vsi so pokazali, da jim ni vseeno, kako se počutimo stari ljudje. Vsi organizatorji in nastopajoči ste mi polepšali soboto in še naslednje dni, ko sem z veseljem obnavljala lepe dogodke tega dneva, se spominjala znank, ki so me prišle pozdravit, slikanja na odru, vsega živžava v šolski avli. Vse te prizore bom shranila v spominu in jih priklicala na dan, ko bom po trebovala korajžo, da kljub letom in bolezenskim težavam še zmorem kam iti in kaj lepega doživeti. Vsem še enkrat hvala in vse lepo in dobro v novem letu. Marija Vintar UNIVERZA... ...ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ima poleg različnih študijskih krožkov tudi ČETRTKOVA SREČANJA. Vsak drugi četrtek imamo predavanja, delavnice ali ekskurzije. 24. novembra nas je kot predavatelj obiskal meteorolog Andrej Vel-kavrh, Predaval nam je o VREMENU IN VREMENSKI NAPOVEDI. Razlagal nam je fizikalne pojave ozračja, megle, zračnega pritiska, vetrov, front, oblakov, temperature, ozonske luknje in o ostalih vremenskih neznankah. VOŠČILO Vsem krajanom želimo vesele božične praznike ter srečno, mirno in uspešno novo leto 2006. Hvala vsem, ki nam stojijo ob strani s prostovoljnimi prispevki, s katerimi kupujemo in vzdržujemo našo opremo, da lahko še bolje in hitreje nastopamo na intervencijah. Upravni odbor in poveljstvo PGD Grosuplje Andrej Velkavrh Trobec. foto Marjan Skratka, v skoraj dveh urah je nanizal toliko vedenja o vremenu in prognozah oz. napovedih zanj, da vremenarjem ne smemo čisto zameriti, če nam predlagajo dežnik, zunaj pa /še/ sije sonce. Ta četrtkova srečanja v okviru univerze za tretje življensko obdobje so zanimiva. Naj omenim še predavanje ge. Zdenke Cerar, ko nam je pod naslovom KAZENSKO PRAVO V VSAKDANJI RABI nanizala in razložila veliko »živ-Ijenjsko-pravniških« neznank. Zadnje letošnje predavanje bo v četrtek, 22. decembra. M. Trobec NIKO MIHICINAC K.D. PREMIC. Nil VVORSKA 3, 1290 GROSUPLJE -786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 405258@UNUX.M0BITEL.SI S~mm^mO(^/f1IC/NAC-NEPREMi^^Si url: wmmmm&iimEWtNM.si ROSVETUJET Kar največ najboljših odločitev vam želimo v novem letu 2006! KLUBI, DRUŠTVA, ZVEZE Turistično društvo Šmarje-Sap: Razstava ljubiteljskih in umetniških dejavnosti krajanov in Starejši so mi povedali ZA ŠKOCJANSKIMI GASILCI USPEŠNO LETO avajje na ogled pritegnila številne radovedne mag. Tatjana Jamnik Skubic. Razstava je bila postavljena na ogled v šmarski osnovni šoli v soboto In nedeljo, 10. in 11. decembra 2005. Zgodovinski in sedanji utrip kraja, kot se je kazal na razstavi, so prireditelji dopolnili s spomini krajanov o življenju v kraju nekdaj ter s spomini na nekatere vaške posebneže. Domačini so se spominjali dogodkov in ljudi preteklosti Šmarja-Sap in vmes tudi kakšno? Na razstavi je svoje izdelke predstavilo kar 45 krajanov. Na ogled je bilo največ vezenin, od kvačkanih izdelkov in igrač do gobelinov, vezenih prti-čev in klekljanja. Izgleda, da so v Šmarju-Sapu zelo aktivni tudi slikarji, tako akademski in ilustratorji kot risarji in drugi ljubiteljski umetniki, saj smo lahko občudovali veliko število njihovih stvaritev. Zanimivi za ogled so bili tudi ostali, manj zastopani izdelki: ročno izdelane citre za najmlajše, pletene košare, klobuki, mozaiki ter umetniški in prehrambeni izdelki iz medu. Času primerno smo lahko dobili veliko idej za izdelovanje adventih venčkov. Vsekakor so bili prav vsi izdelki vredni ogleda, saj je v njih skrito delo pridnih in vztrajnih rok krajanov ter njihova umetniška nadarjenost in iznajdljivost. To seje pokazalo tudi po zaključku prireditve, ko si je v učilnicah razstavljene predmete ogledovalo veliko radovednih domačinov. Prehojeno zgodovinsko pot so predstavila turistična društva Sela, Šmarje, Magdalenska gora, Kulturno umetniško društvo Šmarje-Sap, Društvo prijateljev mladine, Društvo upokojencev in Športno društvo Šmarje-Sap. Na ogled so bile slike z vojno tematiko, domačini v partizanih ter interniranci. V kulturnem programu z naslovom »Starejši so mi povedali« so člani Turističnega društva Šmarje ter KUD ŠIBI predstavljali utrinke iz preteklosti kraja. Spominjali so se prvega televizorja pri Majolki, bazena, vlaka z lesenimi klopmi, pa lesenih vodovodnih cevi iz leta 1885 in Desetega brata, ki so ga igrali_v Fortunovem lazu. Zvedeli smo tudi, zakaj Šmarje in Sap ter da imajo v Šmarju celo London. Domačini so se spomnili vaških posebnežev, ki so kraju dali svojevrsten pečat. Za glasbeno popestritev so poskrbeli pevke zbora Ljudske pevke, pevci KUD Šmarje-Sap pod novim vodstvom Mojce Jevnikar Zaje ter učenka OŠ. Poskrbljeno je bilo za dobro jedačo in pijačo, za katero je poleg turističnega društva poskrbelo Društvo podeželskih žena Sončnica. mag. Tatjana Jamnik Skubic Prostovoljno gasilsko društvo Škocjan stalno napreduje predvsem na račun vztrajnosti in zagnanosti mlade generacije gasilk in gasilcev. Tako kot ob ustanovitvi društva pred osemdesetimi leti tudi dandanes mladi nosijo največji del organizacijskih in operativnih nalog, ki smo si jih prostovoljno zastavili v dobrobit ljudi in kraja, kjer smo doma. Veseli nas, da Je močna in trdna mlada ekipa v zadnjih letih uspela izpeljati že kar nekaj kvalitetnih In odmevnih projektov. V iztekajočem se letu je PGD Škocjan uspelo izvesti izobraževanje za gasilke in gasilce v matičnem društvu, organizirati odmevno in uspešno gasilsko veselico ter v Velikih Lipljenih ob mesecu požarne varnosti izpeljati vajo. Pri slednjem projektu velja izpostaviti velik odziv članic in članov iz vseh treh sodelujočih prostovoljnih gasilskih društev - Ponova vas, Št. Jurij in Škocjan. Na vaji je sodelovalo kar 56 gasilk in gasilcev iz vseh treh društev, od tega 21 iz PGD Škocjan. Posebna zahvala pa za vso strokovno pomoč in podporo velja poveljniku PGD Ponova vas tov. Jožetu Kocjanu. Kot na vsaki vaji je bil tudi namen tokratne vaje preizkus opreme, ki jo posedujejo društva, preizkus moštva ter pridobitev prepotrebnega znanja in izkušenj za gašenje požarov. Na vaji smo dali poudarek prav vsem elementom gasilske taktike ter uporabi gasilske tehnike in znanj ob morebitnem požaru stanovanjske hiše, začenši pri začetnem alarmiranju preko pozivnikov in siren, sporazumevanju in poveljevanju preko radijskih postaj, prihodu moštva na požarišče, zavarovanju požarišča ter zavarovanju in upočasnitvi prometa na cesti ob požarišču. Sledilo je zagotavljanje zadostne količine požarne vode - v prvem valu iz hidranta in avtocistern, nato pa s pomočjo motornih briz-galn v verigi čimprejšnja zagotovitev stalnega in neomejenega vira požarne vode iz izvira v vodnjaku pod vasjo Velike Lipljene. Pri dejanskem požaru bi s tem omogočili gašenje in ohlajevanje gorečega objekta ter varovanje objektov in gozda v neposredni bližini. Preizkusili smo tudi vstopanje in pregled notranjih prostorov z izolirnimi dihalnimi aparati (IDA), dostop do žarišča požara, reševanje ponesrečenke iz objekta ter nuđenje prve pomoči z ekipo prve pomoči, ki seje izurila na spomladanskem tečaju v Grosupljem. Ob tej priložnosti bi se kot predsednik PGD Škocjan želel zahvaliti PGD Ponova vas ter PGD Št. Jurij, da so s svojimi IDA omogočili vajo vstopa v prostor tudi mladim škocjanskim gasilkam in gasilcem, ki so tako prvič preizkusili IDA in ognjeodporne zaščitne obleke. Te opreme, žal, v PGD Škocjan še nimamo, želimo pa si jo nabaviti v prihodnjih letih. Seveda načrtujemo tudi nadgradnjo znanja, ki bi ga pridobili na ustreznem tečaju na Igu inje pogoj za uspešno in varno uporabo te drage gasilske opreme. Na takih vajah se zrcali prijateljstvo in sloga ekipe, ki s skupnimi močmi ustvarja pogoje za povezovanje in združevanje v društvu in s sosednjimi prijateljskimi društvi tudi v prihodnje. Prav to prijateljstvo in zagnanost sta v iztekajočem se letu pripeljala tudi do ustanovitve prve ženske ekipe v zgodovini PGD Škocjan. Prav ženska ekipa daje škocjanskemu gasilskemu društvu novo dimenzijo v delovanju. Dekleta in fantje iz PGD Škocjan so zagnano vadili preko celega poletja ter se oktobra uspešno predstavili na občinskem gasilskem tekmovanju v Dobrepolju. Za uspešno izvedeno vajo ter požrtvovalnost si prav vsi sodelujoči zaslužijo iskrene čestitke ter zahvalo. Razveseljivo je, da se tudi v današnji materialistični naravnanosti in drve-nju skozi čas tradicija gasilstva ter povezovanja in združevanja ohranja prav med mlado generacijo, ki jo vse prevečkrat puščamo ob strani, jo včasih celo podcenjujemo ali ji ne dajemo veljave, kot si jo zasluži. Škocjanci smo upravičeno lahko ponosni na mlade fante in dekleta, ki pišejo novo, uspešno poglavje v zgodovini škocjanskega gasilstva in so s skupnimi močmi že do sedaj presegli vse dosedanje rezultate. S trudom in zagnanostjo te mlade generacije se PGD Škocjan lahko postavi ob bok uspešnim društvom, s katerimi že nekaj let prijateljsko sodelujemo, ter se z njimi tudi kosamo. PGD Škocjan tako s ponosom postaja trden člen v verigi prostovoljnih gasilskih društev, ki se zavedamo svojega osnovnega poslanstva. Veliko dela pa smo si v PGD Škocjan zastavili tudi za v prihodnje. H gasilskemu domu želimo zgraditi prizidek ter obnoviti streho in kulturno dvorano. Poleg precejšnjih finančnih sredstev bomo potrebovali tudi sodelovanje vseh krajanov in krajank. Na pomoč! Martin Tomažin, predsednik PGD Škocjan IZ NAŠIH KRAJEV. PREDSTAVITEV NOVA DIREKTORICA CENTRA ZA SOCIALNO DELO V GROSUPLJEM Center za socialno delo Grosuplje ima od prvega oktobra letos novo direktorico, go. Vesno Širok. Preko telefona sva se dogovorili za srečanje. Sprejela me je urejena in prijazna gospa. Na začetku je povedala nekaj o sebi: "Živim v Grosupljem že osemnajst let. Sem poročena, imam dva otroka. Po izobrazbi sem diplomirana psihologinja." DELOVNE IZKUŠNJE. Na Centru za socialno delo Grosuplje je zaposlena od leta 1999. Njeno področje delovanja je bilo delo s starejšimi. Del tega področja je kljub novemu delovnemu mestu ohranila: "Mislim, da bom tudi vnaprej še delala s starejšimi, ker se mi zdi pomembno, da ostajam v stiku s stroko." Pred tem je pet let delala v lastni organizaciji, v svoji firmi Odnosi Širok & Co.dno v Grosupljem. Med drugim je delala tudi na projektih s področja socialnega varstva. Še pred tem je bila osemnajst let zaposlena v Centru za socialno delo Ljubljana Bežigrad. Na področju socialnega varstva dela že trideset let. Prav gotovo si je v vseh teh letih pridobila ogromno izkušenj, ki jih bo lahko kot direktorica centra še kako koristno izrabila. KAKO JE PRIŠLA DO DELOVNEGA MESTA DIREKTORICE? Prejšnji direktor g. Bojan Pucelj je center vodil tri leta in pol. Sedaj se je odločil za drugo delo. Moja sogovornica seje prijavila na razpis. Med šestimi prispelimi vlogami je bila izbrana prav ona. S strani kolektiva je bila deležna podpore. Že prej je nadomeščala g. Puclja, kadar je bil odsoten. NALOGE CENTRA ZA SOCIALNO DELO. Center za socialno delo pokriva zelo široko področje dela. Populacija, ki prihaja v center, je zelo različna, tako kot delovanje centra. Ga. direktorica je na kratko predstavila glavne naloge centra: izvrševanje nalog na podlagi javnih pooblastil in drugih predpisov, ki določajo naloge na področju socialnega varstva; storitve pomoči družini za dom; storitve prve socialne pomoči; storitve osebne pomoči; storitve socialne preventive in organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine občanov. Poleg teh osnovnih nalog center izvaja še druge programe: vodi postopke ugotavljanja upravičenosti in dodeljevanja enkratnih denarnih pomoči iz občinskih sredstev; izvaja preventivne in prostovoljne programe za otroke in mladostnike; izvaja preventivni program za romske otroke in mladostnike; sodeluje pri pripravi, organizaciji in izvedbi nadaljevanja osnovnošolskega izobraževanja za težje zaposljive osebe; izvaja program "Socializacija in integracija Romov v lokalno skupnost" v okviru javnih del. VLOGA OZIROMA NALOGE DIREKTORICE. "Moje naloge so vodenje centra, kamor sodi kadrovska, organizacijska in finančna problematika, pa še kaj bi se lahko našlo. Poleg tega sem zadolžena tudi za strokovno vodenje, ki je vezano na delo z zaposlenimi strokovnimi delavci, ki delajo z ljudmi. Seveda moram skrbeti za celoten center, od tega, da se zamenja pokvarjena kljuka, do pravic v računalniških sistemih," je svojo vlogo predstavila ga. Vesna Širok. V centru je zaposlenih petnajst ljudi. GLAVNE NALOGE, ZA KATERE SE BO KOT DIREKTORICA ŠE POSEBEJ ZAVZEMALA. "Ker smo javni zavod, so naše delo in naloge zakonsko opredeljene. Zavzemala se bom za to, da bi bili čim manj uradniški, da bi se čim bolj odpirali navzven, da bi našo ponudbo razširili s preventivnimi programi za posamezne skupine občanov. Nekaj preventivnih programov že imamo, in sicer za otroke. So pa še druge populacije, delo s starši, delo s starejšo populacijo... S takšno obliko dela lahko racionaliziramo naše delo, za občane pa je taka oblika prijaznejša. Tako nam bo več časa ostajalo za izvajanje drugih BOŽIČNO NOVOLETNO SREČANJE KS MLACEVO LETOS V DVORANICI GASILSKEGA DOMA V ZAGRADCU Zagradec, 17. decembra 2005 - V prenovljeni dvoranici gasilskega doma v Zagradcu je letos Krajevna skupnost Mlačevo skupnost organizirala božično-novoletno srečanje za vse krajane KS Mlačevo, še posebej za starejše. Srečanje v Zagradcu je bilo organizirano predvsem zato, ker živi največ starejših krajanov prav v Zagradcu in na bližnjem Lobčku, pa nenazadnje tudi zato, ker je bilo na samem gasilskem domu in vaškem jedru narejenih kar nekaj del pri obnovi doma in urejanju bližnje okolice v preteklih dveh letih. Praznovanje so popestrili otroci iz Podružnične osnovne šole Žalna pod vodstvom Mete Koširjeve in Ženskega pevskega zbora Lastovke pod vodstvom Mojce Intlhar, v katerem prepeva tudi predsednica Krajevne skupnosti Mlačevo, ga. Valentina Vehovec. Krajevna skupnost Mlačevo tradicionalno organizira pred božičem srečanje za vse krajane. Pri tem se še posebej spomni starejših in bolnih ter jim nameni nekaj pozornosti z manjšimi darili. V letošnjem letu so 80 let dopolnile Angelca Javornik. Slavka Deržek, Anka Habjan, Irena Maric - vse iz Velikega Mlačevega. V naši sredi živi tudi pet takih, ki štejejo devetdeset let in več - to so: Marija Novljan (94/Zagra-dec, po domače Vrbčeva), Urška Brlan (94/Lobček. po domače Brlanova), Marija Virant (92/Zagradec, po domače Brinovčeva), Jožefa Hren (92/Zagradec, po domače Martinova) in Francka Zavodnik (91/Lobček, pod domače Matičkova). Med Zagradčane pa je prišel skupaj z Lastovkami, v katerem prepeva tudi njegova žena, rojen Zagradčan in predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Alojz Kastelic. Srečanje so z otroško razigranostjo in prisrčnostjo nato popestrili učenci Podružnične šole Žalna s pesmicami, plesi, recitacijami in igrico. V svojem nastopu so pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke v prvem slavnostnem delu prireditve zapele pesmi Triglav in Tam gori za našo vasjo rodoljuba in pesnika Rudolfa Maistra. Uradni del slovesnosti sta z nastopom razpoloženje popestrila tudi oče s prepevanjem in sin z diatonično harmoniko, Jože in Marko Kastelic. Drugi del nastopa Ženskega pevskega zbora Lastovke je bil namenjen predbožičnim in božičnim ljudskim in duhovnim skladbam. Prva zapeta pesem je bila ljudska balada s Koroške Marija in brodar, naslednja pa je bila Slovencem dobro znana Poslušajte vsi ljudje, sveti Jožef v mesto gre. Pesem opisuje beg Jožefa in njegove noseče žene Marije iz Izraela v Egipt pred krvoločnim Herodom, ki je dal pomoriti vse prvorojence ob Jezusovem rojstvu. Praznik nedolžnih otrok (ali tepežni dan) praznujemo 28. decembra. Med najlepše pesmi, ki seje mnogokrat dotaknila prenekatere duše in iz nje izvabila najbolj pristna in dobrohotna čustva, pa je skladba Franca Gruberja Sveta noč. To pot sojo pevke zapele ob spremljavi na klavir. Na koncu so skupaj s predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Zagradec Jožetom Kastelicem kot solistom zapele še Rajske strune. Ob tej priložnosti se je tudi Krajevna organizacija Rdečega križa s poverjenico Kristino Koncilja iz Zagradca zahvalila jubilejnim darovalcem krvi. Ga. Kristina je v nagovoru vzpodbudila tudi mlade, naj bi se bolj množično odzivali za darovanje krvi in za humano organizacijo, ki sporoča Človek pomagaj človeku. 20 krat je kri daroval Matjaž Okoren iz Malega Mlačevega. 30 krat pa sta jo darovala Franc Mehle z Velikega Mlačevega in Branko Zorenč iz Zagradca. Za izvedbo omenjenih del v uvodu na gasilskem domu je poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec, ki bo v prihodnjem letu praznovalo 60 let od ustanovitve. Za ureditev okolice gasilskega doma oziroma njegove neposredne okolice pa sta v sklopu urejanja vaškega jedra poskrbela za sredstva Krajevna skupnost Mlačevo in Občina Grosuplje. Tako lahko z veseljem sporočimo, da so začeta dela pred nekaj več kot petnajstimi leti, koje društvo začelo z gradnjo prizidka garaže in nadaljevalo z urejanjem okolice uspešno zaključena. Zdaj se društvo po spešeno pripravlja na proslavo jubileja z razvitjem novega prapora ter operativno usposablja člane, še posebej mladih. Tokratna prireditev, ki je bila dobro obiskana (v mali dvoranici je bilo okoli sto obiskovalcev), pa je med drugim tudi pokazala, da se v krajih Krajevne skupnosti Mlačevo ponovno želijo obuditi kulturne dejavnosti, ki so bile nekoč v tej krajih zelo bogate. Predsednica KS Valentina Vehovec je vsem prisotnim zaželela blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2006. Po nekaj več kot uro trajajoči prireditvi so se nato stari in mladi zadržali v veselem razpoloženju še nekaj uric ob zvokih domačih harmonikarjev Marka Kastelica in Tomaža Zupančiča na diato-ničnih harmonikah ter Toneta Obreze s klavirsko harmoniko. Jože Mikiič nalog z našega področja dela," je povedala direktorica centra. Nadaljevala je: "Konkretno vidim, da imamo možnost delovati z našimi vsebinami v skupinah, kjer se ljudje že združujejo. Spet mi v misli prihaja starejša populacija, ker imam na tem področju kar nekaj izkušenj." V centru imajo zaposleno delavko, katere področje dela je koordinacija med vsemi izvajalci socialno varstvene dejavnosti. Pripravlja se nov Zakon o socialnem varstvu, ki ga je ga. Vesna Širok komentirala: "Pričakujem, da bo zakonodaja bolj jasno opredelila in omogočila razvoj izvajanja socialno varstvenih storitev tudi drugim, s pridobitvijo koncesije. S tem bodo imeli uporabniki možnost izbora med različnimi izvajalci. Ena od naših nalog v prihodnosti je tudi vzpodbujanje in pomoč pri razvijanju takšnih storitev." POČUTJE NA NOVEM DELOVNEM MESTU. Odgovor je bil kratek, in sicer "v redu". Dodala je: "Moram povedati, daje dela več, kot sem pričakovala. Bila sem direktorica svoje organizacije, vendar je bilo to povsem drugače. Ko od zunaj gledaš delovno mesto, ne vidiš vseh nalog, dejavnosti, ki jih vodja ima. Prve tri tedne sem imela spisek, kaj moram narediti, ki se je stalno večal. Morala sem se sprijazniti tudi s tem, da vse ne bo narejeno do takrat, kot bi moralo biti." S predhodnikom sta imela malo časa za predajo dela. "Obremenitev Centra za socialno delo je velika, veliko je uporabnikov, administracije, odločb. Že podpisovanje odločb in pregled pošte vzame na dan najmanj uro in pol časa," je dodala ga. Vesna. SODELAVCI. Ga. direktorica daje prednost demokratičnem načinu vodenja pred avto-kratskim, za kar pa je pogoj individualna odgovornost zaposlenih. S sode lavci se je dobro razumela prej in se tudi sedaj: "Kakšnih posebnih pričakovanj sodelavci niso imeli, niti jaz nisem imela namena uvajati velikih sprememb. Lahko rečem, da smo ujeli delovni ritem. Nekatere stvari bomo še skupaj dorekli." Enkrat mesečno imajo strokovne kolegije, imajo krizne tirne za situacije, koje potrebno hitro ukrepati in strokovne svete v ožji sestavi z delavci, ki obravnavajo določen primer. Vsako jutro začnejo dan ob kavi, da vidijo, kdo je prisoten, koga je potrebno nadomeščati. Ga. direktorica je pohvalila zaposlene: "Delovni elan je v kolektivu visok, tako da v tem delu nimam potrebe po kontroli. Zaposleni so odgovorni delavci, imajo dober občutek za to, kar delajo." Zelo pohvalno. ZAKAJ JE KANDIDIRALA ZA MESTO DIREKTORICE CENTRA? Malce se je zamislila in odgovorila: "Sem človek, ki si vsakih nekaj let zaželi nekaj novega, novih izzivov. Kajti ko začnem stvari opravljati rutinsko, se bojim, da bom začela delati površno. V življenju sem imela srečo, da so se mi vedno ob pravem času ponudile nove možnosti. Ko se je g. Pucelj odločil za odhod, se mi je pokazala priložnost, da se preizkusim tudi na tem področju." PROSTI ČAS. Služba ji vzame veliko časa. Toda kljub temu nadaljuje s svojim delov v Društvu zdravljenih alkoholikov Ljubljana Bežigrad, kjer dela že trideseto leto. Ko je sprejela svojo prvo zaposlitev, jo je zanimalo delo s skupino. "V društvu imam vlogo terapevta. Delo v društvu mi vzame dva popoldneva v tednu. Delam s tremi skupinami. To delo mi daje optimizem, voljo, predvsem pa vedenje, da ni nobena situacija tako huda, da seje ne bi dalo rešiti," je predstavila svoje delo v Društvu zdravljenih alkoholikov. Moja sogovornica je mnenja, da bi se tudi na določenih področjih socialnega dela lahko delalo s skupinami. Prihodnost vidi tudi v uporabi te tehnike. Še enkrat je pohvalila zaposlene v centru: "Na Centru za socialno delo imamo zaposlene dobre delavce z veliko znanja, lahko rečem, da imamo še neizkoriščene kapacitete na tem področju. Veliko je mladih, ki imajo nova znanja, kar je krasno, prinašajo nove tehnike, nove pristope, obvladujejo vsebine, s katerimi smo mi začenjali pred mnogimi leti. Vsekakor danes dajejo šole več, kot so v času mojega šolanja." Zelo spodbudno za zaposlene je, da direktorica ceni njihovo znanje in delo. Prav gotovo bo s takim pristopom dosegla zastavljene cilje v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo zaposlenih ter upajmo, da tudi v zadovoljstvo vseh uporabnikov centra. Besedilo in fotografija mag. Branka Škufca Predsednica KS jeTnamenila posebenjbozdrav nekaterim starejšim obiskovalcem božično-novoletnega srečanja. Naj se Vam v teh čudovitih prazničnih dneh uresničijo želje, naj vizije postanejo resničnost, tako da bo pogled nazaj vedno osrečujoč... JVsem krajanom in ysem, ki se z Vami ||*|^rečujemo na IPOteh našega |Wsakdana, ^LIMOuUSPEŠNO, ZgpVO, »ZADOVOLJNO ^mirMsijozi LETO 2Q06! Učenci in delavci OS Brinie MED LJUDMI, MLADI UPI 100 let NEZKE GODEC, KO UČENCI POSTANEJO UČITELJI najstarejše slovenske izseljenke v Argentini in se starejšim odpre nov svet... Daljnega leta 1905 v decembru se je rodila v družini Šircelj (po domače pri Markotovih) na Dolah pri Polici kot najstarejša v drugem zakonu Marka Širclja poleg Fanike, Lojza in Franceta. V prvem zakonu so se rodili trije otroci. Markotova hiša je bila zelo verna, kar je v tistih časih bilo običajno. Oče Marko je bil čevljarski mojster, cerkovnik in vaški svetovalec. Bil je pismen, tako je marsikatero pismo sovaščanov šlo v svet prav po njegovi zaslugi. Znati brati in pisati pred sto leti v mali vasici Dole je pomenilo veliko. Zelo rad je povedal, kako je tej ali oni deklici iz premožnejših družin med mašno na-birko mimogrede obrnil mašno knjižico pravilno. Pa je bil ponos ohranjen - »naša pa zna brati«. Slavljenka Nežka ima zelo dober spomin. Se danes se spominja učiteljice iz prvega razreda ljudske šole. ki jim je pripovedovala o kometu Halley. Ko je učiteljica vzpodbujala učence, naj ob jasni noči opazujejo to čudo vesolja, »zvezdo repatico«, jim je tudi napovedala, da jo bodo leta 1986 mogli ponovno videti tisti, morda redki od njih, ki bodo takrat še živi... Jubilantka je seveda dočakala čas. ko so se besede učiteljice uresničile. Noč za nočjo je to čudo opazovala - drugič v življenju. Ker so bili pri Markotovih čevljarji, se je Nežka izučila za »šteparico«, tako so imenovali ženske, ki so šivale usnje za gornji del čevljev. Bila je zelo lepa in temu primemo živahna. Fantom so rade pobegnile oči za njo. Njene oči pa so se ustavile na Tonetu Godcu, »Kazmi-janovem »iz Velike Račne. Tone je bil postaven fant. Igral je pri tamburaših v Račni, ki jih je vodil Janez Štupnik, sodeloval je še Jaka Kastelic in eden od Bregarjevih fantov iz Male Račne. Tone se je lotil vsakega dela, predvsem sta ga poslovno zanimali gostilna in trgovina. Postal pa je tudi župan. V času vojne in njegovega županstva je Račna dobila elektriko. Po vojni seje odločil za življenje in odšel v tujino. Leta 1954 pa je za njim odšla tudi žena Nežka z obema hčerkama - Silvo in Tončko. Potovale so z ladjo tri tedne. Hčerki sta si ustvarili družini in imata skupaj 5 otrok, ki znajo vsi slovensko, otroci Tončke pa tudi hrvaško, ker je njen mož Hrvat. Nežka ima tudi 5 vnukov in 7 pravnukov, ki so ji v veselje. Danes živi v Argentini in je tam najstarejša slovenska izseljenka. Še vedno ima do-motožje po lepi domovini Sloveniji, kot jo rada imenuje. Po letih sodeč ji je trdna volja do življenja ostala. Ob 99. letu sva bila z ženo pri njej na obisku. Veliko veselja je še imela v sebi pri obujanju spominov in marsikaj zanimivega je povedala iz svojega življenja. Bog vas živi, teta Nežka, še naprej in vse najboljše - sorodniki, prijatelji, vaščani in znanci iz domovine. Marjan Šircelj st. Kako se potrjuje staro pravilo iz ljudske pesmi, da sraka več od mlade ve, so potrdili Feri, Luka in Rok, osmošolca in devetošolec iz grosupeljske osnovne šole Brinje, in tista skupina upokojencev iz DU Grosuplje, ki so v oktobru in novembru stopili skupaj v korak; učenci so postali učitelji in slušatelje, ki so že zaključili svoje delovno obdobje, popeljali v svet novih dosežkov in sodobne tehnologije: računalništva. Projekt je zamisel šolskega psihologa g. Aljoša Dornika in njegovega dela z nadarjenimi učenci. Nikakor pa ne gre prezreti večplastnosti le-tega: na eni strani gre za medgeneracijsko povezovanje babic, dedov in vnukov, na drugi strani pa za odlično izpeljano vlogo najstnikov kot učiteljev. Ko sem se zadnjo uro tečaja prikradla mednje, v svet interneta in elektronske pošte, mi niti ni uspelo ugotoviti, kdo je bolj užival - Luka, Feri in Rok, že prekaljeni mladi računalniški mojstri, ali njihovi učenci (upokojenci), ki so pod njihovim skrbnim in natančnim vodenjem že eni bolj spretno, drugi pa še malo boječe, brskali po medmrežju... O vsem, kar so v času tečajniških ur doživeli mladi kot učitelji in starejši kot učenci, so najbolj nazorno povedali sami. Beseda je torej njihova: »Ko nam je psiholog pri naših skupnih srečanjih predlagal takšno sodelovanje, smo kaj hitro ugotovili, da smo na področju računalništva dobri in načrt je bil sprejet,« je začel pogovor Luka Kalin, učenec 8. razreda. »Nekajkrat smo se pred začetkom dobili in pripravili načrt, razdelili smo si ure in teme, ki smo jih pripravili,« je še povedal. Rok Kralj, ki obiskuje 9. razred, pa je nadaljeval: »Najprej sem naredil računalniški program za vaje z miško, saj sem predvideval, da bo tistim, ki se bodo z računalnikom prvič srečali, le ta povzročala nekaj težav. Sami smo pripravili tudi vse delovne liste in naše delo seje začelo.« »Že prvo uro našega srečanja smo ugotovili, da so nekateri čisti začetniki, nekateri pa so se z računalnikom že malo spogledali,« je živahno nadaljeval osmošolec Feri Potrpin in opisal njihovo učiteljevanje: »Potem ko smo imeli program natančno izdelan, smo se pred tečajem še malo posvetovali, pol ure približno smo potrebovali za to, ure pa so potekale tako, da je eden od nas vodil uro, druga dva pa sta pomagala našim »učencem«. Vedno je bilo treba komu priskočiti na pomoč, rešiti problem, ki mu sami niso bili kos. V veliko pomoč nam je bil tudi projektor, ki je omogočal, da so naši vedoželjni slušatelji na platnu videli, kar smo jim razlagali.« Potem je Rok še dodal: »Seveda smo morali razlagati počasi, nazorno, da so lahko vse sproti naredili. Tako so se tečajniki naučili osnov worda, interneta in elektronske pošte; sedaj pa bodo svoje znanje lahko le še utrjevali in ga lahko tudi dopolnjevali.« Zaključni dan tečaja jim je bil še posebno prijeten. Vsi trije so za požrtvovalno delo dobili »računalniška« darilca, ki jih je kot sponzor prispevalo grosupeljsko računalniško podjetje GAMBO (ki mu gre za to iskrena zahvala), vsi tečajniki pa diplome, ki so jih fantje sami izdelali. Rok, Luka in Feri, pravi računalniški mladi strokovnjaki, pa so si bili edini: bilo jim je zelo zabavno in v vlogah učiteljev so se kljub mladosti in neizkušenosti odlično počutili! In ob tem ne gre prezreti, da so bili zelo potrpežljivi učitelji, saj so vsak trenutek razumeli, da imajo pred seboj starejše ljudi - babice in dedke, ki so v dobi računalniškega opismenjevanja že zaključevali svoje delovne poti, za- to so jim računalniki ostali nekako tuji. Sedaj pa so jim pomagali premagati tudi to bariero in sreča je bila obojestranska. O tem so povedali upokojenci, ki so se tečaja udeležili, takole: »Kljub temu da sem večino svojih delovnih let preživel za pisalno mizo, s kalkulatorjem pred seboj in goro papirjev in načrtov, pa so začeli računalniki prihajati k nam prav tedaj, ko sem jaz delo že zaključeval, sem imel pred računalnikom nekakšen strah. Niti prižgati si ga nisem upal. Zato sem tudi sprejel ponudbo mladih učencev in bav bav, ki sem ga imel pred računalnikom, seje kaj hitro razblinil. Zelo je bilo v redu. In če povem, da sem danes že sam napisal prvi dopis, je to dobra slika minulega dela. Vsi smo bili zadovoljni, presenečeni, kaj vse ti mladi danes zmorejo, kako so sproščeni, kot da imajo za seboj že dolgo pot učiteljevanja. Mislim, da bi bil še interes za takšne tečaje, če bi ga ponovili ali nadaljevali z novimi,« je vso pohvalo Luku, Roku in Feriju izrazil g. Martin Jesih. Marija Kastelic pa je povedala: »Meni računalnik sicer ni bil neznanka, vendar sem se udeležila tečaja prav zato, ker meje zanimalo, kakšen pristop imajo tako mladi učenci do tako zahtevnega dela, kot je poučevanje. Pa so se odlično izkazali! Kako so se znali spustiti na pravi nivo, in po korakih pripeljati tudi tiste, ki so računalnik do sedaj le od daleč gledali, tako daleč, da so se naučili osnov brskanja po internetu in elektronski pošti. To znanje pa je zelo uporabno, saj si človek, ki nima več službenih obveznosti, na ta način krajša čas in se tudi izobražuje na različnih področjih. Ta ideja, ki je pripeljala do izvedbe tečaja in Roka, Luka in Fe-rija do tega, da so nam še pripravljeni pomagati naprej, je vse pohvale vredna in seveda tudi posnemanja!« Andreja Smolič: »Ponudbo osnovnošolcev sem sprejela kot povsem nov izziv. Hotela sem videti, kako otroci pristopijo k takšnemu delu, zanimalo meje. kako otroci to zmorejo. In seveda, odnos mladi - stari. Ponosen si, da prideš v stik z mladimi, posebno še, ko ugotoviš, kako strokovno dobri so na posameznih področjih. Ko smo lani obiskovali tečaj računalništva v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje, so se nam tresle roke in miška je bila dolgo neubogljiva... Ti fantje so bili odlični predavatelji, brez treme. Samozavestni! To medgeneracijsko gibanje je potrebno nadaljevati in dograjevati, saj moramo biti ljudje odprti drug do drugega. Seveda pa ima pri tem vzgoja poglavitno mesto. Mar ni nekaj najlepšega skupaj videti vnuka in dedka, babico, z roko v roki, drug drugemu v pomoč in vzpodbudo! Temu bomo morali posvečati več pozornosti. V nekaterih evropskih državah to že dolgo poteka.« Alenka Adamič ALI ŠOLSKA ZAKONODAJA VZPODBUJA NASILJE?! Nasilje med mladimi je resen problem. 0 nasilju bi se morali mnogo več pogovarjati javno in odkrito: starši, učitelji, učenci in strokovnjaki. Treba je iskati VZROKE NASIUA. Nasilno vedenje je pogosto odgovor na neuspeh ali stisko zaradi izključenosti, ki sta lahko tudi posledica dogajanja v šoli. Vzroki pa niso samo v razmerah v šoli, analizirati je potrebno tudi razmere v družini, okolju in družbi. Stopnja vrstniške-ga nasilja je višja med mlajšimi učenci, nasilne oblike vedenja so bolj razpršene na večje število učencev, kažejo raziskave. Nasilje med vrstniki obstaja na vsaki šoli. In prav zato je zelo pomembno, da problemu nasilja posvetimo veliko pozornosti v osnovni šoli, saj prav osnovna šola s svojim življenjem in delom oblikuje v mladostniku temelje celotnega razvoja osebnosti. Danes se želim opredeliti do razmer v naši osnovni šoli. saj smo slišali, da se tu že srečujemo z najrazličnejšimi oblikami nasilja. Želim iskati odgovor na zastavljeno vprašanje: Ali šolska zakonodaja vzpodbuja nasilje?! Moj odgovor je: Posredno DA! Mnoge raziskave kažejo, da poskušajo posamezniki, ki stalno doživljajo neuspehe in imajo nizko samovrednote-nje, s kaznivimi dejanji in nasilnim vedenjem pridobiti občutek lastne vrednosti z namenom, da bi se ponovno vključili v družbo. Pomanjkanje občutka lastne vrednosti je pomemben vir jeze in sovraštva, ki se pogosto odraža v nasilju. Kaj naj bi bila osnovna šola? Osnovna šola bi morala pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu skrbeti, da se enakomerno izvajajo vsi štirje stebri izobraževanja, ki jih je sprejela Evropska komisija UNESCO, in sicer: - Učiti se, da bi vedeli. Učiti se, da bi znali (praktično uporabno znanje). - Učiti se za sobivanje. da bi znali živeti v skupnosti z drugimi. - Učiti se za biti. za osebnostni razvoj. Osnovna šola ni le institucija, temveč je prostor družbenega konsenza, kjer se srečujejo temeljne potrebe posameznika: svoboda, ustvarjalnost, neomejena radovednost, inovativnost, želja po sprejemanju. Biti sprejet ne glede na vrsto svoje sposobnosti, talenta, čustvene odzivnosti, intelektualne iskrivo- sti, stopnjo fizične in motorične razvitosti je pravica vsakega otroka. Zato mora biti šola varen in prijazen prostor za vse otroke in zaposlene v šoli. Ko govorimo o varnosti, mislimo na fizično in socialno varnost. Šola bi morala biti v mnogo večji meri avtonomna, saj najbolje pozna speci-fiko svojega delovanja, kulturnega okolja, potrebe učencev in staršev. Starši naj sprejemajo soodgovornost za delo, zdravje in počutje otrok v šoli. Zagotoviti morajo svoj prispevek v primeru vedenjskih težav svojih otrok. Tako da dosledno sodelujejo s šolo in se organizirano izobražujejo za reševanje takšnih težav. V taki šoli imajo učenci in učenke občutek lastne vrednosti, taki učenci pa so zadovoljni sami s seboj. Občutek lastne vrednosti ustvarja vzdušje in pogoje za inovativnost in ustvarjalnost. Učenci so sposobni samoopazova-nja ter dojemanja svojih misli in čustev. Imajo jasno življenjsko usmeritev in jasen občutek za vrednote, ki usmerjajo njihova dejanja. Enak pomen kot izobraževalni vlogi mora šola dajati tudi vzgojni vlogi. Vzgojna razsežnost je neločljiv del šolskega procesa. Vzgojna vloga mora biti jasno opredeljena in je šola zanjo odgovorna. Pa Je naša današnja osnovna šola res takšna? S polno gotovostjo si upam trditi, da temu ni tako. Z današnjo osnovno šolo niso zadovoljni niti učitelji, niti učenci in niti starši. Prisluhnimo nedavnim izjavam učencev 8. razreda ene ljubljanskih osnovnih šol: »Najmanj mi je všeč, da smo skoraj ves dan razdeljeni po nivojih, vidimo se le med odmori in pri nekaterih predmetih. To, da smo razdeljeni, se mi zdi nesmiselno. Pogoj za dobro šolo je dober učitelj. Urnike je težko urediti tako, da bi termini vsem ugajali-to-rej, da učenci ne bi do večera čakali na izbirne predmete. V devetletki me najbolj motijo ocene od ena do deset. Odkar se ocenjuje glasba, likovna in športna vzgoja, učenci namesto telovadbe pripravljajo športne plakate in referate za oceno. Ali ni bistvo športa, da se med poukom malo razgibamo? Zaradi spremembe, da štirinajst dni pred kon- ferenco ne smemo pisati kontrolnih nalog, so učitelji panični, kdaj bodo dobili ocene, mi pa se samo učimo in smo napeti. Ta mesec smo vsak teden pisali vsaj dva testa. Za oceno imamo 16 predmetov in skoraj za vsakega potrebujemo dve oceni. Včasih grem spat po deseti zvečer in vstajam ob pol sedmih zjutraj. Ne zdi se mi pravično, da je naša generacija poskusni zajček.« To so izjave naših osmošolcev in prav bi bilo, da jih večkrat povprašamo o počutju in delu v šoli. Za tako stanje pa ne smemo iskati vzrokov v vodstvih šol, v učiteljih in starših, saj vemo, da je velika večina ravnateljev in učiteljev zelo dobrih, da svoje poslanstvo želijo opravljati z vso odgovornostjo, da so se za tako odgovoren in lep poklic odločali predvsem zato, ker so čutili željo po delu z mladimi. Tudi večina današnjih staršev je zelo skrbnih in želijo sodelovati s šolo. In kje so potem pravi vzroki? Današnja osnovna šola je po sedanji šolski zakonodaji v pretežni meri pra-vno-administrativna ustanova in v mnogo manjši meri vzgojno-izobraže-valna institucija. Izvirni greh za tako stanje je t. i. Bela knjiga, ki je izšla leta 1995 kot programski dokument za pripravo nove šolske zakonodaje. Danes mora šola upoštevati 32 pravilnikov in 87 zakonov. Vse je strogo natančno predpisano, učitelji in ravnatelji morajo delati po strogih navodilih / predpisih / receptih. Na ta način pa se zavira ustvarjalni duh in inovativnost v naših šolah. V taki šoli je mnogo manj pogojev za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov, za razvijanje čuta pripadnosti šoli in skupnemu reševanju problemov. Pa se dotaknimo nekaterih dokumentov, ki po mojem mnenju in po mnenju društva Šola po meri človeka vzpodbujajo posredno tudi nasilje v šoli: 1. Bela knjiga. V tem dokumentu so sicer omenjeni štirje stebri. Poudarek pa je v pretežni meri na izobraževanju, z vzgojo se naj ukvarjajo starši. Na srečo se večina naših učiteljev zaveda, da od nekdaj govorimo o vzgojno-izobraževalnem procesu in da moramo mlade izobraževatiin ob tem tudi vzgajati. 2. Za vzgojno delo imajo učitelji mnogo premalo časa in prav od tu izvirajo najrazličnejši problemi, tudi nasilje. Zelo zanimivo rešitev poznajo na Švedskem, kjer imajo učenci prav vsak dan na začetku pouka 20 minut „razredno uro", kjer se z razrednikom pogovorijo o poteku delovnega dne, o dogodkih preteklega dne in podobno. To zagotavlja stalni stik razrednika z učenci, sprotno reševanje problemov in učence posredno sili k večji odgovornosti. V naši šoli zaradi delitve razredov (ni-vojski pouk, izbirni predmeti...) nekateri razredniki sploh nimajo rednega stika z učenci (s celim razredom). Po šolski zakonodaji je predpisano le pol ure na teden za razredno uro. 3. Učni načrti so prenatrpani, saj učitelji nimajo možnosti za poglabljanje in utrjevanje pomembnih vsebin. Pri učiteljih povzroča to slab občutek odgovornosti, pri mnogih učencih pa stiske, slabo počutje in negativno samopodobo. 4. Preveliko število predmetov (16 ). Od tega je kar 8 predmetov s samo eno uro na teden. Vse predmete ocenjujemo s številčnimi ocenami. V praksi pomeni to, da so neprestani pritiski na ocenjevanje znanja (tri ocenjevalna obdobja). Za otroke je tudi stresno prilagajati se tako velikemu številu učiteljev. 5. Izbirni predmeti otežujejo izdelavo dobrega urnika. Na mnogih šolah je pouk podaljšan do 15. ure in več. Vmes pa imajo učenci t. i. ..luknje" - proste ure, brez kontrole učiteljev. 6. Pravilnik o šolskem koledarju. Tri ocenjevalna obdobja povzročajo prepogosto ocenjevanje znanja in pritisk na učence. 7. Pravilnik o ocenjevanju in preverjanju znanja. Prepogosto ocenjevanje znanja, učenje za ocene, za točke povzroča pri mnogih učencih stiske. Sedanji sistem ocenjevanja od 1-10 je nepotreben. Vnaša zmedo med učence in starše. Pravilnik omogoča .grebatorstvo', velik individualizem in egoizem, ne daje pa možnosti za razvijanje kolektivne odgovornosti za uspeh, za medsebojno po- moč pri učenju. 8. Pravilnik o organizaciji nivoj-skega pouka. Razdelitev učencev v nivoje (zunanja diferenciacija) pri mnogih povzroča negativne posledice in slabo počutje. Da bi vse te zadeve skrili pod preprogo in da bi lahko rekli, da je osnovna šola zelo demokratična, pa so v ta namen izdali nov pravilnik. 9. Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev je v naše šole prinesel zelo veliko težav. V preveliki meri ta pravilnik poudarja le pravice učencev. Vsi pa vemo, da je od demokracije do anarhije le en korak. Pravilnik je pisan v "pravniškem jeziku" in sam postopek izreka vzgojnega ukrepa mora biti izpeljan po natančnih navodilih in korakih, sicer je izrečeni ukrep lahko tudi neveljaven. Omenjeni pravilnik je preveč birokratsko zapleten. (V takem pravilniku bi bilo potreb no najprej jasno opredeliti odgovornosti, dolžnosti in nato pravice učencev, učiteljev in staršev.) 10. Pravilnik o pedagoški dokumentaciji učiteljem nalaga mnogo preveč administrativnega dela. Pri vodenju te dokumentacije se morajo držati natančno določenih navodil in pogosto se počutijo kot birokrati, administratorji. Ob tem se jim zastavlja vprašanje : "Ali smo res zaposleni v vzgojno-izobraževalni instituciji?!" Z mnogo preobširno šolsko zakonodajo, ki izhaja iz Bele knjige, so učitelji v veliki meri izgubili avtonomijo in strokovno svobodo. Veliko časa porabijo za študij najrazličnejših pravilnikov, šole organizirajo seminarje za tolmačenje predpisane zakonodaje. Za povrh smo na šolah zaposlili še varnostnike, ki nimajo nobene pedagoške izobrazbe, ne znajo strokovno delati z mladimi, stojijo v avlah ali pred šolo in zapravljajo denar davkoplačevalcev. In prav zaradi vsega tega lahko rečemo, da so v današnji osnovni šoli kar dobri pogoji za slabo počutje učiteljev, učencev in staršev. To pa so že lahko pogoji za slabe medsebojne odnose. V takih odnosih pa ima najrazličnejše nasilje ugodne pogoje. In prav zato se društvo Šola po meri človeka prizadeva, da gredo v ponovno strokovno presojo vse tiste vsebine v osnovni šoli, ki jih je po našem globokem prepričanju treba spre- meniti in popraviti. Naši osnovni šoli je potrebno nujno zagotoviti večjo avtono mijo in ustvarjalnost. Podpiramo usmeritev, ki vodi k decentralizaciji šolskega sistema. Avtonomija predstavlja večjo odgovornost udeležencev vzgojno-izob-raževalnega procesa (staršev in otrok, izvajalcev in lokalne skupnosti). V takem okolju bo več prostora za vzgojo, za krepitev dobrih medsebojnih odno sov, za dobro šolsko klimo, dobro razredno klimo, dobro šolsko kulturo, za razvijanje čuta pripadnosti šoli in dobremu počutju vseh. Na področju vzgoje in izobraževanja se spreminja temeljna paradigma. Vse bolj pomembno postaja vseživljenjsko učenje, ki ima osnove v hitro se spreminjajočem se svetu. Osnovna naloga šole postaja naučiti se učenja, kajti spremembe postajajo stalnica sodobnega življenja. Spremenjena paradigma pa zahteva tudi drugačen način dela učiteljev in zato je permanentno izobraževanje učiteljev zelo pomembno. Učitelje je potrebno usposobiti, da bodo med učenci lahko bolje razvijali obnašanje in vrednote solidarnosti in strpnosti, da bodo učence pripravili za preprečevanje in reševanje sporov na miren način ter spoštovanje kulture raznolikosti. Učitelj, ki ni zadovoljen sam s seboj, ne more te, tako odgovorne naloge opravljati kvalitetno. V šolah je potrebno ustvariti ozračje strpnosti in spoštovanja - to pa spodbuja razvoj demokratične kulture. Učence in starše je potrebno v mnogo večji meri vključiti v sodelovanje pri odločanju. Današnji čas narekuje mnogo večji poudarek na vzgoji za skupnost, učenju za skupno življenje. Naši šoli moramo vrniti dušo - vzgojo srca in urediti kulturo odnosov. Spremembe v šolah so možne, če ravnatelji, učitelji, drugi strokovni delavci in starši začutijo potrebo po spreminjanju, si zagotovijo čas za to in se tega lotijo zavzeto, odgovorno in z ustreznim znanjem. Taka šola bo izobraževala, usposabljala in vzgajala učence v zrele posameznike, da bodo lahko optimalno razvili svoje talente. V taki šoli bo prav gotovo manj pogojev za nasilje, saj se bodo problemi sproti reševali z najrazličnejšimi odkritimi pogovori in dogovori. " KJER JE DOM - TAM NAJ BO DOBRO!" In šola je naš drugi dom. Angelca Likovič, podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka 7A Kl 11 TURO (»RHA nORROnFI NfmT Ml AHI IPI SKUPAJ STOPIMO NA SONČNO STRAN ŽIVLJENJA! je misel, ki je v zadnjem tednu novembra preplavila ves slovenski prostor. Slovenska Karitas seje v teh dneh ponovno želela predstaviti, ne samo tistim, ki jim preko leta pomagajo na različne načine, vendar tudi tistim, ki bi lahko po svojih močeh pripomogli s takimi ali drugačnimi prispevki. Štirinajst let Župnijske Karitas Grosuplje nekomu ne pomeni veliko, spet drugemu pa predstavlja 5110 dni prostovoljnega dela, 122.640 ur biti na razpolago svojemu bližnjemu, pomagati sočloveku v stiski in tolažiti prijatelja, ki mu je cilj življenja prekrila megla. V vseh teh letih imamo v prostorih naše karitas odprta vrata vsak torek, skrbimo za več kot 60 družin in posameznikov, poleg razdeljevanja hrane in zbiranja oblek je naša dejavnost prepoznavna tudi navzven. V velikonočnem in v adventnem času redno obiščemo vse varovance v domu starejših občanov, prav tako obiščemo naše ostarele po domovih, v mesecu maju jim pripravimo družabno sre- čanje s sveto mašo v naši cerkvi, v božičnem času se spomnimo otrok v šoli s prilagojenim programom in otrok v društvu Sožitje. Če na kratko povzamemo, smo v lanskem letu razdelili preko 800 darilnih ali drugih paketov. Če nam finančno stanje dopušča, pomagamo tudi družinam, kijih priporočijo mediji in jim s koščkom dobre volje pomagamo sestaviti mozaik lepše prihodnosti. Na prvem mestu karitativnega delavca mora biti požrtvovalnost, pripravljenost za dobro voljo in iz pravih nagibov pomagati drugim, je pred 15 leti zapisal tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar. SPOŠTOVANI PRIJATELJI, NAŠI DAROVALCI! Ko bolečino razdeliš, je ostane le še polovica. Tisti, ki zmoremo, pomagamo. Tisti, ki imamo znanje, ga prenašamo na druge. Tisti pa, ki imamo nekaj več, si košček utrgamo in darujemo, kajti s tem dobimo mir v duši. Predstavnik ŽK Grosuplje Iztok Vrhovec Lepši prazniki s plamenom Luci miru iz Betlehema Sprejmi, podari in bodi TI UJEJA rN NAMEN AKCIJE Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki v sebi nosi sporočilo miru in medsebojne povezanosti. Letos plamen Luči miru iz Betlehema prihaja med nas že petnajsto leto zapored. V letu 1996 se je akciji Združenja slovenskih katoliških skav-tinj in skavtov prvič pridružila Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), leta 2001 Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in leta 2003 tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO). Predstavniki vseh sodelujočih organizaciji smo 10. decembra na Dunaju prejeli plamen, in sicer na ekumen-skem bogoslužju, na katerem smo zbrani skavti iz vse Evrope. Od tam ga nato ponesemo v svoje domovine, kjer prav tako pripravljamo slovesne sprejeme. Geslo letošnje akcije je Mladost in TI. Mladost je tisti čas, ko odkrivamo svoj smisel in poslanstvo v življenju. Bistvo naše mladosti je v tem, da prepoznamo sočloveka in najdemo v njem ne samo prijatelja, ampak tudi Njega. To je tisti Ti, ki nas nagovori, ki nas spremlja naprej v življenju in nas ohranja mlade v srcu, ki nas usmerja pri našem sprejemanju sveta in naših dejanjih. Organizatorji želimo, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in jim prinašala mir. Želimo, da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. Luč miru iz Betlehema bomo (smo) sprejeli na prireditvah v petek, 16. decembra, v Ljubljani (začetek ob 18.30 v stolnici) in Mariboru (začetek ob 18. uri) ter v soboto, 17.12., ob 17. uri v Novi Gorici. Plamen bo/je nato še vse do božičnega večera potoval po Sloveniji. PLAMEN LUČI MIRU IZ BETLEHEMA SMO SPREJELI TUDIVGROSUPUEM IN SI GA RAZDELILI MED SEBOJ. Slovesni sprejem je potekal v nedeljo, 18.12., v Grosupljem. V naslednjih dneh od srede, 21.12., do petka, 23. 12., pa bomo skavti, s pomočjo taborni kov ter odraslih skavtov ponesli plamen tudi na vaše domove po Grosupljem in nekaterih okoliških krajih. Ker ne bomo mogli priti v vsak vaš dom, plamen pa želimo razdeliti čim več ljudem, nam pri tem lahko priskočite na pomoč. S prijazno besedo, stiskom roke in iskrenim pogledom podarite plamen svojim najbližjim, prijateljem in znancem. Naj na bo/icni^ćerfsj^^natčlrh več v/vpi cih. Plam^JlKJTskupaj.s svečko 'možno dol^ti|tudiiV/vsehižupnil-skii^crkva^/nasi obemi. A k ojaj^MBjjeJ^o^o d e I n e ga z n a ca ja^M^j^iJiz b o r e m o "^nevladno organizacijo oziroma - sku p n ostjl MjffijfciJ^ pomoč i po-^^rngjl^j^^najje^ot^ pro£ Vdaie-svejčMJuaiiplo^agamo. sveč, gorel v okoli 150.000 slovenskih domovih. Ideji akcije so se pridružili predsednik države Janez Drnovšek, državnozborski poslanci ter ljubljanski nadškof In metropolit Alojz Uran. Odprava je ponesla plamen tudi na Triglav. Zbranih je bilo 555.000 SIT prostovoljnih prispevkov, ki smo jih podarili zavodu Zarja. Letos zbiramo sredstva za skupnost CENACOLO z Vrha pri Škocjanu pri Novem mestu. V njej živi 20 fantov iz 7 držav, ki so rekli drogi NE in se odločili, da bodo zaživeli lepše, boljše, prijaznejše in kvalitetnejše življenje, življenje brez drog. Skupaj delajo, molijo in se trudijo bolje živeti. Hrano si pridelajo sami, sicer pa so odvisni od darov dobrih ljudi in Božje previdnosti. Nikoli nič ne prosijo, so pa zelo hvaležni za vsakršno pomoč, ki jo dobijo. Življenjska preizkušnja, ki sojo prestali, jih je utrdila. Pot, h kateri stremijo, je zajeta tudi v letošnjem geslu LMB. Grosupeljski skavti pa smo se odločili, da poleg skupnosti CENACOLO, ki je v projekt vljučena na nacionalni ravni, na lokalni ravni sredstva namenimo tudi grosupeljski KARITAS. Naj mla dost zašije v in pri ljudeh, s katerimi živimo in so pomoči potrebni. Hvala za vsak dar, prijazen stisk roke in podarjen plamen svojim najbljižjim. Bogato popotnico plamenu Luči miru iz Betlehema je s svojimi besedami dodal slovenski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran: "Ta milost iz Betlehema prihaja zate in zame. Koliko je ljudi okrog nas, ki čakajo, da bodo letos prejeli luč. Morda je za koga zadnja možnost, da jo prejme, za tebe in mene pa morda zadnja priložnost, da jo podariva." OB KONCU LETA... Stisk roke, iskren pogled in besedo hvala želimo izreči vsem, ki našo skavtsko idejo in naš način življenja podpirate, ga spremljate ali zgolj občudujete. V prvi vrsti gre iskrena zahvala našim staršem, nato prijateljem, celotni župniji, občinski upravi, skritim podpornikom, tabornikom, lokalnemu radiu, vam, bralcem teh skavtskih vrstic in seveda kolektivu Grosupeljskih odmevov in še posebej uredniku g. Mikliču, ki vedno z veseljem objavi kak naš prispevek. Naj bo leto, ki je pred nami, polno mladostnih izzivov ne glede na to, koliko let štejemo. Vse dobro in srečno 2006! Grosupeljski skavt/nje in skavti Luč miru iz Betlehema se je kot ideja rodila leta 1986 na avstrijski televiziji ORF, in sicer v njenem studiu v Linzu. Takrat se je namreč na njihovem sporedu prvič pojavila oddajo Luč v temi (Licht ins Dunkel), med katero so zbirali sredstva za pomoč invalidnim in drugače prizadetim otrokom. Organizatorji so vsem darovalcem namesto drobnih daril izročili plamen, prižgan v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu. Takrat si pobudniki niso niti zamišljali, da se bo v naslednjih letih akcija razširila skoraj po vsej Evropi. K temu so veliko pripomogli skavti, ki pri raznosu plamena sodelujejo od leta 1 988. V Slovenijo je Luč miru iz Betlehema prišla leta 1991, ko jo je kot znak upanja sprejel takratni predsednik vlade Lojze Peterle. Še isti dan je nadaljevala pot po Sloveniji. Namen akcije je ljudi dobre volje spodbuditi k delu za mir. Njeno zunanje znamenje je svečka, ki naj bi na sveti večer gorela na oknih v čim več domovih. Akcijo vsako leto spremlja poslanica z geslom, ki želi ljudi spodbuditi k razmišljanju o posamezni vrednoti. Letošnja govori o mladosti, saj akcija v Sloveniji praznuje 15. rojstni dan. Ko daleč nad mano se zvezde pri/go po lestvici splezam tja gor pod nebo In ena od zvezdiemi sede na form in vem. da vsa malo gori tudi zame ... Naj v teh dneh svetla misel prižge lučko upanja in topel stisk roke napolni srce j s srečno zavestjo medsebojne bližine Vesele Božične praznike in Srečno novo / leto 2006! p ■J Otroci in delavke/a VVZ Kekec &rosuplje Na oder je »priškrebljal« Miškolin MIŠEK PRVIČ NA ODRU Lutkovni abonma Mini teatra Ljubljana v organizaciji VVZ Kekec Grosuplje Prvič po 70 letih, ko je Miškolin zaživel v knjigi, je našel pot tudi na lutkovni oder Mini teatra. Pravljico Josipa Ribičiča, ki sta jo dramatizirala Rok Vilčnik in Ju- Souček. režiral pa Robert Waltl, smo lahko videli v 1. predstavi lutkovnega abonmaja Mini teatra Ljubljana v organizaciji WZ Kekec Grosuplje, 22. novembra, ob 17. uri, v Kulturnem domu Grosuplje. Predstava je sestavljanka, kolaž različnih Miškolinovih dogodivščin. Ogledalo si jo je 185 otrok in staršev VVZ Kekec Grosuplje. To unikatno in nekoliko drugačno predstavo je karizma-tični igralec Jurij Souček v vlogi Miškoli-na odigral zelo uspešno. Njegova soigralca sta bila Vesna Slapar in Igor Šta-mulak. Souček je z Miškolinom že dolgo povezan. Prigode malega miška Mi školina so generacije otrok najprej spoznavale v knjigi, ki je prvič izšla leta 19-31, nato pa so ga uspešno preselili tudi na radio in televizijo. Tam mu je glas posodil Jurij Souček in prav tega igralca z Miškolinom tudi najpogosteje povezujejo. Souček je prejemnik Borštnikovega prstana in lanskoletni Viktorjev nagrajenec za življenjsko delo. Generacije in generacije slovenskih otrok so odraščale ob Miškolinovih dogodivščinah prvega slovenskega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, ki je bil rojen pred 119. leti (3. novem- bra 1886). V okviru lutkovnega abonmaja Mt ni teatra Ljubljana bodo predstavljene gledališke predstave tudi v mesecu januarju 2006 - angleška ljudska pravljica Pavla Polaka Trije prašički in v mesecu marcu 2006 - priredba Grimmove pravljice Pavla Polaka Palček. Poti lutkovnega ustvarjanja so ne skončne. Vanje je treba verjeti kot v čudežno kroglo sveta, napolnjeno z neizmerljivim, da se bomo z njo poigrali. Pojdimo na potovanje k sanjam, radostim. »Iskati moraš s srcem.« (Mojca Kreft) Lutke so nepredvidljive, polne življenja in sanj, zato želimo, da ostanejo takšne, kot so. Otroci m ustvarjalci Mini teatra Ljubljana verjamejo vanje - imejmo jih za vzgled. Ravnateljica Cvetka Košir DAN ODPRTIH VRAT NA OŠ BRINJE GROSUPLJE Tudi letos smo skupaj z našimi otroki pripravili dan odprtih vrat. Starše, babice, dedke, bratce, sestrice, tete, strice... je letos v naše razrede na isti dan vabilo kar 6 oddelkov otrok. Obisk in odziv obiskovalcev je bil res izjemen in zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem. v imenu otrok in delavcev 1. triletja devetletke. V prijetnem predprazničnem vzdušju smo izdelovali različne izdelke, ki jih smo jih razstavili na našem bo-žično-novoletnem sejmu v petek, 16.12.2005. V prvem razredu smo v ustvarjalnih delavnicah izdelovali darilne vrečke, okraske iz slanega testa, angelčke iz testenin, voščilnice in svečke. V drugem razredu so iz delovali novoletne smrečice iz papirja, svečnike, voščilnice, novoletne okraske iz gline oz. mavca ter smrečice iz storžev. V tretjem razredu so nastajali zvončki iz slanega testa, božički iz papirja, okraski iz stiroporja ter okraski iz mavca. Nastalo je veliko zelo lepih izdelkov, za katere verjamemo, da si jih boste obiskovalci naše petkove prireditve z veseljem ogledali ter si katerega izmed njih tudi kupili. Polona U. Repovž 1 s^OLZDnlVJA-SMEHJEPOLZDRAVM^ 16 'So POLVzO* AVTA l/l //2 //2 l/l r/2 //2 2 *a si. mrcina! Koliko si ga pa danes te popil?-' Fant: ,.Pi-pi-pi-pil sera pa res, gospod po-po-poročnik, a vse na vašo zdravje!" VAROVANJE PRED PROPADOM Ugotovitev: Največ zavarovane kulturne dediščine je propadlo prav zaradi njenega administrativnega varovanja. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE vabi k sodelovanju zdrave, pridne In mlajše delavce za zbiranje, odvažanje In ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del. Pogoji: -dela: ravnanje z odpadki In Izvajanje gradbenih del spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje. A I :jo II a h PUP NI PUB sprejemanju VELIKOUPL ZGENERALIZIRANEGA in zbalansiranega PUPA je eden od svetnikov, dejal, da bi se o tej temi bilo bolje pogovarjati v kakšnem PUBu in se ga na ta račun rahlo na-PUPA-ti. Beseda bi lažje stekla in prej bi prišli do rešitve - jaz teb' za liter, ti men' zazidljivo parcelo. PIEDESTAL ZA SVETNIŠKI SIJ Baje se je nekaterim članom komunskega sveta že začela močno pregrevati glava in v EHO CAJTNG ne uspejo drugega napisat, kot da po drugih tolčejo, pa sebe na piedestale postavljajo. Zato bo drugo leto kiparski simpozij potrebno nameniti samo za izdelavo piedestalov. VOLITVE SE BLIŽAJO Vprašanje: Kako v VELIKIH UPUAH občani ugotovijo, kdaj bodo volitve? Odgovor: Kadar začnejo pospešeno graditi ceste In drugo javno infrastrukturo ter hkrati ob rezanju trakov odpirajo VELIKE TEME - na primer romsko problematiko. P.S. Ceste nato naredijo vedno na pol, romske problematike pa itak nikoli ne rešijo. MODRA OBČINA = PAMETNA HIŠA Še predno se je v VELIKE TRAVNIŠKE UPLJE prisankal Miklavž, že se je na eni izmed VELIKOUPELJSKIH VELIKIH HIŠ POSVETILO - na modro. Kako se je posvetilo šele tistim, ki delajo v njej!? NAJ GLEDA - V LUFT! Zadnjič (in verjetno zadnjič!), na TA VESELI DAN, se je veselo odpravila ena od upokojenih učiteljic v kulturni hram in si pri tem v eni od neštetih cestnih lukenj in sorazmerno slabo očiščenega snega skoraj zlomila nogo. Pri tem je videla vse zvezde, tako jo je zabolelo. Ko je v ponedeljek dopoldne protestirala pri KAMUNALNEM ŠEFU, ji je le svetoval, naj ne hodi z doma in naj raje glede v luft, kjer tako in tako že migljajo razne zvezdice, snežinke in drugi občasni svetlobni utrinki. t i, E II, KDOR MORE - NAJ RAZUME ali: TUDI TO JE KULTURA! Nedolgo tega so v EHO CAJTNGIH brezplačno objavili približno 90 cm2 velik oglas (po ceniku vreden okoli 16.000 sit) in približno NEKAJ MANJ ljudi se je nato udeležilo pozlačene prireditve. Pa smo bili po prireditvi kregani, da je bilo ljudi premalo na prireditvi zaradi premajhnega oglasa. Potem smo za naslednjo kulturno prireditev natisnili skoraj desetkrat večji oglas v velikosti 1000 cm (vreden po veljavnem ceniku približno 100.000 sit) in pričakovali, da bo VELIKOUPEUSKI KULTURNI HRAM PREMAJHEN, še posebej dopoldne, ko bi ga morala obiskati NAŠA NADEBUDNA IN PERSPEKTIVNA mladina. Pa dopoldne ni bilo nikogar. Pa smo nato povprašali enega izmed potencialnih uporabnikov VELIKOUPEUSKE KULTURE in izvedeli, da se je za vso VELIKOUPEUSKO MLADINO kultura TISTEGA VESELEGA DNE zgodila že ponoči v PUB-alinskih klubih črnih bifejih, di(v)jaških in študentskih driskačih nočnih zgoraj in spodaj brez barih ter drugih gostiln južnoafriških igralnicah in ostalih javnih hišah. GLAS(BE)NA ŠOLA Zadnjič so na eni izmed vaj VELIKOUPEUSKEGA ORKESTRA sklenili, da se ne bodo več imenovali ORKESTER GLASBENE ŠOLE ampak ORKESTER GLASNE ŠOLE. Španu bodo podoknice igrali tako naglas dokler jim ne bo zgradil nove GLASBENE ŠOLE. MEH - ZA SMEH Ko je eden od VELIKOUPELJSKIH USPEŠN NARODNOZAJEBAVNIH MUSKONTARJEV videl načrt za nov prizidek knjižnice, je dej »To pa že ni knjižnica! To je čisto navade MEH OD FRAJTONARCE!« MEH IN ZDRAVA PAMET H UPUAH zdaj bolniki po REBALANSU DRUGEGA PRORAČUNA ne vedo, ali bi jokali nad njim ali nad svojo boleznijo ali nad zdravstvenim domom ali nad coklo razvoja ali pa nad preluknjano občinsko blagajno. Zato so sklenili, da se bodo začeli smejati, saj pravijo, da je SMEH POL ZDRAVJA, na pol pa jih bo ozdravila ZDRAVA PAMET. Do končne ozdravitve pa si bodo vmes prebrali še kakšne POLITIČNE PRAVLJICE. Po LOKALNIH volitvah naslednjega leta računamo, da se bo VISOKA VROČINA VELIKOUPEUSKE POLITIKE močno znižala, če ne celo ohladila. ZMANJKALO - GOTOVINE jOežek Zagraški je že pred meseci zapisal, da mu je zmanjkalo GOTOVINE v DUBROVNIKU. Ni je pa bilo niti v PAKOŠTANIH, kjer se je nato vračal in preživel pet vročih poletnih dni. V PAKOŠTANIH je menda rojen tudi ANTE, j0ežek pa pravi, da tudi tukaj ni bilo GOTOVINE, le da je ANTE poleti pustil na reklamnem panoju ob pakoštanski obali v spomin svojim sogradžanom in turistom veliko sliko. Ker je jOežku (ne GOTOVINI) zmanjkalo GOTOVINE, se je vseeno srečno vrnil domov, GOTOVINA pa si je izbiral bolj mondena letovišča. Pri tem najbrž ni uporabljal GOTOVINE, temveč bančne kartice. Po novem pa naj bi menda uporabljal sredstva iz EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV. KDO JE KRIV, DA IMAMO TRI JAME, PA ŠE MIKUČEVO ZA POVRH? Ko je zadnjič JOežek Zagraški s POREDNIKOM EHO CAJTNGOV ter skupaj z nekdanjim KOMUNSKIM ZEMUEMERCEM in še enim cestarskim ŽOLNIRJEM, pa za povrh še z enim državnim GEOMETROM odšel skozi LEDENICO na sprehod po ŠPANOVI JAMI pri TABORSKI JAMI, je s pomočjo jamomerskega orodja (beri: s kvlvti za vaser vago ter zvito vizuro) ugotovil, da ni tako daleč niti MIKLIČEVA JAMA. Zato je razmišljal, če ne bi bilo dobro, da bi kar s torno prevrtali luknjo do nje. Bal se je le, da ne bi tako kot nekdanji ŠPAN padel še v kakšen večji zos -recimo lastniški ali pa mejni spor s HRVAŠKO, ali pa z g. MIKLIČEM, saj je v ATLASU SLOVENIJE poleg kupa imen, ki jih je že davno povozil čas, tudi meja s HRVAŠKO FOVŠ ZARISANA. Čas pa je povozil tudi razlago, da je ponovski špan nekoč pijan padel v brezno. Ce bi bilo to res, bi se ubil in bi morda še zdaj vedeli samo za LEDENICO Za drugo in tretjo jamo pa sploh ne. j0ežek BO ŠEL V PEKEL V službi jOežka Zagraškega se pogovarjajo, da bo jOežek kmalu prišel v PEKEL. Menda je tam prav lušno: za jest, za pit, pa še pleše lahko, kdor hoče. Gre namreč v PEKEL pr! Borovnici na službeno zabavo, ki si jo bodo sodelavci sami plačali NEKAJ TAKEGA KOT SAMOPLAČNIKI, generalni pa bo prispeval BOBI PALČKE. ®M VSEMI VEUEU.gEliJAKJJV]) MEŠ.GANflMj j pre.OSiFALilMI enakogra^njmj gRE^I^JH^EMj ZBR&ViO) K'MEČKpJ ?AJV1EJ/ a %EJ BO.SEB.EilJ V/ ^ji^J^^Š jMežkui £2) izbrusienihi b^dijcjj Ai!l oJj£Qgl& ajjj š i£i£as.te v £3) b,ors,tej rfttemui samij naj^cj pis^al^ Pripovedi iz Grosupljega in okolice -19 December je poseben čas leta, ko vsi praznujemo, se obdarujemo in poskrbimo, da se imamo lepo. Med vojno pa ni bilo tako. Ljudje so se bali. skrivali so se po hišah, saj niso vedeli, kdo hodi po vasi. Moja mama, Marija Vintar, se spomni praznovanja božiča med vojno. Vojna je bila, Italijani so bili v Grosupljem. Naš ata je že pred vojno 38. leta umrl, pri hiši pa so bili štirje fantje. Sosedje so radi hodili k nam v vas. Vedno seje kaj dogajalo. Bilje božični večer. Zagrnili smo okna in se stiskali k peči ob skromni večerji. Po večerji seje oglasil Finžgar. Potrkal je na okno in povedal, kdo je, da smo mu odprli, saj je bil prijatelj naših fantov. Tiho smo se pogovarjali, ko spet nekdo potrka na okno. Prestrašeni smo se spogledali in utihnili. Vendar trkanje ni prenehalo. Od okna do okna seje selil nekdo in trkal. Pa so se fantje poko-rajžili in so šli odpret vrata. Zunaj je stal Italijan. Nekaj je hitel dopovedovati. Naši fantje so nekaj znali po italijansko, nekaj Finžgarjev, ki je imel doma gostilno, pa so se zmenili, da bi rad prišel v hišo. Povedal je, da ima doma družino, due bam-bini', dva otroka in lepo ženo. Na ta večer so vedno skupaj praznovali, sedaj je pa tu sam in pogreša družino in družbo. Ali sme praznovati z nami, je spraševal. Povabili smo ga v hišo. Povedal je, da je operni pevec m res je tako lepo zapel Sveto noč, da smo ga vsi poslušali. „Mi ti nimamo kaj ponuditi," smo se mu opravičevali, on pa je odgovarjal, naj mu le dovolimo, da je z nami. da bo imel občutek, da je v družini. Tako lepo je pel, da šel Finžgar domov v gostilno po liter vina. Posedli smo okoli peči, fantje so pili in peli, tako lepo peli, da nismo še nikoli kaj takega slišali. Italijan sam ni vedel, kako bi se zahvalil, ko je proti jutru odhajal, nam pa je tudi s svojim petjem polepšal božični večer sredi vojne, da ga še danes pomnim, je zaključila pripoved moja mama. Pripravila Marija Samec MLADI UPI iiM7iiw snom Leto je naokoli in spet je tu december. Mesec daril, prazničnih dni, prazničnega pričakovanja in vzdušja. V OŠ Louisa Adamiča so prazničen naredili že kar prvi december. Takrat se je namreč v avli osnovne šole, s pričetkom ob petih popoldne, odvijal Miklavžev sejem. Z Miklavževim sejmom so v šoli začeli lansko leto. Ker je bil zelo pozitiven odziv, tako vseh sodelujočih kot tudi staršev in ostalih obiskovalcev prireditve, so se letos odločili za ponovno organizacijo. V šolo sem prišla malo pred peto uro. Dvorana je bila polna obiskovalcev. Vse je bilo že pripravljeno. Stojnice z izdelki, namenjenimi prodaji. Scena. Ozvočenje. Še zadnji napotki nastopajočim in uvodna prireditev se je začela. Gledališka skupina JES Po uvodni pesmi je besedo dobil g. ravnatelj Božidar Gabrijel. Izrazil je navdušenje in zadovoljstvo nad sejmom, nad izdelki, ki so nastali pod spretnimi prsti učenk in učencev. Vsem sodelujočim, tako učencem kot učiteljem, še posebej pa obema organizatorkama, se je zahvalil za vložen trud in delo. Vsem je zaželel vesel december ter prijetne praznike. Sledil je pester program, ki je vseboval plesne in pevske točke. Program sta povezovali Melita in Katja, učenki sedmega razreda. Z zanimivim odrskim dogajanjem je vse prisotne pritegnila gledališka skupina JES. Svojo točko so člani pripravili pri dramskem krožku, ki deluje pod vodstvom gdč. Livije Roje. Program smo obiskovalci lahko spremljali preko projekcije na platnu. Za to je poskrbela ena izmed organizatork, gdč. Janja Vilar. Po končani prireditvi je sledila zahvala podjetju GIA iz Grosupljega, ki je omogočilo nakup osebnega računalnika, ki je šel v dobrodelni namen. Podjetje GIA seje odreklo novoletnim darilom za poslovne partnerje in ta sredstva namenilo nakupu računalnika. Sledila je otvoritev sejma in ogled ter izbiranje izdelkov se je začelo. Tudi sama sem se sprehodila med stojnicami. Čudoviti izdelki. Novoletne voščilnice, okraski, svečke, izdelki iz gline, piškoti. Učenci in učenke so zavzeto prodajali in se veselili dobička. Na eni izmed stojnic sem opazila srečolov. Učenci in učenke vsake oddelčne skupnosti so prispevali tri svoje izdelke. Vsaka srečka je zadela. Če ni bila srečka "polna", je kupec srečke dobil papirnato zvezdico, v kateri je bila napisana lepa misel. O sami organizaciji in prireditvi sta mi več povedali glavni organizatorki, specialna pedagoginja, Janja Vilar in socialna pedagoginja Andreja Zupančič-Kojič: "Lansko leto so bili učenci zelo navdušeni, zelo zavzeto so izdelovali izdelke za prodajo. Že lani so učenci in tudi njihovi starši izrazili željo, da postane sejem tradicionalen." Ga. Andreja je povedala: "Izdelke so pripravljali različno dolgo. Nekateri so začeli že pred tremi tedni, nekateri so delali zadnje dni, zlasti tisti, ki so prodajali piškote. Za izdelke so se odločili otroci sami. Razredniki in razredničarke so nama posredovali naročila za material, ideje so se porajale pri otrocih. Veliko so delali tudi doma. Učenci so se dobivali po pouku in ustvarjali." Sestavili so tudi vabilo za starše, ki ga je vsak od staršev dobil domov. Vabilo so izdelovali učenci pri izbirnem predmetu računalništva. Izbrano je bilo najlepše vabilo. V knjižnici so učenci sedmega razreda zbirali recepte za praznične jedi. Tisti, ki jih je to zanimalo, so recepte natipkali in jih prinesli. Nastala je knjižica "Šolska kuharica prazničnih jedi". Tudi na tem mestu je gdč. Janja pohvalila samostojnost sodelujočih. Vse so naredili sami, ona je dobljene recepte združila in oblikovala prvo stran. Knjižico so prodajali na sejmu. Recepte pa bodo naslednji teden preizkusili v kuharski delavnici. Gdč. Janja je dodala: "Tudi za prireditev so vse sami pripravili. Povezovalki programa, Melita in Katja, sta sami sestavili vezno besedilo. Sodelujoči so sami sestavili koreografijo, izbrali pesmi. Skratka, bili so zelo aktivni." Izkupiček sejma gre v šolski sklad. Ta denarje namenjen otrokom, ki potrebujejo denarno pomoč. Predvsem je denar namenjen plačilu ekskurzij, športnih dni in podobnih stroškov, ki se jih veliko nabere preko celega šolskega leta. Sceno so naredili pri likovnemu krožku. Izbrali so najlepši izdelek, in sicer je bil to izdelek učenke Lare Lipnik. ki so ga potem povečali. Pri ozvočenju jim je letos pomagal učitelj fizike in tehnike Andrej Novljan. Poskrbel je za tehnični del izvedbe. Kakšna je bila vloga obeh organizatork? Nakup materiala, koordinacija vseh dejavnosti, priprava prireditve. Na vprašanje, ali bo Miklavžev sejem naslednje leto ponovljen, sem dobila enoglasen odgovor: "Seveda!" Gdč. Janja je dodala: "Že danes so se nama porodile nove ideje, kako stvari še izboljšati. Kajti zaradi res velikega obiska bi bil potreben večji prostor. Avla je premajhna. Ljudi je občutno več kot lani." Ga. Andreja je pohvalila učenke in učence: "To je aktivnost, ki učenke in učence oddelčne skupnosti med seboj poveže, tako resnično začutijo medsebojno pripadnost in povezanost. Učenci so res dobri organizatorji, zmenijo se med seboj in stvari speljejo do konca." Ob koncu sta obe organizatorki izrazili pohvalo tudi vsem razrednikom in razredničarkam za usmerjanje ter pomoč otrokom pri delu. Ko sem po končanem pogovoru stopila v šolsko avlo, je bilo v njej še vedno polno ljudi. Stojnice pa so bile bolj ali manj prazne. Glede na pozitiven odziv, ki je bil viden v polni šolski avli, prodanih izdelkih ter navdušenih organizatorkah, bo Miklavžev sejem prav gotovo postal tradicionalna oblika popestritve decembrskega dogajanja v Osnovni šoli Loiusa Adamiča. Mag. Branka Škufca SEJEM IN NOVOLETNA PRIREDITEV V POS ST. JURIJ Tudi v podružnični osnovni šoli Št. Jurij so pripravili novoletni sejem z novoletno prireditvijo. Obe dejavnosti sta potekali sedmega decembra s pričetkom ob peti uri popoldne. Sama sem prišla v šolo malce po peti uri. Na vratih je viselo vabilo za sejem in prireditev. Poleg tega še vabilo za vse dejavnosti, ki potekajo v decembru v matični Osnovni šoli Louisa Adamiča, na Tovarniški ulici. Ko sem vstopila v šolo, smo se obiskovalci lahko pred sprehodom med stojnicami okrepčali s čajem, ki so ga skuhali učenci in učenke. Po stopnicah sem se povzpela do hodnika, na katerem je bilo polno ljudi, ki so se gnetli ob že skoraj praznih stojnicah. Učenci in učenke so zagnano prodajali svoje izdelke. w Zavod ta prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentarca po stanh predpisih - izdelavo proiektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Naidclc nas na Taborski cesti .i v Grosupim m po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Ura se je bližala šesti popoldne. Odpravili smo se v športno dvorano, v kateri je potekala novoletna prireditev. Športna dvorana je bila povsem polna. Pohvalno, da so se starši v tolikšnem številu odzvali vabilu in s svojo prisotnostjo spodbujali in dajali podporo svojim otrokom med nastopanjem. Luči so ugasnile, le oder je ostal osvetljen. Pred našimi očmi seje začelo na osrednjem delu odvijati več kot eno-urno pestro dogajanje. Celoten potek sta preko zgodbice povezovala dva učenca. Otroški pevski zbor, ki ga vodi vzgojiteljica, ga. Irena Gran-da. se je predstavil s številnimi pesmimi. Nekatere pesmi so pope- strili z uporabo Orffovih instrumentov in plesom. Posamezni učenci in učenke so recitirali pesmi. Ana in Matic sta se predstavila z igranjem na violino, Jan je zaigral na trobento. Na odru sta se odvili tudi dve dramski igrici. Prvo, z naslovom Snežaki, so predstavili člani dramskega krožka (učenci prvega in drugega razreda), ki ga vodi ga. Saša Kastelic. Cesarjeva nova oblačila so zaigrali člani gledališkega krožka (tretješolci osemletke in devetlet-ke ter četrtošolci), ki deluje pod vodstvom ge. Irene Rakar. Vsak oddelek je pripravil nekaj točk, tako glasbenih kot recitacijskih. Tretješolci so se med drugim predstavili tudi z angleško pesmico. Program smo lahko spremljali na velikem platnu, za kar je poskrbela gdč. Zvonka Ziherl. Skratka, bogat in zanimiv program. Učiteljice so se resnično potrudile in dobro pripravile svoje učence in učenke. Glavna organizatorka prireditve je bila profesorica razrednega pouka, gdč. Polona Šeme. Po končani prireditvi mi je razložila, kako so se pripravljali na današnji dan: "Vsako leto v šoli pripravimo božično novoletno prireditev. Letos smo se učiteljice odločile, da bomo imele najprej novoletni sejem, nato prireditev. Moja naloga je bila, da sem sestavila vezni tekst med posameznimi točkami. Naredila sem tudi plakate in vabila." Izdelke za novoletni sejem so začeli pripravljati pred štirinajstimi dnevi. Prvi in drugi razredi so delali v okviru tehniških dni, ostali pri urah likovnega pouka. Izkupiček je namenjen skupnemu končnemu izletu vseh učencev in BOZICNO-NOVOLETNI SEJEM NA OŠ ŠMARJE-SAP Petkovega popoldneva, 2.12., je bilo v naši šoli prav živahno. Za prijetno vzdušje so poskrbeli učenci, učitelji ter seveda starši, ki so se v zavidljivo velikem številu odzvali našemu vabilu na božično-novoletni sejem. Vsak razred je imel svojo stojnico, ki so se šibile pod težo raznovrstnih izdelkov, ki so jih učenci izdelovali v šoli skupaj s svojimi učitelji, mnogim pa so se pri izdelovanju pridružili tudi starši, ki so se izkazali tako pri ustvarjanju kot pri kupovanju, nekateri pa so bili prav uspešni prodajalci. Izdelki so bili res raznoliki in uporabni v tem predbožičnem času, zato so se stojnice hitro praznile. Učenci so se izkazali kot izvrstni prodajalci, tako daje le malokomu uspelo mimo stojnice, ne da bi kaj kupil. Izkupiček je namenjen šolskemu skladu, zato smo vsi kupovali še z večjim veseljem. Ker je nakupovanje naporna dejavnost, so devetošolci pripravili lično restavracijo, v kateri so se mnogi predajali sladkim razvadam, dišeči kavi, pijači... Svečke, oranžno črna barva, prijetna glasba, prijazni natakarji ter natakarice so ustvarili res praznično vzdušje. Že tako čudovit dan smo zaključili s kratko kulturno prireditvijo. V njej so sodelovali le nekateri: pevski zborček, Dejan Vu-njak (bobni), Primož Bra-tun (violina), Mojca Ah-lin (flavta) Andraž Mehlin (harmonika), Nina Znidaršič (balet), pe-tošolke s hip-hop plesno točko ter devetošolci - plesalci ljudskih plesov. Povezovalki programa sta bili Tina Antolič in Maša Tiselj. S čarobno sceno, glasbo, plesom in izbrano poezijo smo želeli vsem nam in vam pričarati praznično vzdušje ter povedati, kako lepo je življenje. Tina je zaključila prireditev z besedami: »Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In še preden so se nas te besede dotaknile, nas je objela harmonija Mašinega glasu, ki je izzvenel v pesmi...naj sreča zaživi... In upam si trditi, da je v vseh nas, ki smo se trudili za ta dan, zažarela sreča. Prijetno utrujeni in, moramo priznati, prijetno presenečeni nad številnimi obiskovalci ter uspešno prodajo smo se odpravili domov. Taki trenutki so enkratni in neponovljivi... morda pa tudi ne. Bomo videli naslednje leto. Betka Jamnik Ste ob tem lahko ravnodušni -Foto Danica Mostar. i? 1. in 2. razredub so priskočili nap pomoč tudi starši. učenk. Kam se bodo odpravili, še ne vedo. Glavna organizatorka je po končani prireditvi z navdušenjem izrazila svoje mnenje: "Oddahnila sem si. Bilo je naporno. Skrbelo meje, kako bo, toda sedaj sem zelo zadovoljna." Skrb je bila povsem odveč, kajti zadovoljni obrazi vseh sodelujočih in vseh obiskovalcev so povedali vse. Besedilo in fotografije mag. Branka Škufca KU1 TI ID A TOMI W»i m - 3. del TURŠKE IN DRUGE NADLOGE, USKOKI IN PRAVLJIČNI KRALJ MATJAŽ Turških napadov na slovensko ozem (je je bilo v drugi polovici 15. stoletja že toliko, da jih kronisti zaradi pogostnosti vseh niso niti zapisovali. Kljub temu da so bile razmere moćno zaskrbljujoče, takratna oblast ni bila sposobna Iju di ustrezno zaščititi oziroma jih organizirati tako, da bi se sami primerno zaščitili. Še več: Nekdaj dokaj močni cerkveni organizaciji so graščaki prevzemali posvetno oblast, o čemer pričajo tudi teritorialno nesklenjena in nepovezana območja posesti posameznih rodbin in škofij. Med preprostim slovenskim verujočim ljudstvom pa je vedno bolj tlela želja, da bi se ubranili Turkov. Ob tem razmišljanju seje rodilo več različnih zgodb. Nekatere med njimi so bile resnične, druge so bile bolj naključne, tretje le legende in četrtim je bilo dodano mnogo ljudske domišljije, ki so postale čisto prave pravljice. Običajno so bile te zgodbe zelo težke in krvave, a so se zaključevale s srečnim koncem, čeprav je bilo resničnih zgodb s srečnim koncem zelo malo. Ena od takih zgodb, ki bolj diši po legendi kot resničnosti, je povezana s cerkvijo Marije Vnebovzete na Ptujski gori. Ptujska gora seje nekoč imenovala Milostna gora, v času vdora Turkov na to goro pa je Marija poskrbela, da se je nebo nad goro stemnilo inje postalo popolnoma megleno ter ljudi tako zaščitila pred Turki. Zato so goro okoliški ljudje poimenovali Črna gora. Turški vpadi pa so Ptujski Gori zares naredili veliko škode, o čemer piše tudi Paolo Santo-nino. Zato so cerkev pozneje obdali z visokim obzidjem, kamor so se lahko zatekali okoliški prebivalci pred večkratnimi pohodi krvoločnih napadalcev. Kar nekaj različnih pravljic je tudi o kralju Matjažu. Med podobnimi motivi na različnih krajih se pojavlja zgodba, ko so Turki hoteli vdreti kar s konji v nekatere cerkve, pa se jim je cerkveni prag pod konjskimi kopiti tako po-greznil, da so se konji tega prestrašili, se dvignili v zrak in običajno vrgli svojega podivjanega jezdeca na tla, da so ga nato branilci potolkli ali pa se morija v tistem trenutku za branilce in ostale zatečene za cerkvenimi zidovi vsaj ni nadaljevala. Iz teh zgodb pa se zelo dobro prepozna verovanje ljudi v dobro in temeljne vrednote, iz katerega so črpali moč in jo nato tudi vedno bolj uresničevali v neposrednih fizičnih in organizacijskih prizadevanjih za uspešno obrambo pred Turki. Dokumenti namreč kažejo, da cesarska vlada v tem obdobju ni poslala kakšnih posebnih vojaških okrepitev za obrambo pred Turki. Uvedla je le še dodaten turški davek. Davek pa so namesto za obnovo in obrambo dežele porabili večinoma za kritje cesarjevih dolgov. V tem času pa je na Hrvaškem prišlo med grofi iz Krupe in Frankopani do neverjetnih zavidanj med seboj, ki so pripeljala celo tako daleč, da so drug drugemu s silo poskušali odvzeti oblast. Ker se grofje iz Krupe niso mogli upirati nasprotnikom, so iskali pomoč pri Turkih. Turkom pa je bilo to zelo všeč, saj so s tem dobili še boljšo priložnost za pohode na Hrvaško, Štajersko, Koroško in Kranjsko. Pod vodstvom krupskih grofov so tako Turki prišli na Kranjsko, upepelili Stično, morili po Krasu in odšli do Iga in Preserja. V kroniki župnije Dravlje zasledimo, da je bil eden od številnih turških vpadov istega leta na območju sedanje Šiške. Turki so si v bližini izkopali jamo in vanjo postavili tabor z okopi in od tam hodil na ropanje, požige in ubijanje v sosednje kraje. Še danes se ta kraj imenuje Na jami. Požgali so tudi cerkev sv. Petra v Ljubljani. Sicer so branitelji streljali s topovi po Turkih z ljubljanskega gradu, a ni preveč zaleglo. Pred turškimi hordami pa so bežali tudi prebivalci Srbije in se naselili večinoma na območju Dinarskega gorovja do Reke, Gorskega Kotarja, Karlovca in po ozemlju Istre in Dalmacije, ki sta spadali pod Beneško republiko. Njihova naselitev je zajela tudi širok prostor od Ptujskega polja preko Bele Krajine in Dolenjske po dolini reke Krke do No- tranjske in Krasa. Njihov beg se je začel že v 15. stoletju, največ pa jih je »uskočilo« v 16. stoletju, nekaj tudi v 17. Večinoma so se ti ljudje že samostojno branili pred Turki, nekaj se jih je organiziralo tudi v cesarskih vojaških enotah. Imeli pa so tudi svoje dokaj čudne navade, ki so domačinom povzročale še dodatne preglavice. Velik del današnjih slovenskih priimkov na -ič je »dediščina« tega zgodovinskega obdobja. Ker so bili večinoma naseljeni raztreseno med sta-roselsko prebivalstvo, so se v glavnem asimilirali. Naseljevali so se v krajih z . opustelimi kmetijami. Okrog leta 1500 so se razširili v okolici Postojne, po Tržaškem Krasu, na Goriškem, vse do Fur-lanije - največ se jih je naselilo okrog Prema in Pivke, pozneje tudi v Kostelu. Že od 70-tih let 15. stoletja se razširjajo prebivalci s priimki Hrovat, Hrovatin, Bezjak. Bizjak, Vizjak, Vlah, Lah, Bošnjak, Vošnjak, Skok, Skuk, Turk, Prebeg. Primanjkljaj delovne sile na Slovenskem, ki je bil posledica pustošenja Turkov in njihovih pomagačev, so zemljiški gospodje zapolnjevali delno z domačini, ki bi bili sicer prebivalstveni višek (saj je še vedno veljalo osnovno načelo, da kmetijo prevzema le najstarejši sin), delno pa z naseljevanjem Uskokov ozira ma po slovensko Bezjakov. Po letu 1471 so se cesar in deželni stanovi vendarle začeli nekoliko resneje pogovarjati o obrambi pred Turki. Poskrbeli so. da so ljudje začeli z gradnjo obzidij okoli cerkva, samostanov in gradov. Med obsežnejšimi obrambnimi ukrepi, pri katerih so morali sodelovati podložniki, je bilo tudi utrjevanje mest. Ker je cesar Friderik III. želel zgraditi utrjeni pas ob slovensko-hrvaški meji, je tega leta podelil mestne privilegije Kočevju. Leta 1472 so Turki na Slovensko prišli kar nekajkrat. Na Kranjsko so spet prišli po dolini reke Krke in pot nadaljevali do Ljubljane. Po vsej verjetnosti je bila tega leta požgana vas Luče, čeprav bolj natančno o tem tragičnem dogodku Valvasor pri zgodovini gradu Boštanj v Slavi vojvodine Kranjske ne poroča, drugih virov pa ni. Lučani so se skrili v bližnjo kraško jamo Stari grad, a so jih Turki izsledili. Nad jamo so zažgali drva in tako so se vsi zadušili. Rešil se je le eden s priimkom Pangt - Pajk. Tega leta so požgali tudi cerkev v Cerknici. Turki so tega leta divjali tudi po Ruju, Mariboru, Slovenj Gradcu, druga skupina pa je razgrajala in morila po Slovenskem primorju - Ćićariji, Kopru, Trstu, Gorici in (italijanskem) Tržiču. 1473 so Turki čez Žumberak ponovno drli čez slovensko ozemlje - čez Trebnje v Ljubljano. Nato je drhal divjala po dolini Kokre čez Jezersko in od-divjala na Koroško v Celovec, pa v Pod-juno ter nato na Slovenj Gradec, Vitanje, Konjice. Celje, Šentjur in Podsre-do na Hrvaško. Tega leta so požgali tudi grad Klevevž, ki je bil nekoč v lasti frei-sinške škofije. Jože Miklič (se nadaljuje) SLIKA LEVO ZGORAJ: Ilustracija iz pravljice o Kralju Matjažu in vozniku. SLIKA SPODAJ: Kočevje je dobilo mestne pravice leta 1471 zaradi obrambe pred Turki. KARTA ZGORAJ: Razdeljeno slovensko ozemlje v nepovezanih pomerijih posameznih fevdalcev v 15. stoletju se dolgo ni bilo sposobno organizirati v učinkovito obrambo pred Turki. SLIKA SPODAJ: Turki so Stično upepelili leta 1471, rama f# i\9.?^ air-DQ'iD aivnniti itf-vliuttoT t) rmi- ijrrtmric unniv^. ^miiiruiuriiuitovu Napis, ki govori, da so dan pred zato so jo menihi nato močno praznovanjem sv. Mihaela leta 1472 utrdili s tabornim obzidjem. Turki v Cerknici požgali cerkev. KARTOGRAFSKA PODLAGA: PREGLEDNA KARTA M 1: 500.000. MOP-GEODETSKA UPRAVA RS, 2005 KULTURA O) ali: »Pravljice«, ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak šte- vilnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajev-ni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, OO jim prisluhnite! I BOŽIČ ^ Že po slabih treh tednih dela v Iraku je leta 1981 po zaprašenem in vetrovnem gradbišču P 200 D neopazno med nas prišel tudi božič. V arabskem svetu ne praznujejo božiča, čeprav je Jezus v muslimanstvu eden izmed prerokov. Na samem gradbišču pa tudi ni bilo mogoče pričakovati, da bi bo-žič kakorkoli praznovali. Za nekatere posamezne sodelavce sem vedel, da so kr-ščansko verni, vendar tega v službi nismo izkazovali, še posebej ne v Iraku, saj je bil naš takratni družbeni sistem le dobro leto in pol po Titovi smrti poln komunistič-ne prenove (»Druže Tito. mi ti se kunemo...«) in bi si s takim ravnanjem samo še \g* nakopali dodatnih sitnosti, ki pa jih je bilo že tako in tako dovolj. Med višjimi kadri na iraškem gradbišču se je znašel tudi diplomirani inženir Jože b Duhovnik, ki je bil po značaju čisto drugačen od ostalih šefov. Z njim sem se ved-no lahko pogovarjal na enakovredni ravni. Takih ljudi sem na SCT-jevih gradbiščih t^f srečal le toliko, da bi jih lahko preštel na prste. Morda je bil njemu še najbolj podo-ben generalni direktor, ki me je pred dobrimi tremi leti sprejel še v takratnem podjetju Slovenija ceste, starejši gospod Gajšek. Na prvo gradbišče me je poslal na cesto od Mokronoga do Tržišča proti Sevnici. Na tej cesti pa je bil prvi vodja gradbišča prav Jože Duhovnik. Z Jožefom sva se nato dokaj dobro spoznala na različnih gradbiščih po Sloveniji. Naj omenim, da še danes ne morem pozabiti, kako seje gospod Gajšek kot direktor pripeljal na gradbišče, vzel škornje iz prtljažnika in se povzpel po razmočeni ilovnati brezini na rob useka, s katerega sem zakoličeval os ceste. Stisk roke in par besed - dovolj, da človek dela z veseljem v takem podjetju. Žal, je že čez nekaj mesecev odšel v pokoj. Ob obnovi letališča Brnik sredi leta 1978 pa sem prvič od daleč videl novega generalnega direktorja Ivana Zidarja, s katerim pa nisem imel nato v desetih letih zaposlitve pri SCT-ju nikoli priložnosti spregovoriti niti besede, četudi sva se kje na kakšnem gradbišču naključno srečala. V Iraku pa sem že pred Duhovnikovim prihodom od geometra Janeza Rozmana zvedel, da je Jože eden od tistih znanih Duhovnikov, ki so v sorodu z nekdanjim tovarnarjem Rozmanom. Janez Rozman in Jože Duhovnik sta bila bratranca, njun stric Rozman, pa je bil pred drugo svetovno vojno lastnik ljubljanske kemične tovarne Ilirija. Tovarnarje imel zgrajeno tudi vilo ob Jamovi cesti, ki je bila po vojni podržavljena s tovarno vred. 0 sami nacionalizaciji in postopku, kako je Vida Tomšičeva izselila mlado družino Rozmanovih iz aristokratsko in lepo urejene vile v zanikrno vlažno kletno stanovanje starega stanovanjskega bloka pa mi je povedala sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ostarela gospa - sama tovarnarjeva žena, ko so dobili ugodno rešeno odločbo o denacionalizaciji prav tiste vile, v kateri sem nato kot zaposlen delal od decembra 1987 do maja 1997. Tu bom samo na kratko zapisal »moj finale« po desetih letih dela v tem inštitutu. Ker vodilnim nisem lezel v zadnjo plat in ker sem se po devetdesetem letu ukvarjal tudi (po njihovem mnenju) z »napačno politiko« na občinski ravni, sem se že v začetku leta 1994 znašel najprej na seznamu za prisilni dopust, nato v naslednjem letu za več kot 40 %-no znižanje plače, v tretje pa so me poslali leta 1997 celo na šestmesečno čakanje na delo, pa čeprav sem takoj po prejemu odločbe moral nazaj na delo in delati povprečno več kot deset ur na dan. Ker so bile zadeve povezane tudi z manipuliranjem in izsiljevanjem, da naj podpišem fiktivno odločbo o čakanju za pol leta nazaj, sem se nato odločno uprl in odločil, da grem dejansko na čakanje, pred iztekom čakanja na delo pa sem si že sam priskrbel novo službo, tako da temu na pol sprivatiziranemu javnemu zavodu ni bilo treba izplačati nikakršne odpravnine. Če sem čisto iskren, sem »svoj finale« predvidel že ob prvem prisilnem dopustu. Zato sem ves čas stoično iskal zlato rezervo glede nove zaposlitve. Po mojem odhodu iz Urbanističnega inštituta pa seje kljub vsem manipulacijam moral Inštitut izseliti iz Rozmanove vile. Še prej pa so ga nekateri vodilni arhitekti zelo prikrito privatiziran, iz katerega je nastal nov inštitut in vzporedna d.o.o. firma, ki deluje še danes na dveh stolčkih in kuje na podlagi starih javnih referenc zasebne dobičke. O tej zgodbi se bom nekoliko bolj razpisal, ko »se bom nato čez 7 let zaposlil« v tem inštitutu. Zato se vrnimo v Irak! Smo v letu 1981 - december, tik pred božičem. Na božični večer je padel prvi dež. To je bilo tudi vse, kar se je tistega dne posebnega lahko zgodilo, saj vzdušje na gradbišču ni v ničemer kazalo, da bi božič kdorkoli kakorkoli praznovali - ne z omembo, še manj s čestitko. Pri večerji je Jože Duhovnik ob dolgi mizi sedel sam. kljub temu da je bilo nekaj miz stran kar nekaj šefov »njegovega kalibra«. Najbrž so že kaj drugega vedeli, česar jaz še nisem. Na obrazu se je Jožetu videlo, da je zaskrbljen, čeprav je bil vesele narave in ponavadi optimistično razpoložen. Usedel sem se poleg njega in po-kramljala sva. Kar naenkrat je bruhnilo z njega: »Ne vem, kaj bi Zidar rad od mene? Da delam čudeže?« Trdnem možu, z raznimi znanji in preizkušnjami, seje v grlu ustavil cmok. Beseda je zastala. Voščila sva si le še lahko noč. Že čez nekaj dni je odletel z letalom nazaj v domovino in kmalu za tem zapustil SCT. Odšel je v Komunalno podjetje Domžale za direktorja, več let pa je bil tudi direktor Strojne tovarne Trbovlje. Bolj kot sem premleval, manj mi je bilo jasno. Jasno je bilo le to, da nekdo v ozadju vleče zelo močne in nepredvidljive karte. Kakšne bodo žrtve? Zakaj? Ali je to sploh prav, če pa se od tajnega sporazuma na zvezni ravni pa prek FDSP-ja in predaje posla ni nihče o ničemer pred začetkom organiziranja tega gradbišča pošteno potrudil. Zdaj, ko bi morala dela steči, smo se ukvarjali z najbolj osnovnimi pojmi, kot prvošolčki v gradbeništvu. In poleg tega so nas teh osnov učili Arabci, kot da bi se prvič znašli na kakšnem gradbišču! Vse delati iz rok v usta, po balkansko, po jugoslovansko! Pri tem pa vodstvo iz ozadja na pamet strelja žrtvena jagnjeta! »Partijske metode, in nič drugega,« sem ugotavljal sam pri sebi. Šele tedaj sem se prvič močneje zavedel očetove pripombe, ko sem mu pred dobrimi tremi leti sporočil, da nameravam zamenjati službo in oditi s takratne občinske Geodetske uprave Grosuplje. Ko sem mu povedal, da grem v cestarsko firmo, meje nejevoljno pogledal in dejal: »Zdaj greš iz dežja pod kap.« Kot zaposleni v gradbeništvu je namreč zelo dobro vedel, da ima v tej firmi glavne niti v rokah Ivan Maček - Matija že vse od njenih začetkov. Zelo dobro pa je tudi vedel, kakšne svinjarije je Maček počel po drugi svetovni vojni kot šef zloglasne in krvave OZNE in da so njegove lovke razpredene še vedno v gradbeni branži, za katero je bil prav on posebej zadolžen po koncu vojne. Zato je tudi večina ljudi v teh firmah, s katerimi sem prihajal v nekoliko tesnejši stik, bila le oaza iluzij sredi grobe puščavske realnosti. Ostali so bili usmerjeni v partijski tok. Med njimi so bili nekateri veliki karieristi, drugi pa so raje delovali po vrtičkarskih metodah - vsak bolj zase ali so se navezovali na kakšne šefiče, od katerih so imeli take ali drugačne osebne koristi. Ostali smo bili navadna raja. Toda oče je bil takrat že več kot tri leta v grobu... Bil je najbolj blaten božič, kar sem jih doživel v življenju. Pa ne samo na zunaj! Tudi na znotraj sem se počutil izredno praznega, povoženega, nemočnega in nepotrebnega. Vse je izpuhtelo. Ničesar ni bilo: ne prijateljev, ne pravih sodelavcev, ne domačih, ne mladega družinskega gnezdeča. Še tiste drobne bilke so izginjale iz dneva v dan v vedno bolj razmočeno blato. Po eni strani pa je bilo to tudi dobro, da sem se sploh zavedel, kje sem. Jože Miklič (se nadaljuje) PREDSTAVITEV KNJIG DR. IVANA STOPARJA DRI V OSREDNJI SLOVENIJI V četrtek, 1. decembra zvečer, so zaposleni napovedali, da bo v Knjižnico Grosuplje na začasni lokaciji prišel avtor številnih knjig, prispevkov in televizijskih oddaj o gradovih na Slovenskem, dr. Ivan Stopar. Pred kratkim je dr. Stopar izdal novo knjigo Svet viteštva. Knjiga je prvi del načrtovane trilogije, ki skuša osvetliti življenje na gradovih in ljudi s kulturno-zgodovinskega vidika. Predstavlja graščake in ostalo osebje na gradu z njihove dobre in zle podobe. Predvsem pa osvetljuje sporočila iz starodavnih virov in pričevanj in poudarja vse tisto, kar nas že od nekdaj povezuje z Evropo in nas označuje in opredeljuje kot njen sestavni del. V nadaljevanju sta predvideni še dve knjigi, ki bosta spregovorili o grajski arhitekturi ter o bojevanju. Ker je tega dne dr. Stopar zbolel, je knjigo predstavil njegov sodelavec, arheolog, kastelolog in umetnostni zgodovinar Igor Sapač. Poleg te knjige je predstavil tudi nekaj iz vsebine predhodno izdanih knjig Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - II. Dolenjska, še posebej iz četrte knjige, ki zajema gradove med Igom, Ribnico in Kočevjem. V tej knjigi so večinoma zajete tudi grajske stavbe v prostoru naše občine. Svet viteštva in gradov sta bila v polpreteklosti zaradi družbenega sistema načrtno odrinjena in marsikje prepuščena v pozabo in propadanje. Na srečo pa seje v zadnjih letih zanimanje evropskega človeka vedno bolj začelo usmerjati v srednji vek, ki nam kljub modernim časom lahko ponudi vrsto praktičnih odgovorov za današnje življenje. V to zanimanje sodijo tudi ponatisi starih knjig. K boljšemu prepoznavanju srednjega veka pa je pripomogla tudi arheologija, ki odslej raziskuje tudi obdobje srednjega veka in ne samo, tako kot včasih, antično in prazgodovinsko obdobje. V knjigi Svet viteštva je dr. Stopar veliko napisal o vsakodnevnih opravilih, o udvorljivem in včasih prezirljivem odnosu do žensk, o običajih prijeđi, o jedilnikih, pa tudi o slavjih in turnirjih. Po vitezežkih turnirjih je na primer najbolj slaven in izpostavljen prav Gašper Lamberg(er), sorodnik boštanjskih Lambergov. Zanimivo je tudi poglavje, ki govori o lovu. Naj naštejem še nekaj naslovov iz knjige: Vitezova prisega, Med srčnostjo in krutostjo, Drobni predmeti vsakdana, Ko minezengerji (sredjeveški popotni pesniki in glasbeniki) potrkajo na duri in Nič ni zastonj. Iz slednjega poglavja je na primer razvidno, koliko je življenje poleg podložniškega oziroma tlačanskega dela (s katerim seje v bližnji preteklosti močno pretiravalo) na gradovih graščake tudi stalo. Še posebej se je Igor Sapač ustavil ob čušperškem Staremu gradu, ki je bil ena najpomembnejših utrjenih grajskih stavb v srednjem veku in središče grofov Ortenburžanov. Po Čušperku so se pri gradnji zgledovali celo celjski grofje. Zajemal je obširno posest skoraj cele Dolenjske od Ljubljane do Kočevske. Bil je pravzaprav izhodišče za kolonizacijo celotne kočevske pokrajine. In čeprav je začel propadati že koncem 16. ali v začetku 17. stoletja, je bila sreča v tem, da je grad nekoliko odmaknjen in ga niso v nadaljnjih stoletjih ljudje nato razrušili in uporabili za novogradnje. Tako Igor pravi, da bodo razvaline verjetno dale še marsikateri odgovor o nekdanjem življenju v tem gradu. Vidno mesto v teh zgodbah ima tudi eminentni renesančni dvorec Boštanj, ki je doživel zelo žalosten konec med in po drugi svetovni vojni. V sklop zanimivih dvorcev v našem prostoru pa spada tudi rojstni grad ameriško-sloven-skega pisatelja Louisa Adamiča Praproče. Predavatelj je nato odgovarjal prisotnim, ki so se stiskali v ozki sobici in delno tudi pri vhodnih vratih 2. nadstropja nekdanje občine. Tako je ga. Men-cinova spraševala o dveh pozabljenih gradovih na Koščakovem oziroma Brinj-skem hribu in na dupliškem hribu Gradjek, za katere pa avtor meni, da so bila to gradišča še izpred časov srednjega veka. Etnolog dr. Boris Kuhar je imel že priložnost knjigo prebrati, zato je tudi kot odličen kuhar in poznavalec starih kuharskih receptov ob pohvali predlagal, naj g. Sapač predstavi nekdanji bonton pri jedi, ki je izzvenel še vedno aktualno. Na vprašanje Braneta Žitnika o možnem sožitju med preprostim kmečkim prebivalstvom in grajskimi, katerega pa v polpreteklosti nis(m)o smeli prav spoznati, je predavatelj povedal: »Treba je vedeti, da je obdobje, okoli 800 let, zelo dolgo obdobje. Bila so tudi nihanja. V času turških vpadov so bili davki največji. Graščaki tega denarja niso bili zmožni zbrati sami skupaj. Zato so pritiskali na svoje tlačane, da so denar oddajali na primer za Vojno krajino. Pritiski so bili veliki in zato so bili takrat tudi največji kmečki upori. Spet v drugih obdobjih pa je bilo teh pritiskov manj. Bilo pa je večkrat odvisno tudi od samih graščakov. Na primer: V rodbini Zois, v kateri je živel tudi Žiga Zois, so gradili cel grajski park z ribniki. Graš-čakje hotel, da mu tlačani gradijo ribnike. Le-ti pa so se mu uprli, ker jim tega ni predpisoval urbar. Pa to ni bil kot nek oborožen upor, ampak so napisali pismo prek svojega svetnika cesarju na Dunaju in so zmagali... Razni vplivi so se v našem prostoru vedno mešali. Nikoli ni bilo nekih ce-zur (zarez, odmorov). 19. stoletje pa je poskušalo poudariti neko umetno razliko... Ampak, če gledamo v 18. stoletju barok v Ljubljani, so se v njem prepoznali vplivi dveh centrov - Benetk in Dunaja. Na vsakih nekaj deset let se je vpliv tudi zamenjal. Tako lahko rečemo, da neke čiste slovenske umetnosti ni. Nekaj časa je bil poudarjen beneški, nekaj časa dunajski, nekaj časa francoski vpliv, ampak tako je bilo večinoma v vsej Evropi. Barok, kot neka iznajdba Rima, je bil prenesen v Avstrijo. Drug problem pri teh graščakih in tlačanih pa je v tem, da so jih naši zgodovinarji v povojnem obdobju morali prikazati v zelo temni luči. Gradovi oziroma rezidence so bili po letu 1848 že obsojeni na propad, saj dolgoročno ni bilo možnosti, da bi takšni kompleksi preživeli zaradi agrarne reforme. Recimo: Grad Boštanj bi kljub požigu lahko še vedno nekako živel. Tudi Turjak, Hasberg, Planina pri Sevnici, pa mogoče Soteska ob Krki, saj niso bili požga-ni iz nekih vojaških razlogov, ampak le kot simbol takratne zmage. Boštanj je ob požigu relativno malo pogorel. Največ ga je bilo podrtega med leti 1955 do leta 1960 iz ideoloških političnih razlogov...« Sicer pa je bilo v prostoru naše občine nekoč šest grajskih stavb (Brinje -mlin in dvorec, Čušperk - stari grad in novi dvorec v vasi Čušperk, Praproče, Zavrh pri Sp. Slivnici in Železnica). Poleg teh lahko štejemo kot dva »kmečka gradova« še Tabor Cerovo in Turenček v Šmarju-Sapu. V neposredni bližini našega prostora pa so nedvomno zanimivi še Turjaški grad, grad Lisičje, Pijava Gorica, Rakovnik, Ortnek in Kočevje, kar trije gradovi na Igu, pa tudi trije gradovi v Višnji Gori ter grad Podsmreka, Krka, Dobrepolje in verjetno še kateri. Kot zanimivost naj dodam, da seje Igor kot Mariborčan odločil za obdelavo dolenjskih gradov in da je iz te obdelave opravil tudi diplomo. Pravi pa, da se je za to odločil, ker so bili ti gradovi do zdaj najmanj obdelani in ker jih je sorazmerno veliko, pa čeprav so mnogi v zelo slabem stanju ali so že uničeni. Neobjavljenega gradiva iz diplome ima še ogromno in samo upamo lahko, da bo kdaj toliko denarja, da bomo lahko prebrali te njegove strokovne ugo- Poslušalci zanimivih predavanj se morajo zdaj na rezervni tovitve. lokaciji Knjižnice Grosuplje stiskati v majhnih sobah in na Jože Miklič hodniku. Tako naj bi izgledal po Sapačevi rekonstrukciji Stari grad Čušperk. Igor Sapač, aksonometrična rekonstrukcija baročnega dvorca Praproče. Med nekdanjimi arkadami boštanjskega gradu v 1. etaži. Viteški spopad Gašperja Lambergerja z Antonom Amannom na dunajskem turnirju, ki ga je organiziral cesar Maksimiljan. KULTURA pcw5 k® mmji yp l_DLV Priznam, naslov je nekoliko nenavaden, vendar pristen. Povzetje po stari pregovorni primerljivki, nekdaj dobro znani daleč naokoli. V domači vasi in bližnjih vaseh jo nisem nikoli slišal. Zanjo sem zvedel daleč proč, v Poljani pri Ortneku. Sovaščanu Pečkovemu Andreju pa je prvič prišla na uho celo v Mariboru, ko je tam »služil cesarja«. Mimoidočim je morala pasti v oči nenavadna lega selišča: glavnina na lepo zaobljenem griču, nekaj na sosednji vzpetini, ostanek pa v dolinici med njima. Bilo ga je povsod nekaj, torej »glih prav«, pa so mu nekoč davno prislonili ta slikoviti rek. Vendar danes ne bi o tem. Rajši se pomenimo, kako je nastalo težko razložlji-vo ime Lipljene. Že v sestavku o skrivnostnem imenu Grosuplje sem omenil, da ima ime moje domače vasi glasovno sorodnost z imenom občinske metropole. Tedaj sem med pojasnili poskušal nekoliko natančneje razložiti merila, ki nam pomagajo preveriti, če je razlaga o izvoru imena pravilna ali ne. V grosupeljskem primeru je bila bilanca v vseh šestih točkah pozitivna. Priznati moram, da sem tedaj pozabil dodati še sedmi kriterij - pogostost imena. Toponimi, ki so nastali z zlivanjem dveh ali več manj znanih izrazov in so ob tem doživeli še glasovno redukcijo, so namreč silno redki. Kdor bi se rad o tem prepričal, naj vzame v roke natančen zemljevid ali krajevni leksikon; Grosuplja ne bo našel, še podobno ime težko. Sedaj pa poženimo skozi vseh sedem rešet še ime za Lipljene! 1. STAREJŠA ZGODOVINA PODOUA Škocjansko podolje, v katerem ležita obe Lipljeni, je bilo zagotovo naseljeno že v starejši železni dobi. To dokazujejo stari grobovi, gradišča, ostanki železarske dejavnost iz različnih dob, obredne tičnice in drugi sledovi obrambnega, gospodarskega in duhovnega življenja prednamcev. Svoje sledi sta pustila tudi rimska doba in srednji vek. Ljudje so tod potemtakem živeli nepretrgoma, ves čas. Razmere so bile podobne kot na Grosupeljskem, le da je bilo območje okoli Travnega Luba zaradi antične državne ceste bolj prepišno in bolj izpostavljeno raznim vojskam. Sicer je tudi Škocjansko podolje v antiki prepredalo več poti, vendar niso bile strateško tako pomembne in zato manj prometne. Ena izmed poti je prihajala tudi z Grosupeljskega. Naselje, ki ga danes imenujemo Male Lipljene, je zagotovo obstajalo že v prazgodovinskem času. Kdaj je selišče dobilo današnje ime, ne vemo zanesljivo. Dopustiti smemo realno možnost, da je nastalo že pred rimsko dobo ali v času rimske zasedbe, verjetno v širšem sočasju s Travnim Lubom. 2. SPLOŠNA IZHODIŠČA ZA POIMENOVANJE KRAJEV Glede na relativno bližino Grosupeljskega in Škocjanskega smemo za obe območji uporabiti skoraj enake prvine za poimenovanje krajev. Tudi tu je med izhodišči na prvem mestu površinska oblikovanost krajine v povezavi z vsebino tal, sledijo rastline trajnice, človeška dejavnost in živali. Majhna zastopanost živali v krajevnih imenih (nekaj več jih je med ledinskimi), nas ne sme presenečati. Živali so mobilne in manj opazne, zato ne sooblikujejo podobo krajine, kot to delajo na primer drevesne trajnice. Tu velja pripomniti še tole; razlagalci krajevnih imen so dostikrat v zmoti, ko mislijo, da je »živalski« toponim povzet po bivališču določene živalske vrste. »Živalsko« ime največkrat nastane zaradi podobnosti vzpetine z živalsko podobo ali zaradi podobnosti z delom živalskega telesa, na primer Zajčji hrbec, Kočevski Rog, Jelenov žleb in podobno. Redka izjema med temi imeni je nemara naša Medvedica, morda tudi bližnji Srnjak. Pozneje bomo videli, da je ime Lipljene nastalo z zlitjem dveh imenskih prvin: prva sestavina je leb (natančneje leb) torej iz kategorije najpogosteje uporabljenih prvin, druga sestavina so poljane, kombinacija površinske oblikovanosti in človeškega posega. Leb oziroma leb sta iz skupine imen za vzpetine, ki smo jih spoznali skupaj z grosupeljskim lubom. Nov izraz pa so poljane (narečno palene). Ljudje so jih naredili tako, da so požgali (po starem palili) grmovje in na pridobljeni grudi posejali rastlinske kulture. Danes ta starodavni agrotehnični ukrep imenujemo požigalništvo. Izraz v domači govorici še danes uporabljamo; na primer pripaljeni lasje, pripaljena jed, polenta (palenta), pa tudi: »Taje malo pripaljen,« (prismojen, prismuknjen). 3. PISANI VIRI Prva pisna omemba imena je v vladarski listini iz leta 1058. Zapisano je kot Lipnack. Nevešč zapisovalec je najverjetneje ime germaniziral iz »v Liplenah«, na kar lahko sklepamo iz ostalega teksta v dokumentu. Da gre res za naše Lipljene, pričajo navedena imena drugih krajev v soseščini, ki pa so tudi »grdo spačena«. Prva pisna omemba imena je potemtakem vsaj sto let starejša od »Grassluba«. In še nekaj: potujčevalec slovenskega izvirnika sploh ni prevedel, kot je to storil v grosupeljskem primeru, temveč ga je v nemško le pregnetel. To je storil iz ležernosti ali pa ni zaznal prvinskih sestavin v imenu. Enako so ravnali tudi novoveški katastrski zapisovalci imena. Ti so Male Lipljene zapisali kot Klein Liplein. Vse to kaže, da so Lipljene imensko verjetno nekaj starejše o Grosupljega. Najstarejši lipljen-ski zapis imena nam potemtakem ne omogoča drugotnega prevoda v slovenščino, kot smo to zlahka storili v grosupeljskem primeru. 4. USTNA IZROČILA 0 IMENU Ljudje iz širšega območja v splošnem pogovoru niso razlikovali Velikih in Malih Lipljen. Dejali so: »Grem v Liplene«, »To sem zvedel v Liplenih«, »Li-penci že orjejo«, in podobno. Šele ob natančni opredelitvi so uporabili pridevnika Male in Velike. Ta okoliščina, tisoč let star pisni vir in še nekatera druga znamenja kažejo, da je bilo to selišče nekoč davno razpotegnjeno, vendar enotno. Nekako tako kot sosednja Medvedica, ki jo sestavlja več zaselkov, brez izrazitega jedra. Po vsej verjetnosti so bile prvotno redko poseljene skoraj vse oblaste vzpetine - le bi, Eden od osrednjih lebov, nekako sredi med obema Lipljenama, se še danes imenuje Roje (na Rojah). Ker so bile vzpetine s tem imenom tudi drugod obrambno utrjene, smemo domnevati, da je bilo tu prvotno središče enotnih Lipljen. Očitno se je nekoliko kasneje težišče premaknilo proti jugu na leb, kjer se danes razprostirajo Male Lipljene. Terenske razmere, arheološke najdbe, ledinska imena (Na straži, V kotu) potrjujejo, da je bilo naselje v prazgodovini, morda tudi pozneje, dobro utrjeno. Premik obrambnega središča z Roj na malolip-Ijenski leb so najverjetneje narekovale ugodne naravne danosti in intenzivnejša železarska dejavnost v tem predelu. 0 slednji pričajo številni ugaski, pobeglo železo in druga znamenja starodavne črne metalurgije. 5. PRIMERJAVA S PODOBNIMI IMENI Nižje oblaste vzpetine lobi (pomanjševalnica lobčki) se v naravi kažejo v več variacijah, ki jim zvesto sledijo tudi imenski različki. Tako poleg lo-bov poznamo še lube, lebe in njihove posebne različke lebe. Z lebi so naši predniki poimenovali oblaste vzpetine, ki imajo z ene strani skoraj ra- ven pristop. Glas e je že močno pozabljen in ga dandanes samega zase težko izgovorimo. Še najbolj se mu približamo, če pripravimo usta za »e«, izgovorimo pa »i«. V izvirni obliki ga lepo slišimo v besedi jerbas (jerbas) in v imenu Jerca (Jerca). Prvovrstno dokazilo za pravilno poimenovanje lipljenskih lobov je studenec Lebica. nad katerim se vije tudi klanec z enakim imenom. Starejši domačini ime izgovarjamo tako, da se starodavni e sliši povsem razločno, torej Lebica. Krajevna imena, izhajajoča iz oblastih vzpetin, sem naštel že pri razvozlavanju grosupeljskega imena, zato jih ob tej priliki ne kaže ponavljati. Spomnim naj le na narečno Leblano ali celo na Leblano. Poljan, ki so glasovno zajete v imenu Lipljene, je na Slovenskem nič koliko. Naštel bom samo tri najbližje: Velike Poljane, Poljane pri Stični, Poljane pri Žužemberku. Starejši domačini jim v narečnem govoru vedno pravijo Palene, kar jasno kaže na njihov izvor. 6. DOMAČA IMENA IN PRIIMKI Prva sestavina imena iz družine lobov je imensko že dovolj obdelana v sestavku o Grosupljem. Druga sestavina v lipljenskem primeru, poljana (-e), pa je dala pogost priimek, domače ime ali ime vaške pripadnosti, to je Poljanec (narečno Palene). Ponekod seje Poljana (Palena), glasovno skrajšala v Polje (narečno Pule), kar je dalo spet novo inačico krajevnih imen in priimkov. 7. POGOSTOST IMENA Na Slovenskem ni Lipljenam enakega imena. Glasovno se jim še najbolj približajo tri vasice z imenom Liplje: ena je na Notranjskem, druga na Gorenjskem in tretja na Štajerskem. Kakšno je njihovo imensko izhodišče, mi ni znano. Vse to potrjuje, da je ime za Lipljene nastalo z zlitjem dveh starinskih Izraznih prvin, kar je, razumljivo, redek pojav; verjetnost, da bi še kje prišlo do sinteze enakih imenskih sestavin, je namreč majhna. Taka imena so nastajala v sivi davnini, koje naš jezik imel še veliko ustvarjalno prožnost. Na drugi strani pa imamo celo rešto krajevnih imen, za katere je povsem očitno, da so nastala po rastiščih lipe. Ta imena so potemtakem čistega »rastlinskega« izvora. POVZETEK Za povzetek o vsem povedanem bom uporabil grafični zapis, nekakšno enačbo, ki bo na pregleden način pokazala, kako sta se imenski sestavini zlili v enotno ime LIPUENE. LIB(E) (šepristnejšelebe) + (PA)LENE ■> LIPLENE LEBASTE (oblaste) POLJANE (požigalniška polja) LIPL(J)ENE »Matematični« zapis terja kajpak še nekaj dodatnih pojasnil: 1. Zlitje imen je pripeljalo do izpada zadnjega vokala v prvi sestavini in prvih dveh glasov v drugi sestavini. 2. Glas »B« v pridevniku LIBE je v novi glasovni soseščini postal težje iz-govorljiv. zato se je zmehčal v »P«., torej ne LIBLENE, temveč LIPLENE. Obe jezikovni spremembi sta bili v preteklosti dokaj pogosti, potemtakem tudi v našem primeru povsem verjetni. 3. Glasu »J« v imenih, izpeljanih iz oblastih vzpetin, prvotno ni bilo. Tudi narečne oblike ga ne poznajo. Dvoglasnik »U« so začeli pisati nekako v dobi ilirizma na Slovenskem; morda zaradi hotenega približevanja južnim Slovanom. Dolžan sem še pojasniti, odkod pridevnika Male in Velike. Ob domnevni ločitvi prvotno enotnih Lipljen je bilo treba poiskati dopolnilo za razlikovanje. Pozoren opazovalec lahko v naravi vidi, da so lebi proti Velikim Lipljenam razsežnejši od oblastih vzpetin z območja Malih Lipljen. Odločujoča je bila torej velikost lebov, ne velikost vasi. Drugače si pojava ne moremo razlagati. Male Lipljene so bile namreč dolga stoletja največje selišče v nekdanji škocijanski pražupniji. Leopold Sever Opomba: Podatek o prvi pisni omembi Lipljen (1058) je povzet po zapisu župnika Janeza Jereba v kroniki župnije Škocjan iz leta 1908, prva knjiga. Male Lipljene so najlepši poseljeni lob (leb), kar sem jih doslej videl na Slovenskem, vas, ki je bila nekoč obrambno organizirana in je »glih prav«. Davni namen se še danes odraža v razporeditvi bivališč. Na žalost je ravno ta predel zaradi izseljevanja zapisan propadu. Proti zahodu je poseljen še en lob, danes imenovan Hrib. V širši okolici vidimo ali slutimo tudi druge oblaste vzpetine: v skrajnem desnem kotu zgoraj je po imenu lobasto (lubasto) Grosuplje, nekdanji Travni Lub, levo od tod bi z večje višine uzrli LebJo Poljano - Leblano (sedaj Ljubljano), desno od Grosupljega pa imensko zgovorni Lobček. Pokrajini, bogati z lobastimi vzpetinami, so nekdaj rekli Lobjansko (Lebjansko), prebivalcem pa Lobjanci, skrajšano Lobcl. Očitno so iz te imenske osnove Rimljani skovali ime Lobiki (Latobiki). Prebivalcem našega glavnega mesta narečno še danes pravimo Leblanci (izvirnješe Leblencl). Pod lebi izvirajočim vodam so prednamcl rekli Lebice (Lebice). Na podobi je Lebica iz Malih Lipljen, ena izmed redkih voda na Slovenskem, ki je ohranila to, za preučevalca nadvse dragoceno ime. j-Z. 4r Na Rojah, oblasta vzpetina med obema Lipljenama. Vse Roje, ki sem Jih doslej spoznal, kažejo utrdbene poteze, naravnega In umetnega izvora. Morda je bilo to nekoč središče enotnih Lebih Palen - Lipljen. Roje so nekoč davno dale priimek Roje. RAZPIS - JURČIČEVA PRIZNANJA za leto 2005 ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV OBČIN DOBREPOUE, GROSUPUE IN IVANČNA GORICA in JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI RS 01 IVANČNA GORICA 1. Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. ZKD in JSKD RS 01 Ivančna Gorica podeljujeta JURČIČEVA PRIZNANJA za Izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. 2. Kandidate za podelitev Jurčičevih priznanj predlagajo društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo 3. Jurčičeva priznanja lahko prejmemo društva, skupine, posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. 4. Priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem prazniku. 5. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 6. januarja 2006 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 01 Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica Vodja JSKD RS 01 Ivančna Gorica, Tatjana Lampret KULTURA ADVENTNA SREČANJA POD BOSTANJEM Odkrijmo pra-babičin lonec, pokukajmo in skuhajmo... Delavno Turistično društvo Boštanj je tudi letos povabilo na ad-ventna srečanja, ki naj bi nas postavila v praznično decembrsko vzdušje pričakovanj. Brez dobrih jedi pa ni praznikov, zato so za prvo srečanje pripravili predavanje dr. Borisa Kuharja o decembrskih praznikih in prazničnih jedeh. Čeprav post v adventu ni predpisan, so se ga ljudje držali in kuhali jedi, ki bi danes sodili na vsak dietni jedilnik. Veliko je bilo zelenjave in sadja. Praznično obložena miza pa je bila bogata. Ljudje so verjeli, da bodo celo leto dobro jedli, če bo na vse tri božiče (za božič, novo leto in svete Tri kralje) polna miza. Spekli so tudi poprtnik, včasih celo tri iz treh različnih mok za tri božiče. Že ob pripovedovanju so se nam cedile sline. Nekaj dobrot, ki so jih pripravili člani društva, smo potem tudi poskusili. Za glasbeno vzdušje pa je poskrbel z igranjem na citre gospod Dušan Mazaj. Marija Samec Angeli živijo med ndami 2. adventno srečanje v Galeriji Grad Boštanj v soboto, 10. decembra 2005, je bilo posvečeno angelom. O tem je v povezovalni besedi spregovoril povezovalec srečanja Marko Kastelic z Velikega Mlačevega, uvodni ples angela pa je izvedla njegova sestra Anita Kastelic. Na angelsko tematiko so bile uglašene tudi duhovne skladbe, ki so jih zapele dijakinje Doma Janeza Bosca ob spremljavi akustične kitare - Ana, Barbara, Ema, Klara in Mateja. Angeli imajo v verujočem človeku pomembno mesto. Veliko je zapisano o njih tudi v Svetem pismu. »Angeli oznanijo učlovečenje Božje besede Mariji, Njeno rojstvo oznanijo pastirjem, Njeno vstajenje svetim ženam in apostolom, Njen zmagoslavni povratek ob koncu časov. Angeli strežejo Jezusu po skušnjavi v puščavi. Angel ga podkrepi v Getseman-skem vrtu. Jezus sam večkrat govori o angelih. Angeli otrok gledajo Boga in varujejo svoje varovance. Angeli se vesele spreobrnjenja grešnikov. Reke angelov bi Ga mogle ganiti, ko nas vabijo. Milijarde angelov spremljajo Sodnika ob koncu vekov. Angeli izbirajo izvoljene in odstranijo zavržene. Ljudje so poklicani, da dele življenje z angelom v nebesih.« Jože Miklič ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPUE VABI NA NOVOLETNI GALA OPERNI KONCERT, KI BO V ŠPORTNI DVORANI BRINJE, GROSUPUE, V ČETRTEK, 29. DECEMBRA 2006, OB 19. URI. PROGRAM: Beethoven: Uvertura Prometej. op. 43 Mozart: Koncert za rogin orkester /solist ARNO KASTELLIZ Beethoven: Koncert za klavir In orkester, št. 5 op. 73 M. Adagglo un poco moto, III. rondo, allegro ma non troppo / TADEJ HORVAT Johann Strauss (sin): Hitra polka. op. 281 Mozart: Don Giovanni - arija Leporella / ZDRAVKO PERGER Mozart: Flgarova svatba - arija Suzane/ KATARINA PERGER Verdi: Rlgoletto - arija vojvode / ŽIGA KASAGIČ Verdi: Rlgoletto - duet Rigoletta in Gilde / KATARINA. PERGER in ŽIGA PERGER Verdi: Trubadur - arija Azucene / MIRJAM KALIN Lehar: Gluditta - arija Gludltte / KATARINA PERGER Lehar: Dežela smehljaja - arija Sou-Chong / ŽIGA KASAGIČ Blzet: Carmen - arija Carmen / MIRJAM KALIN Verdi: Traviata - Napitnlca / KATARINA PERGER in ŽIGA KASAGIČ Johann Strauss (oče): Radetzkv marš, op 228. SIMFONIČNI ORKESTER TEHNIČNE UNIVERZE Z DUNAJA, DIRIGENT IGOR ŠVARA. VSTOPNICE: 2.500 SIT V PREDPRODAJI, 3.000 SIT NA DAN KONCERTA. PRODAJA VSTOPNIC V GROSUPUEM: - ŠPORTNA DVORANA BRINJE, LJUBLJANSKA CESTA 40A, (041 726 898), - KNJIŽNICA GROSUPUE. KOLODVORSKA 2, - FOTO TRAVNIK. TABORSKA CESTA 4. U UUU u Staro leto se poslavlja, vstopiti v novo si želi. Zvonovi praznično zvonijo, k polnočni maši vsi hite. Ob jaslicah družina moli, silvestrovanja se veseli. Kaj v novem letu bomo doživeli, tega vnaprej ne vemo mi. Ali bomo srečni, morda veseli, mogoče žalostni, morda trpeli? Že v enem dnevu toliko se zgodi! Pa vendar nov dan nas radosti. Vsak dan sonc sije, dan za dnem in tednom, letom, vek za vekom. V ritmu se podoba vije. Po dolini solz popotniki hitimo in leta novega se veselimo. Uredništvu in bralcem Odmevov SREČNO 2006! Stanka Ahlin Novi Atlas Slovenije razglaša mnoge popravke in posodobitve, vendar kar se naših krajev tiče, tega ni vedeti. Že v prejšnji Izdaji leta 1996 srečamo na enem mestu tri jame: Ledenico, Taborsko in Županovo jamo. Domačini vemo, strokovnjaki pa bi se morali pozanimati, da je župan Josip Perme z umetno narejenim predorom povezal Ledenico, znano že iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, In novo odkrito Županovo jamo v eno samo jamo. Po drugI svetovni vojni so jo poimenovali po bližnji taborski cerkvici Taborska jama. Že davnega leta 19-93 smo jami vrnili prvotno ime Županova jama. Obiskovalci Jame tako iščejo tri Jame, ko pridejo na izlet, in vodiči po jami Jih težko prepričajo, da vsa tri imena pripadajo eni sami jami. Verjamejo pač, da je strokovna literatura verodostojna, brez napak. Avtorji Atlasa Slovenije bi se pač morali potruditi in preveriti nekatere podatke, da ne bi z njimi zavajali ljudi. Ko bi vsaj naše društvo Županova jama - turistično in okolj-sko društvo Grosuplje zaradi tega podatka kaj več iztržilo z vstopnino, če bi res lahko vodili po treh jamah! Marija Samec Navdušene pevke MAGDALENE pod vodstvom Emila Kovačca so dekleta, ki pojejo s srcem. Ni Jim žal ur, ki jih vlagajo v glasbo. Z veseljem pa se predstavijo tudi javnosti in poskrbijo za prijetne trenutke vsem, ki Jim prisluhnejo. Tako je bilo tudi v soboto, 10. decembra, v že malce predpraznlčnem vzdušju v Mercator centru v Grosupljem. - A.A KULTURA O SLOVENSKEM ETNOLOŠKEM LEKSIKONU IN NAS V NJEM ?!™ilplje), Ob današnjem utapljanju v globalizaciji izidejo tudi dela, ki pomagajo krepiti slovensko samozavest. Takšno izjemno delo je Slovenski etnološki leksikon, ki gaje založila Mladinska knjiga. Etnološka veda je dolgo obdobje čutila, da mora zbrati gradivo za Slovenski narodopisni slovar, za katerega je že leta 1947 Niko Kuret predložil načrt. Na uresničitvi pa so resneje začeli delati šele z osamosvojitvijo. Predstopnje tega leksikona so Narodopisje Slovencev (1944-1952), Vilka Novaka Slovenska ljudska kultura (1960) ter Slovensko ljudsko izročilo (1980). Pozabiti ne smemo še Kuretovega Prazničnega leta Slovencev (1965-), ki pa je nekakšna naša duhovna enciklopedija, le z drugačnim konceptom. Glavni nosilec projekta je bil Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, delo pa je potekalo še v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno etnologijo na Filozofski fakulteti ter Slovenskim etnografskim muzejem in pri tem projektu nacionalnega pomena so sodelovali še skoraj vsi pišoči slovenski etnologi in nekateri strokovnjaki z drugih področij. V času so se menjala tudi načela stroke od narodopisja, preko etnografije, etnologije pa do kulturne antropologije in vsemu so se odzivale tudi usmeritve zbiralcev. V njem je zbrano in sistematizirano znanje mnogih rodov zbiralcev. Tako v leksikonu, temeljnem delu slovenske etnološke vede, etnologija odseva svoja dosedanja teoretična spoznanja, v celoti pa zajema vsa področja vsakdanjega in prazničnega življenja Slovencev na vsem slovenskem etničnem ozemlju in po svetu in nam predstavlja izjemno raznoterost in kulturno bogastvo slovenskega naroda. V njem prepoznavamo sebe, živo kaže, kako smo živeli, delali, praznovali, ljubili na vasi in v mestu nekdaj in danes. Govori o dediščini in sodobnosti, šegah in navadah, duhovni ustvarjalnosti in delovni vpetosti, o družbenih razmerjih in o bogastvu slovenskega naroda, o ljudeh, ki so se z raziskovanjem ukvarjali. Pri tem zajetnem zalogaju je sodelovalo 112 avtorjev, nabralo pa se je kar 6229 gesel, ki zajemajo področja po abecedi vse od abrahamovanja pa do zvrgolca (piščalke), ostala gesla med njima pa dokaj poljudno pojasnjujejo način življenja, duhovno, materialno in socialno kulturo. Če se posvetim podrobnostim, so v leksikonu obdelane tudi rastline, živali, sorodstvena in sosedska razmerja, verovanja in magija in naprej vse do stranišča, ki je označeno kot "specializiran prostor za opravljanje potrebe", pa npr. tudi geslo uši. Pomembna novost je tudi, da so vsa gesla opremljena z naglasi, pod gesli je pogosto navajana primerjalna literatura, kjer je mogoče iskati podrobnejše razlage, vodilke nas napotijo k razširitvi razlage in razvejanemu zajetju gesla. Leksikon je izšel v nakladi kar 8270 izvodov, stane pa 26.800 sit. Mene pa je posebej zanimalo, koliko se leksikon dotakne naših krajev. Že takoj na prvi geselski strani se zasveti geslo o Louisu Adamiču, drugo osebno geslo je posvečeno našem etnologu dr. Borisu Kuharju. Več je slikovnega gradiva, ki je bilo zajeto pri nas. Pri geslu kosa je iz leta 1949 risba kose iz Šmarja-Sapa, pa risba pri kurni-ku, pri lesi je spet risba (iz leta 1948) lese za sušenje sadja iz Škocjana; pa fotografija pasti za polhe z Male vasi iz 1. polovice 20. stol.; pri geslu metevje v ponazoritev risba para pri metvi prosa. Risba je nastala leta 1954 na našem Rožniku (pri Grosupljem). Geslo o osrednjeslovenski hiši\e podkrepljeno s fotografijo (iz leta 1961) zidane vrhkletne hiše iz Malih Lipljen s konca 19. stoletja. Pentagram (mora, peterokraka zvezda), fotografija čarodejnega znamenja na vratih poda z letnico 1813 iz Podgorice pri Šmarju, posneta leta 1948, je tudi zanimiva. Za popestritev gesla pletarstvo je dodana risba koša, ki ga v Grosupljem imenujejo koš alt ritaše, saj ima povečan ravno spodnji del. Slede še risba ravnice za obdelavo težke zemlje iz Šmarja-Sapa, risba je spet iz leta 1949; pri geslu sadje je ob strani dodana risba mlina za sadje iz Šmarja-Sapa iz leta 1949; pri teritvi je fotografija teritve z Zgornje Slivnice leta 1949. Ta naš sklop zaključi risba žličnika iz Velikih Lipljen iz leta 1948. Omembe naših krajev zasledimo še pri posameznih geslih. Melioracija - po vodnem zakonu iz leta 1870 so ustanovili tudi veliko zadrugo: Grosupeljska dolina v velikosti 1300 ha. Menjavka. Travnik, redkeje njiva, kije ostal v solastnini, pri uživanju so se menjavali vsako leto. Izrazje znan iz okolice Grosupljega, ki ga je ujel Sergij Vilfan, del sedanjih pravnih gesel pa je obdelal njegov naslednik na Pravni fakulteti, dr. Vladimir Simič. Pri geslu oselnikje splošna oznaka in karta tipov, kije vzeta iz monografije Inje Smerdel o oselnikih, kjer pa navaja iz naše občine kar 8 enot, ki so tudi ilustrirane. Ovratnik: na področju Turjaka in Šmarja-Sapa ga imenujejo tudi bišelc; spodnje krilo v Šmarju-Sapu z okolico pa imenujejo srajčnik. Pri trgovanju s čebelami stoji navedba: v zadnji četrtini 19. in na zač. 20. stol. so bili največji trgovci M. Ambrožič v Mojstrani, J. Strgar v Bitnjah v Bohinju in F. Kosah na Grosupljem. Naše je tudi mihelovo - god sv. Mihaela (29.9.), mihelovo velja za začetek kmečke jeseni, odtlej pa dojurjevega (24.4.) je bilo dovoljeno hoditi kjerkoli čez polje. (Hoditi poleti čez travnik ali njivo je bil greh). Pri vremenskem svetniku pa omeni še pregovor: Jasen dan na sv. Mihaela napoveduje hudo zimo. Ker pa se bližamo novemu letu, še nasvet: za prvi dan v letu je bilo zapovedano jesti svinjino, ne perutnine, ker rije svinja naprej, kokoš brska nazaj (nasprotno bi pomenilo, da bo gospodarstvo nazadovalo). Naše bivanje pa je zajeto seveda tudi v splošnih geslih, ki so obča za pokrajino ali širši okvir. Tuje podan samo pogled na sedanjo našo občino. Sosednji občini, Dobre-polje in Ivančna Gorica, imata precej omemb, pa tudi samostojnih gesel, kot npr. mačkare in zagoriške mačkare, pa denimo Stanko Vurnik. Po vojni je na OLO v Gro- risba 1 948 supljem deloval dr. Sergij Vilfan, pravni zgodovinar in etnolog, ki je v ta leksikon prispeval predvsem gesla o merah: bokal (-1,5 I), čevelj (-32 cm), dunajski se-ženj (klaftra, dolžinska mera 190 cm; prostorninska 4 m' in ploščinska mera 3,6 m2), kaznenik, komolec (-44 cm), kopa, kopica, korak, ko-rec, kos, (kriva mera ali vaga), kupljenik, kvinč, laket (-276 cm), librca, mala ped (19,5 cm), maseljc, maselj-čar, merčun, mernik (26-,5 I), metrski sistem, polič (-0,7 I), polovnica, polovnik, polovnjak, seženj (190-196 cm), sod (votla mera za vino, v 16. stoletju, ki meri 10-49, 6 I), star, staralo, štrajh (56 I), tovor (140 do 180 kg, odvisno od moči konja), urna, vagan, vatel (77 ali 86 cm), vedro (42 I), velika ped (23 cm). Geslo o davku pa je splošno zanimivo, zato ga poglejmo: Iznajdljivost, s katero si oblast izmišlja pretveze za davke, je neizčrpna, le neizterljivost resnično omejuje nalaganje davčnih bremen.... Ob vsem gradivu pa kdaj le začutiš, da imajo etnologi več gradiva z ostalih pokrajin, manjkrat je navajano dolenjsko gradivo ali primerjalno navaja-ni primeri. Marsikaj pa v zajetnem leksikonu tudi pogrešamo. Tako denimo ni starih poimenovanj denarja, pa še vsaj tudi Lojza Zupanca, ki je učiteljeval v Škoc-janu, znan pa je kot izdajatelj pravljic in ljudskega slovstva, čeprav ne iz našega okolja. Slovenski etnološki leksikon nam bo torej dobrodošel sopotnik pri našem bivanju ter iskanju utrjenih poti, zato ga velja vzeti v roke. D. Samec Dr. Boris Kuhar in njegova nova knjiga Kuharica v Prešernovem času V decembru, času mnogih praznikov, s čimer so povezane množice namiznih dobrot, tudi s polic naše knjižnice izginejo mnoge kuharske knjige, predvsem tiste, ki govore o peki peciva in sploh o prazničnih jedeh. Zato nas je razveselila nova knjiga dr. Borisa Kuharja Kuharica v Prešernovem času, ki jo je pripravil po zapiskih ljubljanske gospodinje Katarine Werderdus. Tako kot vsaka umetnost ima tudi kuharska svoje sloge in dobe, svoj razcvet, svoje mojstre, svoje genije, svoja pravila in svoje posebnosti. Tudi kulinarika ima svojo zgodovino, svoje jedilne navade, svoje iznajditelje in utemeljitelje. Hrana je vendar najpomembnejša osnovna potreba človeštva. Prehranjevalne navade Kopija Vodnikovega recepta na prtlčku t Zmrzljna Z VAN1LIO mleCne zmrzune O Vodnikovih Kuharskih bukev) •p < Dr. Boris Kuhar na predstavitvi svoje knjige v ljubljanski restavraciji. - foto i D. Samec. J »otro dmp imtkt) trt pdU» (Uuikt smetane, me umiti presfamga cukra. eni' bilko vanilie drobno stolicnc. en noirv ojst it»lieniga mufkatcveta, silno drobno mu Innko zrezanga lemon lupka. Postovi na iarjaveo. de vrt '1'imiusi raztept iz bebikov, ejnmalo vode zraven, lakv dolgo, . ilc so /n-iif ptrmtiai v smetana »m; se kuha skup. '<",, ■* VSnv«; pa. de se nr ostri smetana, ali nezagrtze; tedaj Jjf/p mano mešaj med kuhanjam. Kader segosto vkuha, :Y~. ', postavi hladit Potic demV kositarnuo, ■'■'r^ kukoi /r rečeno v Nauku ,, > MDOVINAM HHAMIV*OOfc.» %> j t 1 BRENDI KULTURA TA VESELI DAN KULTURE V DRUŽBENEM DOMU V GROSUPUEM Zveza kulturnih društev Grosuplje in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, sta na dan rojstva pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, na stežaj odprla vrata kulturnega hrama in za Ta veseli dan slovenske kulture ponudila vrsto delavnic za mlade in starejše kulturne ustvarjalce. Dopoldanske delavnice, namenjene osnovnošolcem, so naslovili: Poigrajmo se z besedo in Poigrajmo se z gledališčem ter Poigrajmo se skupaj. Literarno delavnico Poigrajmo se z besedo, naj bi vodil pesnik, pravljičar in prozaist Matjaž Pikalo. Kljub dogovoru z osnovnimi šolami ni bilo dovolj udeležencev. Z gledališčem so se poigravali člani skupine GGNeNi pod mentorstvom Simone Zore Ramovš, ki je bila tudi idejni vodja dogajanja. Poigrali so se z glasom, dihom, gibom, se sproščali. Pridružili so se jim še tisti, ki so prišli na literarno delavnico in imeli so se lepo in poučno. Popoldanski del seje začel ob 16. uri.z gledališko ustvarjalnico. Mladi igralci GGNeNi so demonstrirali vaje, kot jih imajo običajno, z ogrevanjem, ki jih pripravi na igro. Vsi so pripomnili, da je bilo dobrodošlo, ker so to počeli pred publiko, saj so delali bolj intenzivno in disciplinirano kot sicer. V drugem delu pa so demonstrirali nekaj vaj za urjenje igralca, ki so zanimive tudi za publiko. Preverjeni igralci so naloge, ki jim jih je dala mentorica, uspešno izvedli. Igralska skupina GGNeNi med improvizacijo. - foto D. Samec. Sledila je pevska ustvarjalnica, ki jo je vodil zborovodja Mitja Gobec. Začel je z dihalnimi vajami, vajami za izgovor samoglasnikov, upevanjem in nato z učenjem ljudske pesmi. Žal ni bilo moških pevcev, ki so obljubili udeležbo, zato so morali tudi na tej delavnici improvizirati, saj je bila pripravljena pesem namenjena za mešani zbor. Zborovodja Matija Gobec vodi združeni zbor Lastovk, Lotosa in Viva Vox. Za zaključek sta se obe delavnici predstavili svojimi 'izdelki'. Prireditev je vpeljala s prijetnim nagovorom gospa Tatjana Lampret. vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica. Igralci GGNeNi so improvizirali na temo: oče in mati se prepirata, hči pripelje domov fanta, starša zaigrata ubran zakonski par. Neprijetnost - zaplet pa se začne zaradi mačke, največje hišne ljubljenke - fant je namreč alergičen na mačke. Gledalci so z aplavzom nagradili res dobro odigran improviziran prizor. Pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke, Lotos ter vokalne skupine Viva vox pa so pokazale javno pevsko vajo in zapele naučene pesmi. Prešerna se je s 'prostim spisom Tončka Frnikole iz 4. a' spomnil dirigent Mitja Gobec in nasmejal sicer maloštevilno občinstvo. Večer je zaključil nastop zasedbe Autodafe, ki jo je ustanovil Matjaž Pikalo. Znanega slovenskega svobodnega umetnika, pesnika, pisatelja, igralca smo spoznali tudi kot pevca. Pravzaprav bi lahko rekli tudi kot igralca, saj je bilo njegovo šarmantno improviziranje s publiko med pesmimi pravo mojstrstvo. V desetih le tih delovanja je skupina postala priljubljena zaradi izjemno inovativne in ekstravagantne glasbe, ki vključuje tako zimzelene kot lastne pesmi, predvsem poezijo Matjaža Pikala. Skupina igra akustična glasbila in glasbo, ki obsega prvine kabareta, dramuleta in recitala. Instrumentalni del zasedbe predstavljajo Jaka Hawli-na - trobenta, bariton, glas, Andrej Havvlina - violina, ropotulje, glas, Luka Ropret - kitara, glas, Davor Herceg - klavir, harmonika ter Petra Pikalo - bongosi, glas. Pesnik je naglasil naključje ali pa tudi ne, da je tretji december rodil še enega moža literature, poleg vsem poznanega Prešerna tudi Frana Milčinskega - mladinskega pisatelja in očeta Frana Milčinskega - Ježka. V program so zato uvrstili še Ježkovo Prižgimo luč, ljudje in tudi Kocbekove Lipicance. Fina muzika povezana z dobro liriko je bila posebno darilo za obiskovalce Tega veselega dne slovenske kulture. Preddverje Kulturnega doma pa krasijo dovršene in zanimive slike članic likovne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so jih ustvarjale pod mentorstvom slikarke in pedagoginje Sandi Zalar. Kot je za Grosuplje značilno, udeležba ni bila ravno številna. Zadovoljstvo prisotnih na delavnicah je plačilo organizatorkama Simoni Zore Ramovš in Tatjani Lampret, ki jima ne manjka izvirnih idej za popestritev slovenskih kulturnih praznikov. Marija Samec 10 LET POLISKE INSTRUMENTALNE SKUPINE INTERVALI V nedeljo popoldne, 20. novembra, je bilo v dvorani gasilskega doma na Polici spet veselo. To pot so na tradicionalni prireditvi VESELO NEDELJSKO POPOLDNE proslavili 10. obletnico obstoja instrumentalne skupine INTERVALI, ki deluje v okviru Kulturnega društva Polica. Prireditev pa so popestrili nekateri gostje, med njimi tudi javnosti dobro znani pevec zabavne glasbe - Brendi. In tudi to pot je bila poliška dvorana nabito polna. V instrumentalni skupini Intervali sodelujejo Bojan Škrjanec na diatonič-ni harmoniki, Matevž Vidic igra ritem kitaro ter poje prvi tenor, Ludvik Ko-kole na bas kitaro in prepeva bariton oziroma prvi bas ter Emil Kovačec, ki igra trobento in občasno tudi prepeva. V skupini pa prepevata še sopranistka Marija Vidic in altistka Anica Kokole (slika na naslovnici) Člani skupine INTERVALI so tudi člani mešanega poliškega pevskega okteta. Skupino so ustanovili za popestritev nastopov samega okteta. Poleg nastopov na domačem poliškem odru so med drugim pred leti sodelovali na otvoritvi grosupeljske tržnice. Njihov repertoar posega v glavnem na področje narodne in narodnozabav-ne glasbe. Prireditev te nedelje je vodila izkušena voditeljica Petra Bor, v programu pa sta nastopila instrumentalista na diatonični harmoniki - Tomaž Kupljenk iz Grosupljega in Matic Ceglar iz Tlak pri Šmarju-Sapu - ki sta najprej zaigrala vsak eno solo skladbo in nato dve v duetu. Naj mimogrede omenimo, daje bil Matic leta 20-02 nagrajen z zlato plaketo na tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne inje bil tudi dobitnik plakete Avgusta Stanka. Oba sta študenta Biotehnične fakultete. Iz skupine ljudskih pevcev pa so na poliškem veselem nedeljskem popoldnevu nastopili humoristi igralci Ivo, Nace in Miro z veselima skečema s »standardno« slovensko tematiko - prodaja na domu in gostilniško življenje. V programu je (bolj po naključju kot ne!) z Intervali zapela tudi pevka Marjetka sta nastopila z diatoničnima harmonikama. Lišen, ki prepeva v skupini Zaka pa ne. Kot poseben gost je na Polico te nedelje prišel iz Šmarja-Sapa naš uspešen glasbenik Branko Jovanovič Vunjak - Brendi, ki je predstavil nekaj svojih uspešnic in skladb z njegove nove plošče, nekaj skladb pa je nato zapel tudi z gostjo Marjetko. Za zaključek seje skupina Intervali naučila Brendijevo novo skladbo, odo vinu. z naslovom Trta. ki sojo nato zapeli in zaigrali skupaj. Jože Miklič BRENDI JE PONOSEN NA SVOJA OTROKA TINA Vunjak, Brendijeva hčerka, je rojena 1988 leta in hodi v 3. letnik gimnazije v Ljubljani. Že od malih nog rada pleše in poje. V glasbeni šoli se je učila dve leti klavir in tri leta violino. Ker je očka Brane pisal takrat pesmi za druge otroke (Hajdi. Moni...), je Tina želela tudi sama prepevati. In tako je nastala prva njena pesem z naslovom Čakaj, miška ti, ki se nahaja na kompilacijski plošči Brendijevih otroških pesmi: Brendi in mali korenjaki, in na plošči Brendijeve najlepše pesmi za otroke. Tina aktivno pleše že od prvega razreda in to tudi v Mojčinem otroškem mjuziklu JURI MURI V AFRIKI Plesnega kluba Mojce Horvat. Za Alenko Godec in producenta Patrika Gre-bla pa je snemala spremljevalne vokale. Nastopala je tudi v mjuziklih Sne-guljčica. Kekec. Mestna pravljica. Pedenjped, Ko-komedija, ki jih še sedaj pogosto predvajajo v otroških programih TV Slovenije. S tem klubom dosega tudi vrhunske rezultate na tekmovanjih v show plesih, - 3-krat so bili svetovni prvaki v velikih formacijah. Tekmuje tudi v paru z Niko Horvat. Na svetovnem prvenstvu lani, ki seje odvijalo v Nemčiji, sta zasedli 13. mesto med 56 pari iz vsega sveta. Letos, od 22. do 27. novembra, je potovala na svetovno prvenstvo tako v zgoraj omenjenem paru, kot z malo Show dance formacijo, v kateri je 7 plesalk. S plesno skupino so posneli tudi spot za Severino za njeno pesem Hrvatica. S skupino 7 do 10 plesalk pa so letos tudi nastopili na večjih TV prireditvah tako po Slo veniji kot v tujini (Festival narečne popevke 2005, Oglaševalski festival Zlati boben v Portorožu, tv oddaji Pri Joževcu z Natalijo z Avsenikovim ansamblom Gašperji). V okviru Turistične zveze Slovenije se predstavljajo po svetu s plesno gledališko točko Alpen hot. Svetovno priznana koreografinja Mojca Horvat pa pravi, da je Tina najbolj karizmatična plesalka in igralka v ples-no-gledališki skupini, zato je postavljena vedno v ospredje oziroma večkrat kot glavna plesalka v formaciji. DEJAN Vunjak je rojen leta 1993 in hodi v 7. razred devetletke. Končal je nižjo glasbeno šolo (6 let) na tolkalih (bobni, ksilofon, zvončki, timpani). Lani je v svoji kategoriji na državnem prvenstvu dobil srebrno priznanje. Sedaj igra tudi v orkestru Glasbene šole Grosuplje pod taktirko odličnega profesorja in klarinetista Boštjana Dimnika, s katerim nastopajo po vseh večjih prireditvah doma in v tujini. Nastopili so tudi že v veliki dvorani Slovenske filharmonije, pripravljajo pa se tudi na tekmovanja pihalnih orkestrov v Sloveniji in izven njenih meja. Dejan pa obiskuje v Glasbeni šoli Grosuplje tudi četrti razred kitare. Med leti 2000-2002 je igral v igrani otroški seriji (TV Slovenije - režiserja Tuga Štiglica in scenaristke Jelke Ribarič-Grabljevec) Pepi vse ve z odličnim igralcem Janezom Škofom. Dejan je igral radovednega Mihca, Janez pa njegovega »vsevedega« strica Pepija. Serija je bila leta 2002 tudi nominirana za Stopove TV Viktorje. Leta 2004 je bil Dejan povabljen k sodelovanju na podelitev Ježkove nagrade (lani jo je prejela Nataša Tič Raljan), kjer je v igranem delu Dejan nastopil skupaj z odličnim igralcem Juretom Ivanušičem, Mirjam Korbar in Natašo Tič Raljan po scenariju Dese Muck. V živo je prireditev iz Mariborskega gledališča prenašala nacionalna TV. vodila pa jo je Miša Molk. Letos oktobra 2005 seje Dejan udeležil na TV Slovenija avdicije za snemanje mladinskega filma Temna stran Lune režiserja Francija Arka. Med 150 dečki je bil izbran za vlogo Bora. enega od štirih prijateljev glavnega igralca Žana. Druge vloge v filmu so še odigrali Pia Žemljic (učiteljica) in Borut Veselko (oče glavnega igralca). Film pa govori o problemih mladih osnovnošolcev od 7. do 9. razreda v zvezi z izsiljevanji, zatiranji in nadlegovanji starejših otrok (višjih letnikov -razredov) do mlajših, manjših - pridnih učencev, o ponujanjih lahkih drog -bombončkov izven šole in njeni neposredni bližini. ZANIMIVOSTI SOCIALA \ \ mm. Ataturkov mavzolej. ^^^^ ^—-fc^^^^^^^ i A, .'i • '4 i ...........................-----........................... V DEŽELI SULTANOV (10. del) Nazaj v hotel. Sprehodila sem se okrog hotela. Še zadnji večer v Kapado-kiji. Opazovala sem živali, ki so jih imeli pri hotelu. Prišla sem ravno v času, koje oskrbnik hranil živali. Race, kužki, zajci, ovce. Usedla sem se na skalo v bližini hotela in se predajala čudovitemu razgledu. Pod skalo, na kateri sem sedela, je oster prepad, dolina, na drugi strani pa zopet mogočne skale. Neverjetne stvaritve. Kaj vse naredi narava! Predala sem se užitkom ob sončnem zahodu. Zgodnje bujenje. Vožnja proti glavnemu mestu Turčije, Ankari. Ob pol dvanajstih prispeli v Ankaro. Največje mesto v Turčiji s 4,5 milijoni prebivalcev. Mesto intelektualcev in srednjega sloja prebivalcev. Ankara ima pomembno prometno lego. Leži namreč ob glavni vzhodno-zahodni železniški liniji. Mesto kontrastov. Stari predel je zgrajen okoli ruševin starodavne citadele. Natrpane zgradbe, med katerimi se stiskajo ozke uličice. Kot kontrast pa je novi del mesta, ki je prostoren, gradnja je bila dobro načrtovana. Moderno Ankaro označujejo široke ulice, knjižnice, muzeji, ambasade, vladne zgradbe, modne trgovine in hoteli. Sprehod skozi nakupovalni center. Moderna zgradba z nešteto trgovinicami z oblačili, nakitom. V več nadstropjih. Po sprehodu skozi trgovinice nazaj na avtobus. Vožnja do Ataturkovega mavzoleja. Že na vhodu celotnega kompleksa sta nas na obeh straneh poti pričakala dva stražarja v svojih hišicah. Oblečena v belo nepremično stojita. Brez izraza na obrazu. Malo naprej sem zagledala mogočne zgradbe. V eni izmed njih je krsta z Ataturkom. Sprehodili smo se mimo nje. V naslednji zgradbi je prikazano življenje Ataturka. Njegove fotografije. Bitka za Dardanele, ki je prikazana zelo živo. Vsepovsod stražarji v svojih hišicah. Kljub temu da smo jih gledali, se slikali z njimi, so ostali mrtvo hladni. Ura dve popoldne. Nazaj v naše izhodišče potovanja, Istanbul. Tokrat sem se peljala po Bosporskem mostu. Mostu, ki povezuje Evropo in Azijo, tokrat sem iz Azije prišla nazaj v evropski del Istanbula. Veličasten pogled na most, morje pod menoj, na drugi strani mostu palača Topkapi. Vsa v lučkah. Nastanitev v mladinskem hotelu. Čisto v centru Istanbula. Modra mošeja na dosegu roke. Torej, kaj še čakamo. Hitro pod tuš in v mesto. Da vidimo, kakšno je vzdušje okoli modre mošeje v večernih urah. Sprehodili smo se do modre mošeje. Vsa osvetljena. Pred mošejo v parku množice ljudi. Brez prodajalcev seveda ne gre. Tudi v poznih večernih urah so neutrudni. Okrepčaš se lahko s pijačo, raznimi oreščki, koruzo. V parku vodomet. Klopce okoli vodometa polne turistov in domačinov. Zelo živahno. S prijateljem sva se sprehodila še malo naprej od modre mošeje. Zaslišala sva glasbo. Le od kje prihaja? Malo nižje sva zagledala prostorno dvorišče, polno ljudi. Ljudje so sedeli, klepetali in se zabavali. Posamezniki so se predajali živahnim turškim ritmom. Nekaj časa sva jih opazovala, nato sva se vrnila v hostel. Še zadnji dan v Turčiji. Dan namenjen samostojnim sprehodom, ogledom in seveda zadnjim nakupom. Po poznem zajtrku peš preko mostu Galata do "Galata tower", stolpa Galata. Zopet "skok" v azijski del Istanbula. Stolp je visok enainšestdeset metrov in je viden kjerkoli v mestu. Zgrajen je na hribčku, ki "gleda" na Bospor, Zlati rog in Marmarsko morje. Na vrh stolpa, kjer se ponuja obiskovalcu čudovit razgled, seje možno povzpeti peš po 143-ih stopnicah ali se zapeljati z dvigalom. Znano je, da je bil tukaj stolp že v 5. stoletju pred našim štetjem. Današnji stolp je bil zgrajen kot del obrambnega zidu v začetku 13. stoletja. Po ogledu spust nazaj v mesto. Preko mostu v center na "spice market" oziroma tržnico začimb. Že v času Bizanca je bila tukaj tržnica. Bil je trgovski center za začimbe, prinesene iz Egipta, zato se je takrat imenoval Egipčanski bazar. Danes tržnica "vsebuje" okoli osemdeset trgovin. Razteza se v obliki okoli obrnjene črke L. Tržnica je pokrita s številnimi svinčenimi kupolami. Ima šest vhodov, ki vodijo v različne smeri. Vstopili smo skozi enega od vhodov in takoj sem začutila vrvež ljudi. Neverjetno, koliko ljudi se gnete na kupu. Po nekaj korakih znotraj tržnice sem ugotovila, da se da poleg začimb dobiti še marsikaj drugega. Začimbe res prevladujejo. Prodajalci jih imajo razstavljene v velikih posodah. Čudovit pogled, še posebej pa vonj. Poleg začimb prodajajo še sir, posušeno meso, razne vrste oreščkov, turške sladice. Baklave, tako in drugače. S pistacijo. Mmmm, kako so bile slaščice dobre! Nešteto sem jih poizkusila. Kajti vsi prodajalci ti dajo košček za poizkusiti, da se potem odločiš in kupiš. Turški med z raznimi oreščki. Čaji, naravni in umetni. In seveda kozarčki za pitje čaja. Prodajalci so neverjetno prijazni. Kakšna sposobnost, da pritegnejo tvoj pogled, tvojo pozornost, da ti nekaj prodajo. Mimogrede te vse izprašajo, od kod si, koliko časa si že v Turčiji, kaj si videl... Ponudijo ti tudi čaj. Malo bolj notri v svoji prodajalni imajo namreč stolčke in kuhalnik. Pa spet začimbe. Nisem se jim mogla upreti. Začimbe za piščanca, mešanica začimb za ribe, za solato, za meso, indijski žafran. Skratka sto in ena začimba. Tudi mi smo kupili nekaj začimb in turški med z oreščki. Njihovim značilnim kozarcem za čaj se tudi nisem mogla upreti in seveda čaju. Kupila sem ga različne vrste. Najbolj značilen za Turčijo je jabolčni čaj. Pa mešanica tropskega čaja. Pomarančni čaj. Čaj vrtnic. Turški črni čaj. Metin čaj. Vsakega malo. Ko si na tržnici, te kar "potegne" in enostavno moraš kupiti. Takrat bi imela kar vse. Prišli smo v drugi predel tržnice. Predel z oblačili in obutvijo. Oblačila so imeli na zelo nizkih lesenih mizicah. Nekaj pa so jih imeli obešenih na vrvici, ki je bila napeta na steno zgradbe. Malo naprej sem opazila nakit, ki je ležal na zelo nizki stojnici. Ta stojnica je bila na štirih lesenih nogah in na vrhu je bilo blago. Tako, da je bila enostavna za premikanje. Kar je še kako prav prišlo. Stojnica je bila namreč postavljena pred parkiriščem za avtomobile. Tako sta prodajalca stalno premikala in umikala svojo stojnico. Malo na desno, pa malo na levo, da je šel avto ven, pa zopet nazaj. Pa spet naslednji. V tistem času, ko sem sama izbirala nakit, sta jo najmanj trikrat premaknila. Zabavno ju je bilo opazovati. Prijela sta in prestavila, vmes kričala, saj so se morali tudi drugi umakniti. Posamezni prodajalci so imeli svoje stojnice kar na kolesih. Prodajalec koruze. Prodajalec bučk. Opazovala sem, kako jedo bučke. Prodajalec bučko olupi in posoli. Malo naprej še bolj enostavne "stojnice". Na polivinilu je imel prodajalec zložene ženske spalne srajce. To je bila res premikajoča se stojnica. Opazovala sem ga. kako je enostavno prijel polivinil in prestavil svojo stojnico, če je bila slučajno komu napoti. Ko sem pogledala na uro, kar nisem mogla verjeti. Celo popoldne se že sprehajamo po tržnici. Imeli smo namen iti še enkrat v pokriti bazar. Vendar je bilo premalo časa. Poleg tržnice smo opazili mošejo. Gremo si jo ogledati. Mošeja je zgrajena na posebnem podstavku, tako da stoji zelo visoko inje vidna daleč naokoli. Na dvorišče mošeje smo se povzpeli po številnih stopnicah. Pri vodnjaku si je moški ravnokar umival noge. Malo stran od vodnjaka sem opazila tri muslimanke, mlade deklice, povsem zavite v črnino. Šli smo do vhoda. Sama sem dobila ruto, s katero sem si pokrila ramena in tako dobila dovoljenje za vstop v sveto zgradbo. Prijateljica si je morala obleči krilo, kajti vstop v kratkih hlačah ni dovoljen. Vsi smo se morali sezuti. Ko smo bili ustrezno oblečeni, smo vstopili. Čudovito. Asociacije na modro mošejo. Vse tiste ploščice, ki so odsevale na stenah. Modre in rdeče. Velikanski lestenec, ki visi s sredine osrednje kupole. Tudi ta mošeja je neverjetno lepa, samo ne tako slavna kot modra mošeja. Značilne figure na ploščicah, ki krasijo stene mošeje, so tulipani in različni geometrijski vzorci. Pozornost so mi zbudili muslimani, ki so prišli molit. Pokleknili so na tla v osrednjem prostoru in molili. Moški seveda. Ženske imajo za molitev določen manjši del mošeje. Ko smo prišli iz mošeje, smo opazili, da pospravljajo tržnico. Kakšna brzina! V nekaj minutah je bilo vse pospravljeno. Samo še smeti so ostale. Kupi OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE Podjetnikom, obrtnikom in občanom! Božični čas naj bo takšen dar za vas, ki osebno upanje in družinsko srečo spravi v klas, da se še z večjim žarom podate v novo leto, v katerem naj bo vaša žetev obilna, bera sreče, zdravja in uspehov silna. Tudi v bodoče z vami in na voljo vsem, ki imate pogum hoditi in stopiti na svojo lastno podjetniško pot. Območna obrtna zbornica Grosuplje V Domu obrtnikov, Ob Grosupeljščici lb v Grosupljem v 2. nadstropju poslovne stavbe oddamo v najem poslovne prostore: - pisarna v izmeri 34,50 m2 In - pisarna v izmeri 39,20 m2 - s souporabo sanitarij in čajne kuhinje. Cena: po dogovoru. Pri izbiri bomo dali prednost kandidatom z dejavnostjo davčnega, pravnega in finančnega svetovanja, marketinga in drugih storitev, zanimivih za podjetnike. Vsi zainteresirani oddajte pisne ponudbe do konca januarja 2006 na OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljščici lb, 1290 Grosuplje oziroma pokličite sekretarja Janka Kušarja na tel. 7865-130. V dnevni najem oddajamo dvorani -dvorano za skupine do 70 udeležencev za predavanja, seminarje, srečanja in drugo po ceni 10.000,00 SIT/dan in -dvorano v izmeri cca 100 m2. primerno za mirno obliko rekreacije in drugih aktivnosti po ceni 5.000,00 SIT/2 uri, za vsako uro več pa dodatnih 1.000,00 SIT. Za dogovor pokličite na OOZ Grosuplje, tel. 7865-130. ZA PREPRECEVENJE UPORABE IN ZLORABE DOVOLJENIH IN PREPOVEDANIH DROG Taborska cesta 13 1290 Grosuplje Tel.: (031) 880-520 OB PRIHAJAJOČIH BOŽIČNO NOVOLETNIH PRAZNIKIH ŽELIMO VSEM OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE GROSUPUE VELIKO ZDRAVJA, LJUBEZNI, VESEUA IN SREČE V NOVEM LETU 2006. ZLASTI V PREDNOVO LETNE IVI ČASU BODITE ŠE POSEBEJ POZORNI NA ZLORABO DOVOUENIH IN PREPOVEDANIH DROG TER SE IZOGIBAJTE VSEM OBLIKAM TVEGANEGA RAVNANJA V TEM OBDOBJU IN SEVEDA TUDI KASNEJE. NE OGROŽAJTE SEBE IN DRUGIH PO NEPOTREBNEM! Za izkazano podporo v preteklih letih se vam iskreno zahvaljujemo! S spoštovanjem, Borut Hrovatin, predsednik LAS Grosuplje Angelca Likovič, podpredsednica LAS Grosuplje Matej Košir, sekretar LAS Grosuplje ZANIMIVOSTI, SOCIALA, KINOLOŠKI KOTIČEK ŠTIRJE MESECI V DANSKEM GLAVNEM MESTU KOPENHAGEN Novoletna prireditev Društva Sožitje V začetku leta 2005 sem na Filozofski fakulteti, kjer sem opravljala izpite specialističnega študija andragogike, opazila razpis Evropske unije oziroma njenega programa Socrates Erasmus za študijsko izmenjavo z Univerzo za izobraževanje v Kopenhagnu na Danskem (v nadaljevanju DPU). Kot udeleženki izmenjave mi EU krije stroške šolnine in še nekaj malega mesečne štipendije, ki v bistvu ne pokriva celotnih stroškov bivanja v državi gostiteljici, ampak pokrije le razliko v stroških, ki bi jih študent v vsakem primeru imel v svoji državi v času študija. Dansko sem izbrala, ker je civilizirana družba z nizko stopnjo nezaposlenosti, brezplačnim izobraževalnim sistemom in sistemom socialnega skrbstva, kiji ga lahko zavida večina držav po svetu. Prav tako je na področju vseživljenj-skega izobraževanja med naprednimi v Evropi. Danska je danes najstarejša monarhija v Evropi. V EU je vstopila leta 19-73, vendar je že od vsega začetka nasprotovala krepitvi moči EU. Prav tako je leta 2000 zavrnila uvedbo evra kot uradne valute. Plačilna valuta je tako danska krona, menjalni tečaj pa je približno 33 SIT za 1DKK. Po papirnati vojni, ki jo zahteva študentska izmenjava EU, sem konec oktobra z Easvjetom preko Berlina odletela v Kopenhagen. Na letališču meje pričakala gospa Anne Slej Kristenssen, ki na DPU vodi Mednarodno pisarno. S taksijem sva se odpeljali z letališča Ka-strup v center mesta. A glej ga zlomka. Gospa Anne je pozabila ključe moje sobe na DPU in tako sem morala dve noči prespati pri njej. Sem pa jedla tipično dansko večerjo, ki je tu tisti glavni obrok, pri katerem se zbere vsa družina in je tako bolj podoben kosilu pri nas. V pečici pečena (premalo, za moj okus) raca in krompirček, a brez sklede zelene solate, obvezno pa sodi zraven kozarec rdečega vina. V vsej pestri ponudbi vin s celega sveta, kije na razpolago v dobro za loženih trgovinah, še nisem opazila steklenice slovenskega vina. Je pa zato kuhinja v mojem stanovanju opremljena z belo tehniko Gorenja. Končno nekaj domačega. Stanovanje si delim s tremi Dankami, vsaka ima svojo sobo, kuhinjo in kopalnico pa skupno. DPU je od tu oddaljena 10 minut peš, tako da mi ni potrebno uporabljati javnega prevoza. Taje zelo drag, vendar je zelo učinkovit in zelo dobro urejen, tako da je tudi tujcu hitro pregleden. Vozovnico se lahko uporablja za vlak, avtobus in metro. Slednji je v Kopenhagnu šele od leta 2002 in še ni tako obsežen, kot recimo v Londonu. Vozovnico se ob prihodu na peron ali avtobus žigosa v posebni rumeni škatli in potem ta vozovnica velja 1 uro na katerikoli relaciji, seveda na območju, za katero je kupljena. Mesto je namreč razdeljeno na cone - strogi center je cona 1, moje stanovanje je denimo v coni 2, z vlakom potrebujem do centra 12 minut, z avtobusom pa 20 minut. Nikoli ni nobenih zamud, javni prevoz res perfektno deluje. Tudi z avtobusom vožnja traja vedno točno 20 minut, ne glede na to, kateri del dneva je. Za Dance tudi na drugih področjih velja, da so zelo točni in pričakujejo tudi od drugih, da se tega držijo. Kopenhagen je glavno mesto Danske in je hkrati največje skandinavsko mesto. Ime je dobilo po Chapmens' Haven - trgovsko pristanišče. Njegovi začetki segajo v leto 1167, ko je škof Absalon na otoku Slotsholmen zgradil grad. Leta 1416 je Kopenhagen postal kraljeva prestolnica, njegovo zlato obdobje pa je bilo med letoma 1588 in 1648, koje vladal kralj Christian IV., znan tudi pod imenom the architect King' - kralj arhitekt. V tem obdobju je bila zgrajena palača Rosen-borg s prekrasnimi vrtovi in je bila v času njegovega vladanja poletna rezidenca. Vrtovi so odprti za javnost in v vsakem letnem času so polni sprehajalcev. Mesto ni preveliko in se ga da hitro osvojiti, ima 1,5 milijona prebivalcev. Domačini pravijo, daje Kopenhagen varno mesto, seveda pa tudi tukaj prilika dela tatu. So določena območja, na katerih se zvečer ni priporočljivo gibati. Območje Norrebro, ki je le kakšne pol ure peš od mene, je že takšno, da mi sostanovalke ne priporočajo zvečer hoditi tja sami. Podnevi pa ni nobenega problema, je pa opaziti ogromno priseljencev iz vzhodnoevropskih držav. Prispela sem ravno v času ostre volilne kampanje za nacionalne volitve. Danska kljub vsemu ni univerzalno liberalna. Leta 2002 je na oblast prišla konzervativna Danska ljudska stranka in tega leta so bili sprejeti nekateri med najbolj ostrimi zakoni v Evropi glede imigracije, med njimi tudi ta, ki prepoveduje poroko med Dancem in tujcem. Med imigranti, večinoma iz vzhodne Evrope, naj bi bilo največ kriminala, najvišja stopnja nezaposlenosti, tudi visoka stopnja zlorabe nedovoljenih drog. Do vseh teh informacij pridem v tedni- ku The Copenhagen Post, ki edini poleg turističnih informacij izhaja v angleščini. Na Danskem je stopnja brezposelnosti trenutno 5,5-odstotna, kar je v zgodovini države zelo nizka stopnja in ekonomiste že skrbi, da bi utegnilo pomanjkanje delovne sile resno ogroziti rast gospodarstva. Danci so zelo ponosni na svojo zastavo. Ta je poleg piva znamke Carlsberg. Male morske deklice, zabaviščnega parka Tivoli in kraljice Margrethe II. med glavnimi 10 danskimi ikonami. Danne-brogje najstarejša nacionalna zastava na svetu. Legenda pravi, daje dogodek leta 1219 dal idejo zanjo. Tega leta je Valdemar II. v invaziji na Estonijo izgubljal bitko za bitko. Nenadoma pa je z neba priletela rdeča zastava z belim križem na njej. Glas v megli pa je rekel, da bodo Danci zmagali, če bo zastava dvignjena. Tako seje zgodilo in od takrat je razglašena za državno zastavo. V moji ulici, ki velja za bolj premožen predel mesta, imajo sosedje okrog in okrog hiše po ograji zapičene papirnate zastavice. Danske, seveda. Poleg tega je mesto trenutno okrašeno v božičnem in novoletnem duhu. Ljudi je že zdavnaj popadla nakupovalna mrzlica in se gnetejo po trgovinah, blagovnicah, ki si letos obetajo še večji zaslužek prav v tem času, saj je že opazen trend, ko se ne podarja več samo nogavic, spodnjega perila, parfumov, ampak bolj prestižna darila, kot so darilni boni za masaže, lepotilne salone, večerje, vstopnice za gledališče. Ta darila seveda tudi več stanejo, samo nikakor ni opazno, da bi bil za katerega Danca v tem obdobju, in tudi na sploh, denar problem. Trgovine, predvsem prestižni blagovnici Magasin du Nord in lllum. so stalno polne in ljudje na ulicah so obloženi z nakupovalnimi vrečkami. Trgovci pa morajo dobro zaslužiti, saj vsak dan zaprejo svoja vrata že ob 17.00. V zadnjih dveh tednih se je tudi tukaj zelo Ohladilo in so temperature ponoči že pod ničlo. Snega pa še nobenega. Je pa prejšnji teden že dopoldan začelo naletavati in snežilo je cel dan, kar pa ni odvrnilo vrlih Dancev, da ne bi kljub temu sedli na svoja kolesa in se odpeljali, oblečeni kot pri nas za na smučišče. Sneg se seveda ni obdržal in skoraj vsak dan nas popoldan obsijejo sončni žarki. Naslednjič več o mojem študiju in izobraževalnem sistemu na Danskem... Petra Ljubic Sožitje - društvo z pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju vsako leto v decembru zbere svoje člane na novoletni prireditvi, kjer pokažejo, kaj so se naučili, prodajajo voščilnice, ki so jih sami izdelali, obišče pa jih tudi Božiček. Voditeljica programa Katarina Drobnič je pozdravila vse udeležence, zbrane v Družbenem domu v Grosupljem, predvsem pa mentorje: Martino, Ano, Mili, Damirja, Slavka, Andreja in Alojzijo in delovno predsednico društva gospo Nevenko Zrnec. Spodbudne besede vsem je povedala tudi članica upravnega odbora Zveze društev Sožitje Silva Grilanc Kitek, župan občine gospod Janez Lesjak je povedal, da občina podpira delo društva, obljubil pa je občinsko pomoč tudi za naslednje leto. Klubovci so skupaj z mentorico Mili zaigrali pravljico Trije metulji. Pokazali so vse svoje znanje, ki so ga pridobili pri urah glasbe, plesa in likovne vzgoje. Kar veliko besedila so si morali zapomniti, da so pokazali, kako je dež zmočil krila belemu, rdečemu in rumenemu metulju, ki niso dobili strehe pri cvetlicah, pa je posijalo sonce in jim posušilo krila. Vsi so se izkazali, pokazali veliko znanja in navdušenja. Po prireditvi so za zabavo in ples igrali trije harmonikarji: Simon, Simon in Gašper. S pesmijo Mi se imamo radi so priklicali Božička, ki jim je razdelil darila. Ko je voditeljica spraševala otroke, mladostnike in odrasle, kaj si želijo, so v glavnem odgovarjali, da prijatelja. Kaj bi si še lahko želeli boljšega, morda le še to, da bi prostovoljci še dolgo ostali z njimi in pomagali premagovati ovire, ki jih prednje postavlja življenje. Marija Samec Odgovor na svetniško vprašanje Sprejem v vse domove starejših občanov v Sloveniji ureja Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Ur. list RS, št. 38/2004). Postopek za sprejem se prične z vložitvijo prošnje. Dom vodi evidenco prispelih prošenj po vrstnem redu prejema popolnih prošenj. Dom je dolžan prosilcu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo dati podatke, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih prošenj se nahaja njegova prošnja oziroma v katerem času Je pričakovati njegov sprejem. O samem sprejemu v Dom odloča Komisija za sprejem, premestitev in odpust, ki jo sestavljajo direktor, vodja zdravstvene službe, delovna terapevtka in socialna delavka. Ko je v Domu na razpolago ustrezno mesto, komisija predlaga sprejem uporabnika iz seznama čakajočih. Pri tem upošteva dolžino čakalne dobe, zdravstveno stanje uporabnika, bližino stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev in socialne razloge, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema. Na dan sestave tega odgovora je v evidenci prispelih prošenj po vrstnem redu prejema popolnih prošenj v Domu Grosuplje 867 vlog. Odgovor pripravil: Dom starejših občanov Grosuplje / Majda Jordan, dipl. socialna delavka in Jože Vunderl, direktor KAKO SI LAHKO TO STORIL? NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES Z dovoljenjem uredništva spletnega portala moioes.net tokrat namesto novoletne voščilnice objavljamo pasjo zgodbo, eno od mnogih, z iskreno željo, da se ne bi nikdar ponovila in da pasje življenje ne postane novoletno darilo. Ne v tem niti v naslednjih novih letih. Srečno pasjim prijateljem in vsem njihovim ljudem! Mojca Sajovic Ko sem bil mladiček, sem te zabaval s svojimi akrobacijami in te spravljal v smeh. Klical si me »moj otročiček« in prezrl množico prežvečenih čevljev ter nekaj »umorjenih« blazin. Postal sem tvoj najboljši prijatelj. Kadar sem bil poreden, si požugal s prstom in mi rekel: »Kako si lahko storil kaj takšnega?«, ampak potem si se me usmilil ter me popraskal po trebuščku. Moje privajanje stanovanju je trajalo malo dlje, ker si bil zelo zaposlen, toda družno sva opravljala tvoje delo. Spominjam se noči, ko sem se stisnil k tebi v postelji in poslušal tvoje izpovedi ter tihe sanje in verjel, da življenje ne more biti lepše. Hodila sva na dolge sprehode v park, skupaj sva tekla, se vozila z avtom, se ustavila na sladoledu (jaz sem dobil samo tulec, ker si dejal, da sladoled ni za pse). Cele dneve sem dremal na soncu in čakal, da prideš domov. Sčasoma si vedno več časa preživel v službi, ustvarjal svojo kariero in iskal svojo življenjsko družico. Čakal sem te potrpežljivo, te podpiral, ko si bil razočaran in zlomljenega srca. Nikoli nisem grajal tvojih slabih odločitev, se pritoževal nad glasnimi nočnimi prihodi. Niti takrat, ko si se zaljubil. Tudi njo, ki je sedaj tvoja žena, čeprav ne mara psov, sem sprejel v najin dom, ji pokazal naklonjenost in jo ubogal. Bil sem srečen zato, ker si bil ti srečen. Potem sta dobila otroka in s tabo sem delil navdušenje. Očarala me je otrokova rožna polt, njegov vonj in tudi jaz sem želel skrbeti zanj. Vendar mi nista zaupala. Zaprla sta me v drugo sobo ali pregnala v pasjo košaro, da mu ne bi kaj storil. Ne veš, kako zelo sem si želel njegove bližine in ljubezni, toda postal sem »ujetnik ljubezni«. Koje rasel, sem postal njegov prijatelj. Oprijel se je moje dlake, se dvignil na svojih majavih nožicah, raziskoval s svojimi prstki po mojih ušesih, drezal v moje oči in mi poljubljal gobček. Ljubil sem vsak njegov dotik, ker je bil tvoj sedaj tako redek in dal bi svoje življenje zanj. Zlezel sem v njegovo posteljo, poslušal njegove skrivnosti in sanje, skupaj sva čakala, da bova zaslišala zvok tvojega avtomobila na dvorišču. Včasih si. če te je kdo vprašal, ali imaš psa, ponosno izvlekel mojo sliko iz denarnice ter pripovedoval zgodbe o meni. Sedaj pa na to vprašanje odgovoriš samo »imam« in spremeniš temo. Iz »tvojega psa« sem se spremenil v »samo psa« in ogorčen si nad vsakim stroškom zame. Sedaj si dobil novo službo v drugem mestu in z družino si se preselil v novo stanovanje, kjer ni dovoljeno imeti hišnih ljubljenčkov. Sprejel si pravilno in dobro odlo- čitev za tvojo »družino«, toda včasih sem bil tvoja edina družina jaz. Veselil sem se vožnje z avtom, dokler nismo prispeli do zavetišča. Smrdelo je po psih in mačkah, po strahu in obupu. Izpolnil si papirje in dejal: »Vem, da boste našli dober dom zanj.« Gospe so skomignile z rameni in ti namenile žalosten pogled. One so vedele, kaj se zgodi s starejšimi psi, tudi če imajo papirje. Prstke svojega sina si moral odtrgati od mojega kožuha, koje kričal: »Ne, očka! Prosim, ne dovoli jim, da mi vzamejo psa!«. Skrbelo meje zanj. In kaj ga nisi ravnokar učil o prijateljstvu, zvestobi, o ljubezni in odgovornosti ter spoštovanju za celo življenje? V slovo si me po-trepljal po glavi, se izognil mojemu pogledu in prijazno zavrnil, ko so ti ponudili mojo ovratnico in povodec. Velikokrat si imel postavljen rok za oddajo dela. Sedaj imam tudi jaz svoj rok. Rok do konca življenja. Ko si odšel, so prijazne gospe v zavetišču dejale, da si verjetno za selitev vedel že pred meseci in da ti ni bilo mar poiskati mi drug topel dom. Staknile so glave in dejale, le kako si lahko storil kaj takšnega? Tukaj v zavetišču so pozorni do nas, kolikor jim pač njihov zapolnjeni urnik dopušča. Seveda nas hranijo, ampak jaz sem izgubil tek že pred dnevi. Prve dni sem vedno, koje kdo prišel mimo moje ograde, pritekel pogledat in upal, da si ti. Da so bile vse le grde sanje in si me prišel iskat. Potem sem upal, da bo vsaj kdo, ki mu ne bo vseeno, nekdo, ki me bo rešil. Ko sem ugotovil, da ne morem tekmovati z razposajenimi veselimi mladički, kijih ne skrbi njihova usoda, sem se zavlekel v kot in čakal. Slišal sem njene korake, koje konec dneva prišla pome. Odkorakal sem za njo po hodniku v posebno sobo. V strahotno tiho sobo. Položila meje na mizo, me po-čohljala za ušesi in mi dejala, naj nič ne skrbim. Srce mije razbijalo od pričakovanja, kaj se bo zgodilo, toda občutil sem tudi olajšanje. Ujetnik ljubezni je prišel na konec poti. Kot vedno meje bolj skrbelo zanjo kot zame. Videl sem, kakšno breme nosi, tako kot sem tudi pri tebi poznal vsako razpoloženje. Videl sem solzo, ki ji je spolzela po licu, ko mi je privezala obvezo okoli prednje tačke. Obliznil sem ji roko, tako, kot sem jo tebi. kadar sem te tolažil. Strokovno je zapičila iglo v mojo žilo. Ko sem začutil hladno tekočino krožiti po mojem telesu, sem se ulegel, pogledal v njene prijazne oči in zamrmral: »Kako si lahko to storil?« Morda je razumela moje besede. Nežno me je objela in mi dejala: »Oprosti mi!«, ter mi razložila, da je njeno delo skrb za moj odhod v lepši kraj, kjer ne bom prezrt, zanemarjen ali zapuščen, kjer se mi ne bo potrebno več boriti. Kraj, ki je poln ljubezni in topline, tako drugačen od tega. Z zadnjimi močmi sem ji poizkušal z zamahom repa povedati, da tisto, »Kako si lahko to storil?«, ni bilo namenjeno njej. Ti. moj ljubljeni gospodar, ti si bil tisti, na katerega sem mislil, ko sem izrekel. »Kako si lahko to storil!«. Vedno bom mislil nate in večno bom čakal, da prideš pome, moj ljubljeni gospodar... Avtorjeva opomba: Če vam je zgodba privabila solze v oči. ko ste jo brali, tako kot jih je meni, ko sem jo pisal, je to zato, ker je to zgodba, kije sestavljena iz resničnih zgodb milijonov zapuščenih psov, ki vsako leto umrejo v zavetiščih. Vsakdo, ki bo objavil to zgodbo, je dobrodošel, le dajo objavi z avtorjevim podpisom. Prosim, uporabite jo na spletnih straneh, časopisih, zavetiščih, oglasnih deskah, pri veterinarju, da razsvetlite ljudi. Z veseljem sprejemam kopije zgodbe, objavljene kjerkoli, na moj naslov. Povejte javnosti, da je odločitev, da sprejmete psa v svojo družino, zelo pomembna. Pes potrebuje našo ljubezen, občutek pripadnosti, skrb. Naša odgovornost je, da najdemo svojemu psičku nov topel dom, kjer je njegovo življenje dragoceno. Pri tem vam lahko z nasvetom pomagajo tudi različne organizacije in ustanove. Naredite nekaj za to, da ustavite ubijanje. Spodbujajte lastnike, da s sterilizacijo preprečijo rojstvo nezaželenih mladičkov. Hvala. Jim Willis. Director, The Tiergarten Sanctuary Trust, akreditirani član The American Sanctuary Association. and Program Coordinator, International Society tor Animal Rights. e-mail: tiergarteniim@vahoo.com Prevod: Mateja Hribar. 2001 OBVESTILO ZA VSE, KI RADI PRISLUHNETE NOVICAM IN ZANIMIVOSTIM IZ PASJEGA SVETA ! Radio Zeleni val vsak prvi petek v mesecu ob 17.10 gosti oddajo »Pasji val« z novicami, nasveti In z zanimivi sogovorniki z najrazličnejših področij, ki veliko vedo o psih, njihovi negi, vzgoji, zdravju, prehrani, o zakonodaji, ki ureja področje zaščite živali. Poslušalci bodo lahko povprašali, kar jih zanima o temi, ki bo na sporedu, odgovarjali na nagradna vprašanja... Obljubljajo, da bo oddaja pestra, poučna in zabavna. Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko vnaprej posredujete na elektronski naslov: astralO@siol.net. V SPOMIN, SOCIALA Petra, nadvse smo te ljubili. mislili, da te nikoli ne bomo izgubili. Dali življenje bi za te, a kruta bolezen vzela nam te je. In ti zdaj mirno spiš. Na grobu tvojem svečka ti gori, a v naših srcih le spomin na tvoj nasmeh nam še živi. Ostala je praznina, ki hudo boli. Nihče ne ve. kako pogrešamo te mi. Petra, za vse trenutke skupne sreče, še enkrat hvala ti. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše ljubljene hčerke in sestrice PETRE VRHOVC 24.11.1987 - 3.11. 2005 s Police 23 pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste skupaj z nami trepetali in upali na njeno ozdravitev. Toda izgubili smo boj in naša Petra seje morala po tako kratki in hudi bolezni brez besed in ljubkega nasmeha ločiti od zemeljskega življenja. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem z osemletke, sošolcem z Gimnazije Ledina, učiteljem in profesorjem za izrečena sožalja, besede tolažbe, cvetje, sveče, darove za svete maše, dar za cerkev in dar za obolele otroke. Hvala vsem, ki ste se pridružili molitvi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred in vso ostalo duhovno pomoč. Zahvala gre tudi dekliškemu pevskemu zboru pod vodstvom Milene Bratun, gospodu Emilu Kovačcu za zaigrano tišino in PGD Polica za pomoč in poslovilne besede. Najlepša hvala sošolki Petri za ganljive besede slovesa. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, še posebno nevrološkemu in hematološkemu oddelku. Zahvaljujemo se tudi očetovim sodelavcem LPP obmestni promet in LD Višnja Gora. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej in Bog povrni. Petra nas je zapustila hitro in brez slovesa. Polna načrtov je zrla v še neodkriti svet. Njene skromne želje bodo za vedno ostale neizpolnjene. Kruta bolezen ji je pri tem prekrižala pot. Za vedno nam jo je vzela. Petro smo za vedno izgubili, kljub temu da smo jo nadvse ljubili. Želimo si, da bi tudi vam ostala v spominu takšna, kot je bila - vedra, vesela, živahna, iskrena in vedno polna življenja. Peti, lahko spančkaj in mirno počivaj! Žalujoči: ati Slavko, mami Štefka, brat Tomaž in sestra Nataša ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANGELE ŠKRJANC iz Velike Stare vasi (6. 5.1918 - 27.11. 2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Mrvarju za lep pogrebni obred. Hvala pogrebcem in pevcem s Police za zapete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 66. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama ANTONIJA KNEP iz Gatine pri Grosupljem. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, vaš-Ičanom. prijateljem in znancem, ki ste iz- CreUU besectetoUi.be m sožalje, MUH J)fW!je. SVeĆe. darove za sv. mase m cer- * niku Janezu Sketu za nagovor m \ep pogrebni obred. Hvala pogrebcem, mešanemu pevskemu zboru s Police in vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri pripravi pogreba, ter vsem, ki ste ji v tako velikem številu izrekli spoštovanje in jo pospremili k njenemu večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... ZAHVALA Ob izgubi naše drage ŠTEFKE REPŠE roj. Stušek (8.10.1942 - 9.12. 2005) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in tolažilne besede. Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta, dr. Cerarju, in Zdravstvenega doma Grosuplje, dr. Grabljevčevi in patronažnim sestram, ki ste ji pomagali lajšati zadnje dneve. Hvala župniku dr. Bojanu Korošaku in šmarskim pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se sovaščanom za darovane sveče in druge dobre namene. Bila je kot sonce; luč, toplina in ogromno energije. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v spominu. Žalujoči: mož Lojze, hčerki Branka in Andreja z družinama. Vse življenje si garala, vse za dom, družino dala. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice SLAVKE SEME 1914-2005 iz Dobja pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za besede tolažbe in izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in darove za cerkev, vsem vam, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala gre tudi g. župniku za mašo in pogrebni obred, sosedi Janji za vso pomoč v času bolezni, pevcem in gospe Fani Kralj. Hvala vsem, ki se je spominjate. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Vsi njeni IZ DRUŠTVA SOŽITJE Ponovno vas pozdravljamo in se vam oglašamo iz društva Sožitje Grosuplje. Zopet imamo za vas veliko novic. Od 30 .9. do 2. 10. 2005 smo bili na vikend seminarju v Fiesi. Ob 14. uri smo se odpravili z dvema kombi-jema proti Primorski. Ob prihodu v Vilo smo se namestili po sobah in zložili oblačila v omare. Odpravili smo se na sprehod po okolici Fiese. ogledali pa smo si tudi plažo. Nato je sledila večerja, kjer smo sami poskrbeli za razdelitev hrane in sadja, stregel pa nam je Marko. Po večerji so sledile družabne igre in risanje. V soboto smo vstali in pospravili postelje. Sledilo je razgibavanje in telovadba, kjer je vsak pokazal eno vajo. Po zajtrku in krajših pripravah smo nekateri odšli na kopanje v sosednji hotel Barbara, kjer je lepo urejen bazen s slano vodo. Med kopanjem smo se tudi lovili in navezali stike z ostalimi kopalci. Ostali pa so odšli na sprehod po okolici. Sledilo je kosilo in krajši počitek. V popoldanskem času smo odšli peš ob obali do Pirana, kjer smo si najprej ogledali cerkev svetega Jurija, nekateri pa smo se povzpeli celo na vrh zvonika, s katerega je bil čudovit razgled na Piran. Po krajšem ogledu Pirana smo se ustavili v Akvariju v Piranu, kjer smo poleg več vrst rib videli tudi pravega morskega psa. Sledilo je okrepčilo ob kavici in torticah v slaščičarni, kjer smo se greli zunaj na soncu. Po prihodu v dom je sledila okusna večerja. Po večerji pa smo organizirali družabni ples ob glasbi in pravem light shovvu. Nato smo odšli na sprehod ob obali, kjer smo zapeli nekaj pesmi ob spremljavi kitare na svežem morskem zraku. V nedeljo po zajtrku nas je čakal izlet z ladjico, kjer so se nam pridružili tudi Nevenka, Sašo in Janez. Bilo je izjemno zanimivo doživetje. Med postankom smo se posladkali v slaščičarni v Izoli. Po kosilu smo se odpravili proti domu in med vožnjo smo si prepevali pesmice. V Grosupljem so nas čakali starši. Hvala vsem spremljevalcem, predvsem pa Lojzki Potrpin, Damirju Sedla-ku, Andreju Vrečarju, Martini Kovačič in Nevenki Zrnec za pomoč pri izvedbi vikend seminarja. Bili pa smo tudi v KUD Trnovo, kjer smo si ogledali gledališko predstavo dramske skupine Zavoda Dolfke Boštjančič. Bilo je resnično zanimivo doživetje, igra pa je prikazovala šolski pouk, kjer je bila zelo stroga učiteljica. V nedeljo, 27. 11. 2005, pa smo bili na dobrodelni prireditvi Prijateljev Rdečega križa Žalna, kjer seje odvijala prireditev Z roko v roki. Poslušali smo zelo zanimiv pogovor s slepo gospo, ki je spregovorila o slepih in slabovidnih ter o njihovih težavah in ovirah. Ogledali pa smo si tudi dramsko igro po svetopisemski zgodbi stare zaveze Mladeniči v ognjeni peči, ki sojo odigrali mladi iz Žalne. Na koncu pa sta odpela pesem tudi naša člana Dušan To-mažič in Jožko Zupančič. Ob zaključku pa sta oba prejela CD radio, da si bosta lahko krajšala urice ob prijetni glasbi, ki jo oba zelo rada poslušata. Zato bi se vsem prijateljem Rdečega križa iz Žalne zahvalil za pomoč, za katero smo jim zelo hvaležni. Zahvalili bi se radi tudi Zmagu Permetu in njegovemu podjetju PIL INŽNI- MM^d/MiW/ff0&f^Miiaiiiiii'- 'iii iV*kCh rt .rt.. V. ....... ,/.,-.., .• i v ,** *********** ■ NMll P*,ttM JJ**55 — *1"*'*m f*j**ja, v,«t)v\ v DruUvu auUl^ii vemo, ko\) pouetjuj.ijtt o/itom.i <.<: sa se najbolj razveselijo. Pomagate nam lahko tudi vi, s prostovoljnimi prispevki, ki so vedno dobrodošli, ali v obliki sponzorstva. Veseli pa bi tudi bili povabila za ogled zanimivosti. Vabljeni pa ste tudi vsi. ki bi želeli delati kot prostovoljci in pomagati v klubskih dejavnostih, kajti vsa dobrota se vam nekoč povrne, občutek pa je neverjeten. Lahko nam pišete na elektronsko pošto info@drustvo-sozitie-grosuplie.si ali pa se zglasite pri nas osebno. Slavko Šteh-Društvo Sožitje Grosuplje Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka ALOJZA HRIBARJA z Lobčka se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, znancem ter njegovim bivšim sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev. Prav tako se iskreno zahvaljujemo g. Andreju Sinku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora Samorastnik za ganljivo zapete žalostinke in g. Andreju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih tvojih rok. Zato ne bomo te pozabili, za vedno v srcu te nosili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pradeda JOŽETA PELKA s Cikave 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so nam nesebično stali ob strani in nam pomagali, župniku Jožetu Mrvarju, DU Šmarje-Sap in pevcem. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče in za maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, hči Fani z družino in sin Janez z družino rnovo. VOŠČILA Zvezdana Majhen - Pentlje SREČNO Sejmo smeh, ki se v ljudeh rajajoč razširja, enoglasno v vseh smereh Čarobno dan pomirja; nezmotljivo osrečuje, Od znotraj boža, pomlajuje, SOCIALA, ZDRAVSTVO. ŠPORT Prostovoljno delo kot darilo otrokom JANJA IN SAŠA: VEČ KOT DAJEŠ, VEČ DOBIVAŠ! Ponedeljek, 5. december 2005. Dan prostovoljcev. Kljub temu, da je vse ostale dogodke zasenčilo zasedanje OVSE-ja v Ljubljani, je v jutranjih poročilih nekaj misli o dnevu, posvečenemu prostovoljcem, namenil tudi radijski napovedovalec. Jaz pa sem se za popoldanski klepet dogovorila z mladima dekletoma Janjo in Sašo, ki se v grosupeljskem Centru za socialno delo že vrsto let posvečata prostovoljnemu delu in skupaj s četico ostalih prostovoljcev skrbita, da je tudi tistim otrokom, ki jih je usoda tako ali drugače opeharila za srečno, brezskrbno otroštvo, vsaj včasih lepo. Janja Novljan: »Grosupeljski odmevi« in prebrani članek v njih me Je »pripeljal« med prostovoljce, na kar sem ponosna. To delo me osrečuje in izpopolnjuje!« JANJA: Prostovoljstvo kot način življenja JANJA NOVUAN, po poklicu diplomirana pedagoginja, ki je za svoje diplomsko delo izbrala temo »Prostovoljno delo in etika kot vzgojna dejavnost v šoli«, je svoje prve korake v svet prosto-voljstva živahno orisala: »Morda, skoraj gotovo so Grosupeljski odmevi »krivi«, da že osem let delam kot prostovoljka. Takrat, bila sem v prvem letniku na filozofski fakulteti, sem prebral intervju z Andrejem Štrusom, ki je med drugim predstavil tudi to svoje delo. Njegova pripoved meje tako prevzela, da niti malo nisem pomišljala, ali bi ali ne bi in se tudi sama vključila v to humano delo. Mislim, da prej sploh vedela nisem, da takšna oblika dela mladih sploh obstaja,« je nizala spomine izpred osmih let, medtem ko sem si jaz poizkušala priklicati v spomin tisti pogovor z Andrejem. Po krajšem premisleku je Janja nadaljevala o svojih začetkih: »Program je bil takrat na Centru ločen - ena skupina s svojo mentorico je delala z Romi, druga skupina spet s svojo mentorico pa z otroki in mladostniki. Svoje delo sem začela z Romi, saj je bila to populacija ljudi, o kateri je bilo toliko nasprotujočih si mnenj, meni pa so bili vedno zanimivi. In moram priznati, nikoli nisem imela problemov pri svojem delu. Gre namreč za skupino ljudi, ki imajo drugačne vrednote in takšne moraš tudi obravnavati, z njimi živeti in jih razumeti. Čez nekaj časa sta se programa združila, tako da sem delala tudi z otroki in mladostniki.« SAŠA: Kaj je lepšega kot igriv otroški nasmeh? SAŠA STRNAD pa je prostovoljka tri leta; začela je že v srednji šoli. Po končani srednji ekonomski šoli seje odločila za študij ob delu na Fakulteti za socialno delo. Delo prostovoljke sprejema kot nov izziv, ki ji dopolnjuje mladost. 0 svojem delu pripovedujeta s pravim mladostniškim zanosom; pripovedujeta o taborih, ki jih dvakrat na leto nrgani/imjo /» otroke, ki so vključeni v pomoč na Centru za socialno delo, o različnih delavnicah, Miklavževanju. Božičku, okraševanju Centra v predpraz-ničnih dneh, živ-žavu, učni pomoči, ki jim jo nudijo prostovoljci, pa o sprehodih, ogledih kino predstav, skratka o druženju, pogovorih, o medsebojnem zaupanju... »Tabori nas izčrpajo, saj se čutimo in smo odgovorni za vse te otroke, kijih spremljamo. Ob pomoči naših mentoric na Centru pripravimo ves program, desetdnevno bivanje (tabor traja od petka do naslednje nedelje) in delo zahteva veliko naših moči in naporov. Otroci čisto drugače zaživijo, pokažejo, kaj znajo, kaj zmorejo. Znamo jim prisluhniti. Prijatelji smo, toda naša avtoriteta ostaja, tako da nikoli nismo imeli kakšnih posebnih problemov.« Pri vsem tem mladi prostovoljci združujejo svoje moči, ideje, znanje... Kajti otroci, ki so obravnavani na Centru, so otroci, ki nas potrebujejo, sta prepričani Janja in Saša. Mar jima ni bilo nikoli žal v to delo vloženih ur, dela, za katero ni plačila, sem ob dejstvu, da si študentje ponavadi poiščejo delo preko študentskih servisov, nadaljevala pogovor. Saša Strnad: Je še kaj lepšega, kot igriv, iskren otroški nasmeh, sploh še, če vem, da sem tudi sama kaj pripomogla k temu!?! - foto Alenka Adamič. Bogastvo, ki mi ga nihče ne more vzeti Janja, prikupna črnolaska, je bila odločna: »To je delo, ki me osebnostno bogati, ob njem sem veliko naredila sama na sebi. Ob tem osebnostno dozorevaš, dobivaš nove izkušnje, ki so edinstvene; prepričana sem, da bi mi jih ne dal noben študij. Več kot daješ, več dobivaš. To pa ni merljivo niti primerljivo z denarjem! To moraš doživeti, nositi v sebi. Bogastvo, ki ti ga nihče ne more vzeti! Mar je kaj lepšega, vrednega več kot to, ko ti otrok po druženju, ko si mu posvetil uro ali dve, se morda z njim učil ali samo pogovarjal, ga peljal na sprehod in z njim občudoval lepoto narave, ob slovesu reče: »Komaj čakam na naslednje srečanje?!« »Kdor v prostovoljstvu ni delal, tega ne more razumeti. Vse ure, ki jih vložim v to, so poplačane, ko vidim iskren otroški nasmeh, srečo v njihovih očeh. Vsak otrok je nekaj posebnega. Z vsakim otrokom drugače doživljaš trenutke sreče in tudi trenutke žalosti. Včasih je dovolj že ena sama beseda, iskren nasmeh. Kljub temu da so dejavniki, za katere porabiš veliko energije, ki te izčrpajo, izmučijo, pa na koncu vedno ugotovim, da sem dobila nekaj lepega, koristnega tudi zase. Vse to je namreč življenje, ki ga živimo in moramo sprejemati takšnega, kot nam je dano. Da to zmoremo, pa se moramo marsičesa naučiti, se utrditi,« zamišljeno resno niza bisere ogrlice Saša, Janja pa nadaljuje: »Drobne stvari polepšajo dan. Otroci se odprejo, zaživijo v vsej otroški iskrenosti, četudi nosijo s seboj polno malho krute usode. To so stvari, ki jih občutiš. Besede, s katerimi bi jih opisal, so premalo. Morda ti to uspe, če si pesniško navdahnjen, pa to znaš drugače. Meni zadošča to, kar čutim. In prav to me žene naprej, naprej v delo. Za vsakega otroka, s .katerim delaš, se maksimalno potrudiš. Samo tako si lahko srečen, zadovoljen. Čeprav je sedaj, ko imam delovne obveznosti v službi, žal. časa za prostovoljstvo, manj.« Janja je namreč zaposlena v OŠ Louisa Adamiča; v tem šolskem letu je njeno delo nuđenje učne pomoči romskim otrokom. In prav tu, je povedala, soji izkušnje, ki jih je pridobila v prvih letih prostovoljstva, koje delala z Romi, v veliko pomoč. Tudi Saša usklajuje prostovoljstvo z delovnimi obveznostmi. Toda nikoli, pravi, je služba tako ne obremenjuje, da bi ne našla časa tudi za svoje male sončke. Za delo, ki ga opravljajo prostovoljci, ugotovim iz našega pogovora, moraš biti človek s srcem in dušo, ki znaš prisluhniti človeku, otroku, ki te potrebuje, znaš potolažiti srednješolca, ki ga najstniška leta pehajo po ovinkastih poteh življenja, pa prav tako potrebuje nekoga, ki zna in zmore z njim v korak, mu svetuje in mu je prijatelj... Takšni sta tudi Janja in Saša in prav gotovo vsi tisti nepoznani mladi, ki jih kot prostovoljce vodijo poti na Center za socialno delo v Grosupljem. »Ob vseh obveznostih, kijih imam, sem že včasih pomislila, da bom morala zaključiti s tem svojim prostovoljnim delom, čeprav ga imam neizmerno rada. Toda, ne morem. Prostovoljstvo mi je postalo del življenja. In način preživljanja tistih nekaj ur, ki mi ostajajo. Ne morem. Ker se mi zdi, da bom izgubila stike s prijatelji, da brez svojih sončkov in togo dela, ki mi jc zlezlo pod kožo in mc osvojilo, nc bom več JAZ. Osem let je namreč dolga doba. ki mi je dala toliko notranjega bogastva, da sem resnično srečna. Kakorkoli bi drugače porabila ves ta čas, ki sem ga namenila temu delu, nič bi mi ne prineslo toliko zadovoljstva, toliko lepih spominov in nepozabnih trenutkov, kot mije to. En sam trenutek mi ni bilo žal svoje odločitve.« so besede živahno odzvanjale, kot bi hotele polepšati pusto deževno popoldne, ko so dežne kaplje počasi polzele po steklih oken, skozi katere nam je včasih ušel pogled. Saša se je pridružila njenim besedam in kdaj pa kdaj pogledala na uro. Jima kradem dragoceni čas. sem se v mislih spraševala, ko je le povedala, da jo čakajo obveznosti na Centru. Pa naj zaključim z Janjinim povabilom mladim: naj se jim pridružijo fantje in dekleta, ki še imajo nekaj časa, pa želijo kaj dobrega narediti za bližnje, pa tudi zase. Posebno fantje so dobrodošli, saj ob njih otroci čisto drugače zaživijo. Kajti, kljub temu da je prostovoljcev veliko, da so mladi odprti za pomoč in delo. je potreb vedno več... Bo morda kdo izmed vas. ki prebirate te besede, tako kot je Janja pred osmimi leti. ko je prebrala pogovor z Andrejem, stopil na pot prostovoljstva. sledil njej in še mnogim mladim? Še so otroci, ki vas potrebujejo. Potrebuje vas tudi družba, ki ji ni vseeno, kakšno otroštvo in mladost preživljajo mladi. Alenka Adamič SPOROČILO ZA JAVNOST s prve, konstitutivne seje območnega sveta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območne enote Ljubljana Ljubljana, 30.11. 2005 - Na prvi, konstitutivni seji se je sestal območni svet Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območne enote Ljubljana, na kateri je potrdil mandat 7 novoizvoljenim članom območnega sveta, izvolil predsednika območnega sveta in njegovega namestnika za novo mandatno obdobje 2005 - 2009. 25.10. 2005 se je skladno z zakonom iztekel štiriletni mandat članom območnih svetov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), zato so bile tega dne hkrati z volitvami članov skupščine opravljene tudi volitve članov območnih svetov Zavoda (predstavnikov delodajalcev, aktivnih zavarovancev, invalidov ter upokojencev). Na seji dne 30.11. 2005 je območni svet najprej potrdil mandat 7 novoizvoljenim članom območnega sveta ter nato za predsednico območnega sve-JJKjroBlTjasoLogar.predstavnico ai< »■očni otgan.zaci), Zveze svobodnih s,n dikatov Slovenije iz Zasavja. Za namestnika predsednice območnega sveta je bil izvoljen Kari Destovnik, predstavnik delodajalcev, zaposlen v Centrokul-turi d.o.o. Ostali člani območnega sveta so: . Predstavniki delodajalcev: Edvard Šinkovec, Sergej Zupančič; -Predstavniki aktivnih zavarovancev: Stanislav Drobnič; -Predstavnik upokojencev: Dušan Dol i nar; -Predstavnik invalidov: Alojz Ješelnik. Imenovani člani bodo opravljali svojo funkcijo v novem štiriletnem mandatnem obdobju 2005 - 2009. Najpomembnejše naloge območnega sveta po statutu Zavoda so predvsem: 1. spremljajo izvajanje zdravstvenega zavarovanja na svojem območju; 2. sprejemajo pobude, predloge in pripombe zavarovanih oseb s svojega obm ✓ i. m lili posredujejo pristojni službi navoda; 3. dajejo predloge in pobude organom upravljanja Zavoda; 4. dajejo pobude za izboljšanje dela pri zdravstvenih zavodih in zasebnih zdravstvenih delavcih, s katerimi je zavod sklenil pogodbe; 5. na predlog direktorja območne enote predlagajo predstavnike zavarovancev v organe upravljanja zdravstvenih zavodov na svojem območju, ki jih imenuje upravni odbor; 6. obravnavajo poslovno poročilo s poročilom o nadzorih, opravljenih na območju območne enote, delovni in finančni načrt Zavoda in dajejo pobude za izboljšanje njegovega dela; 7. opravljajo druge naloge, ki so določene s splošnimi akti Zavoda. Glede na sprejeti Strateški razvojni program Zavoda v obdobju 20-' b^ novoizvoljeni območni mvmi OC LiuH\|»n« ri«\ovai po «or«)fe-tirt nMAalih ,n ml orumetmvml mm »nran. tev pravic Oo zdravstvenih storitev in njihovo postopno širitev skladno z novimi medicinskimi spoznanji in tehnologijo ter materialnimi možnostmi slovenske družbe. Obenem pa si bo prizadeval za večjo osebno in materialno odgovornost zavarovanca za tveganje v zvezi z zdravljenjem poškodb iz- ven dela in delodajalca v zvezi z zdravljenjem poškodb pri delu in poklicnih boleznih. Zavod si bo tudi v bodoče prizadeval za samostojnost upravljanja na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja in s tem krepitev vpliva in vloge organov upravljanja Zavoda. Vpliv pri reševanju vprašanj o uresničevanju pravic bo razširil in decentraliziral z večjo vlogo območnih svetov pri sprejemanju odločitev o razvojnih vprašanjih zdravstvenega varstva. Vloga območnih svetov je še zlasti pomembna, saj so določeni izzivi znotraj območnih enot specifični in jih velja temu primerno razreše- vdt 7t\rita\ MRttfft Mo vocf rmvr^mm, etm mm v nmmlmtintmm ot> UuUJU ufjlavljdinje vOw£t*cga taicavatvv nega zavarovanja še v večji meri približa konkretnim okoljem in potrebam ljudi v regiji. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO Z AVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ljubljana Jadralni klub Škorpion Pokal Slovenije 2005 ECHO REGATNE -1. MESTO Prišel je konec jadralne sezone 2005. zato je potrebno predstaviti uspeh jadrnice Scorpion v lasti Grosupeljskega jadralnega kluba SCORPION. V sezoni 2005 je jadrnica nastopila na vseh tekmah za pokal Slovenije v razredu Echo in zabeležila ravno toliko zmag. Rezultat je posledica dolgoletnih izkušenj in pridobljenih znanj izkušenih jadralcev in izjemne jadrnice Fast wave 30, projektanta Andreja Justina. Poleg tega so letošnji izjemni rezultati pogojeni tudi z nakupom novih jader, kar je predstavljalo relativno velik finančni zalogaj. Več informacij o klubu lahko najdete na spletni strani www.klub-scorpion.s, kjer si lahko pogledate vse zanimive podatke o jadrnici, slikovno gradivo iz različnih regat po Sloveniji in sosednji Hrvaški. Hvala vsem, ki so prispevali kakorkoli za tako izjemen uspeh in povabilo k sodelovanju, da bo jadralni šport še vedno prisoten na tako visokem nivoju. Torej, srečno v letu 2006. Peter Rejec kipa Scorpion na zaključni prireditvi po podelitvi 1. mesta v Pokalu Slovenije skupaj z voditeljico in pevko Loreno Flego. SPORT Glasilo prebivalcev občine Grosuplje 45 let obstoja Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje in novoletni ples Grosuplje, 2. decembra 2005 - Športna dvorana Brinje je bila tudi to pot polna. In čeprav je bil organizator prireditve Rokometni klub Pekarna Grosuplje, ni šlo za športni dogodek, temveč za tradicionalni novoletni ples kluba, ki letos praznuje 45 let obstoja. Ob prijetnem zabavnem programu, za katerega je poskrbel Sašo Hribar s svojimi maloštevilnimi sodelavci z Radia GA-GA (ki so »zastopali" vse - od predsednika države, vlade, pa do Svetlane Makarovič) ter ansamblu Šrangarji (v katerem igrajo en Madžar, njegov sin, pa še en Dolenj'c in en Sloven'c) so v programu predstavili vse svoje ekipe. V predstavitvenem delu programa so se predstavile naslednje ekipe: -cicibani (letnik 1995 in mlajši), ki jih vodita Marko Strojan in Stane Zupančič, -mlajše dečke (letnik 19-93 in 1994) prav tako vodi Marko Strojan, njegov pomočnik pa je Denis Karajič, -starejši dečki (letnik 19-91 in 1992), ki jih vodi Jani Likavec, pomočnik pa je Janez Knep, -kadete prav tako vodi Jani Likavec, -mladince in člane pa trenirata Nikola Radič in Andrej Topolovec. Predsednik kluba Zdravko Šteger je v svojem nagovoru poleg doseženih ciljev nanizal tudi želje po še boljših uspehih, ki jih bodo dosegli s posameznimi ekipami. S pomočjo staršev, obiskovalcev tekem in sponzorjev, ki radi prisluhnejo in priskočijo na pomoč, bodo ti cilji dosegljivi. Pri tem se je posebej zahvalil ožjim sodelavcem, ki redno skrbijo za nemoteno delovanje kluba. i| i'fTmr SLIKA LEVO: Kar nekaj grosupeljskih rokometašev je tudi dobrih glasbenikov, ki so se predstavili v narodnozabavni zasedbi. SLIKI ZGORAJ: Sašo Hribar, radio GA-GA - in njegovi »številni sodelavci«: Mr. Bean, predsednik Georg Bush, dr. Johanes, Tudman, prof. dr. Bučko, g. Čolnič, ga. Svetlana Makarovič, nekdanji predsednik države, predsednik vlade, večji del ministrske ekipe pretekle in sedanje vlade , ter drugi predstavniki domače in tuje politike, estrade in športa ter ostali »smeh izvabljajoči tiči in ..." SLIKA NA NASLOVNICI: Cicibani in mlajši dečki. SLIKA SPODAJ: Po "zaslugi" Saša Hribarja je rokometni novolietni ples obiskal tudi »predsednik države«. V osebnem razgovoru s predsednikom pa je zaupal, da morajo v bodoče postaviti v Rokometnem klubu Pekarne Grosuplje višje cilje. Grosuplje kot razvijajoči se kraj, v katerem se tudi povečuje število prebivalstva, ima že zdaj velike potenciale v domačih igralcih, ki igrajo po različnih rokometnih klubih v Sloveniji v 1. rokometni ligi. Zato bo treba strniti vrste in skupaj z generalnim sponzorjem Pekarno Grosuplje in ostalimi sponzorji najti ustrezne rešitve. K tem ciljem pa bo nedvomno lahko v kratkem prispevala tudi trenutno sijajna kadetska ekipa, ki je do zdaj še neporažena med osmimi klubi v predtekmovalni skupini in jo bo treba zadržati v Grosupljem. Jože Miklič Na koncu je predsednik kluba Zdravko Šteger zaželel še vsem občankam in občanom srečno novo leto, veliko uspehov, osebne sreče, zdravja, klubu pa čim več zmag. Za ples je igral ansambel Šrangarji, ki je medse za »eno rundo« povabil tudi mladega rokometaša in harmonikarja Jureta Ferkulja in basista legendarnih Beneških fantov Jožeta Marolta. ŠPORTNE DEJAVNOSTI V OBČINI GROSUPLJE - PROBLEM ALI NE? S športom in rekreacijo se v vsakdanjem življenju srečujemo na vsakem koraku. Bodisi da spremljamo tekme po televiziji, poslušamo športne oddaje ali pa preprosto telovadimo oziroma se rekreiramo kar sami. Zanimivo je. da nas o tem. da se je dobro ukvarjati s športom, bombandirajo prav z vseh strani. In ni čudno, da se potem malce zamislimo nad sabo in na koncu vendarle odločimo za neko obliko športne vadbe. Ne bom rekla, da tu nastopi problem, vendar bo že držalo, da nekateri kaj dlje od odločitve ne pridejo, ker enostavno ne vedo, kako se stvari lotiti, v katere programe se vpisati, kje in kako zastavljeno realizirati. Namreč veliko klubov, društev in sekcij je skritih za štirimi stenami, delujejo brez kakšnega velikega pompa in posledično ostajajo ljudem neznani. V ta namen naj povem, da v Grosupljem deluje kar lepo število športnih društev, med njimi so atletski, jadralni, karate, košarkaški, konjeniški, nogometni, planinski, plesni, rokometni, smučarski, strelski, kick-boxing. letalski, teniški... To je bogata in hkrati pestra ponudba za tak kraj, kot je Grosuplje. Možnosti za športno udejstvovanjeje torej malo morje, le pograbiti jih moramo in to z obema rokama. Ni važno, kako zaposleni ste s šolo. službo ali drugimi obveznostmi, z dobro organizacijo se lahko izpeljejo marsikatere na videz nemogoče stvari. Kaj pa mlade in stare pravzaprav zanima? Pri mladih spadajo med »in« športe predvsem košarka, rokomet, nogomet. karate.. za fante, medtem ko se dekleta navdušujejo nad nežnejšimi, a prav tako zanimivimi športi, kot so aerobika, odbojka, ples, gimnastika in tenis. Manj zastopano je kolesarjenje in planinar-jenje, to pa zato, ker velja nenapisano pravilo oziroma predpostavka, da sta zgoraj omenjeni dejavnosti domena starejših. Mnogi mladi se jih zato ne udeležujejo, vendar številke kažejo, da je med bolj uspešnimi ravno podmladek planinskega društva v športnem plezanju. Zatorej brez strahu vkorakajte v ka- terokoli društvo, sprejeli vas bodo odprtih rok. Moramo se gibati in za začetek lahko poskrbimo kar sami. Ob tako raznoliki ponudbi bo zagotovo vsak našel nekaj zase in storil tisti prepotrebni minimum za izboljšanje in popestritev vsakdanjega življenja. Torej, problem ali ne? Mislim da ne, ker konec koncev vsi ti klubi delujejo zato, da bi se člani in udeleženci imeli lepo. spoznavali nove ljudi in združevali načelo: prijetno s koristnim. Petra Lukavečki OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijeki točka dimenzij v cm2 faktor (točka ja oglasa v cm 0,511292 EURA) 50« 100 M 1549 77 6 0/100 60 1468 88 80x100 80 1306 104 100« 100 100 1157 115 150-100 150 1066 160 100 x 20 0 200 101/ 203 15 0 «20 0 300 961 288 20 0« 20 0 400 930 _J72 25 0 »20 0 500 919 460 POL STRANI »12 505 30 0 < 20 0 600 907 544 40 0 « 20 0 «00 878 70? CELA 1108 864 957 Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne lečai EURA neto končni dimenzi|e 171 2004 vrednost znesek z oglasa v cm oglasa DDV 50x100 237 03 9387 11264 60x100 237 03 10675 12810 80, 100 237 03 12662 15195 10.0x10.0 237 03 13962 16754 150*100 237 03 19379 23255 100 , 200 237.03 24651 29581 15 0 * 20 0 237 03 34941 41929 20 0 x 200 237 03 45085 5410? 250x 200 237 03 55669 66627 200x277 237 03 61234 734S1 30 0 x 20 0 237 03 65955 79145 40 0 .20 0 237 03 85128 102153 400 , 27 7 237 03 116022 139226 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje). JPG (brez stiskanja). TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslo-jitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov iozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. d.o.o. NAGRADNA IGRA ZA KUPCE TRGOVIN 1. nagrada barvni televizor 2. nagrada dvd predvajalnik 3. nagrada cd predvajalnik 4. do 10. praktične nagrade u Ju d.o.o. Za vse, ki boste oddali nagradni kupon bo žrebanje 30.12.05 ob 13.00 v trgovini SETR na Adamičevi 3, fcrosuplje. PRI NAKUPU BELE TEHNIKE DARILO - SUSILNIK LAS! TRAJNI K IMA 24 OBROKOV - TELEVIZOR PHILIPS 21PT1820 ftrtna slikovna e»W5cm Crystal Cl&ar za izboljšan prikaz slike liflono.talatekst. 100 programskih mest Stranski A V priključki za kamero in slušalke Izklopni časovnik. 1 Scart priključek gore i n ...........w PHILIPS LCD Iv sprejemnik LCD 27S10 LCD - ploščati televizor diagonale 66 cm (26") , format 16:9, Namizno stojalo. TFT LCD panel • Kontrastno razmerje 900:1 • Svetilnost 550cd/m2 • Ločljivost WXGA (1280 x 768), 2xSCART • RGB • AV-IN vhod • S-VHS vhod • PC vhod VGA • Priključek za slušalke Mobilni telefon Nokia 3510 - slovenski meni - polifonska zvonenja - GPRS in WAP -tkmmkmmMvm.mmmt. - zmogljiv in funkcionalen imenik (do 500 imen ) - zmogljivost baterije: čas pogovora 2 uri, v pripravljenosti 300 ur - navodila v slovenščini - odklenjen na vsa omrežja 21.998 Zamrzovalna skrinja Electrolux ECM 2654 Uporabna prostornina: 255 |****; zmogljivost zamrzovanja: 27 kg/24 h, poraba el. energije: 0,64 kWh/24 h, ključavnica, luč, glasnost 42 dB. V X Š x G: 88,3 x 119 X 66,5 cm Energijski razred A+ 94.920 ife ■ 990 ED ElectroIux 444:990 96.998 Pralni stroj CM2 106 1000 vrt./min, Zmogljivost pranja 6 kg, Samodejno prilagajanje porabe vode in energije Fuzzy logic. Zamik vklopa 3-6-9 ur, Prikaz časa do konca cikla, Tipka Program Lahko likanje, Tipka Program za občutljivo kožo Allergie, Tipka Intenzivni program Stain Buster, Mix and Wash za pranje različnih mešanih in barvnih tkanin, Hitri 32 minutni program, Program za pranje volne Ročno pranje, Energijska učinkovitost A + , Učinovitost pranja A, Učinkovitost sušenja C GROSUPLJE, 3a, tel.: 01/786 48 78 SETR d.o.o. se zahvaljuje vsem strankam Vse cene so v SIT in veljajo ?a gotovino. Možnost plačila preko potrošniškega kredita, trajnika, s plačilnimi karticami. Nekatere slike so simbolične. Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo. Redne cene so priporočene maloprodajne cene po ceniku dobavitelja. in želi vsem bralcem srečno in uspešno 20062 3 ' in pivovarna Tel.: (01) 786 50 73 ti STEL D.O.O. GROSUPLJE IZVAJANJE STROJNIH IN ELEKTRO INSTALACIJ MALO MLAČEVO 25 1290 GROSUPLJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE IN POSLOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 2006 VAM ŽELI PODJETJE STEL D.O.O. GROSUPLJE www.stel.si »telfaj8iol.net S*»0 PO NEMŠKEM J rečno *b \9mtm* ^* cšno v 1.2006! FRJ2ERSK3 STHD30 fidamičev center prvo nadstropje \ir/ Taborska 4 ^ 1290 SrosupUe Tel.: 01/786-37-55 Vsem našim strankam želimo veliko notranjega miru v prazničnih dneh. v prihajajočem novem letu pa veliko sreče, osebnega zadovoljstva in veliko veselih trenutkov! / lepi/ urejam pričesko boste zadovoljni v prazničnih dneh.' Urez čakanja, brez izgubljanja dragocenega časa! Pri nas vas čakamo ob dogovorjeni uri! (obiščite nas tudi v novem letu 20(Xi, z veseljem vas pričakujemo! VULKANIZERSTVO METOD GL0B0KAR s.p. h on • montaža L/KOVO 00 , centriranje Ti m /7070 000 * popravilo pnevmatik /e/.: VI I/O/1170 . prodaja osebnih, tovornih, «ri, . ,. m-jr a a i kmetijskih in industrijskih GSM: 041/9/5-284 pnevmatik Ob iztekajočem se leln se vsem našim strankam in poslovnim partnerjem zahvaljujemo za izkazano Hupanje in prijetno sodelovanje s sporočilom: bili sle nas,t cenjena stranka, radi smo delali z rami in za vat! V prihajajočih praznikih lam želimo obilo notranjega mini in osebne sreče! V letu 2006pa zdravja, zadovoljstva in veliko poslovnih uspehov! Da bo vsak novi dan sreča nam vsem'. PETER KASTELIC s.p. Servisiramo: TV, video, radio, PARTIZANSKA 8 1290 GROSUPLJE HI-FI aparate, daljinski upi avljalci, kamere... tel.: 041-774-274 del. čas: pon., sre., pet 9-12 in 14-16 PIZOR! Konec lete je čas, ko potegnemo črto pod svojim poslovanjem. Vam Vaš rezultat ni všeč? Vam za vodenje knjig primanjkuje časa? Bodite strokovnjak in jih zaupajte nam! RAČUNOVODSKI SERVIS ^5^" DR*60 KASTELEC s p Tel: 041/ 741500 Vodenje poslovnih knjig Pri nas opravljamo računovodske storitve in svetovanja za: • podjetja, •samostojne podjetnike, •društva... Će se odločite za nas do 31.12.2005. Vam prvi mesec ne izstavimo računa za naše storitve, kartica Obrtnik pa Vam prinese še dodatni 5% POPUST! Obiščete nas lahko tudi na www.racunovodja-grosuplje.sl Fl TEHNIKA ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p.. Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje « 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 @ VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV EN INTERNET, PROSIM. NAROČNIKI NMl | DO 31.12.2005 K POSKRBITE ZA PREHOD NA GSM! | mL, ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, PRIJAZNO TER USPEHAU>0lN0i KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Presenetite vaše najbližje za bližajoče se praznike z DARILNIM BONOM. Izvirnost izbranega darila označuje vaše osebne lastnosti. Poskrbite, da bo vaše darilo nekaj posebnega. V našem Thalgo centru labko izberete darilni bon za nego obraza, telesa, telesno masažo, wellness nego, manikuro, solarij ali pa vrsto drugih osebnih storitev. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje! Masiki d.o.o. www.thalgo-slo.com Andrej Gros zlatar-graver Taborska 4, Grosuplje Tel.: 01/787 34 25 Poslovalnici: Trebnje, Gubčeva cesta 25 Tel.: 07/304 57 66 Šentjernej, Trubarjeva 3 Tel.: 07/308 19 07 Naše cenjene stranke! Želimo vam. da hi bili praznični dnevi po vaši volji in željah in da bi osrečili tudi svoje najdražje! Sreča je v sreči bližnjega! V našem lokalu v ADAMIČEVEM CENTRU smo za vas pripravili veliko izbiro nakita iz zlata in srebra in vrsto najrazličnejših kvalitetnih ročnih ur. Zaželite bližnjim »srečno 2<)()()" z darilom iz Zlatarstva C i ROS! BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 • keramične ploščice • granitogres • masažne kadi • tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo • laminati • talne obloge • gradbeni material in orodja • barve, laki, lepila mirnem Del. čas: pon.-pet. 7-18h, sob. 7-12h -MAVČNE PLOŠČE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA 1 m - S 01 786-33-66,786-33-63 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13,041 723 731 Petrovič Goran dr.dent.med ŽELIMO VAM PRIJETNE E30Ž|ČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER USPEŠNE IN SREČNE VSE DNI V LETU 2006! HRANILNICA lon d.d., Kranj PE GROSUPUE Kolodvorska 3 01/78 62 925 varčevanje, krediti, plačilni promet, osebni in podjetniški računi e-lon VARČEVANJA Z ODLIČNO OBRESTNO MERO -DONOSNO - VARNO - NAJBOLJŠE ■ LON KREDIT - STANOVANJSKI KREDIT DO 25 LET ■ BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA VOLJO 24 UR - ■ PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN (plačilne kartico, limiti, trajniki) - www.lon.si —| ■ POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu - tudi do 6 let MENJALNICA IN PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNJEŠI , . f^°f °' . TARIFI inro@lon.si Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način