OGLASNIK št. 24.
k 34. listu Novic. 1860.
Kdor želi, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako verstico s takimi čerkami kakor je ta opomba natisnjena, 7 kr., ako oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 9 kr., trikrat pa 11 kr. — Večji čerke bodo po prostoru ki ga potrebujejo, prerajtane. Za vsakkratni natis je še 30 kr. za kolek fštempel) plačati.
(78)                                                                                                                                          (i)
Najvišje dovoljena zavarovavna družba:
„Avstrijaiiski   FENIKS   na  Dunaji"
(dovoljeno po visokem ukazu c. k. ministerstvn notranjih  opravil od 27. rožnega
cveta t. I., štev. 18539/965.)
Glavni kapital: 3,000.000 gld. avst. vel. Perva izdaja: 1.000.000 gld. avst. vel.
Podpisani da s tem na znanje, da je od zgorej imenovane zavarovavne družbe za velikega opravilnika za Kraj n s ko in Koroško izvoljen in poterjen zavarovanja za stanovitne in majhne plačila (brez vsake zaveze dodavka) napraviti zoper vsako škodo, ki jo požar ali strela, kakor tudi gašenje in razdiranje pri ognji stori, in ktera v pokončanji ali poškodovanji zavarovanih reči obstoji.
Ravno tisti je pripravjen podeliti formulare, v kterih se pristop razlaga, in pogoje zavarovanja (glej pristavek današnjega lista) in, ako kteri kaj več zvediti želi, tudi rad razloži in s tem svoje veliko opravništvo važno priporoča. Ravno to velja tudi od gg. okrajnih opravilnikov, kterih imena in stanovališča so zdolej zaznamovane.
V Ljubljani mesca velikega serpana 1860.
Friderik Wagner5
veliki opravilnik zavarovavne družbe: „Avstrijanski FENIKS,44 (pisarnica je v gledišnih ulicah št. 42).
Spisek  okrajnih  opravništev.
NavBistrici: Gospod Jože Ličan, tergovec, opravilnik za Bistriški okraj.
V  Cernonilji: Gosp. Teodor Haring, c. k. poštni opravnik, opravilnik za okraj Černomelj.
V  Idrii opravništvo še ni oddano.
V  Št. Jerneji: Gosp. Blaž Hudovernig, opravilnik za okraj Klošter.
V  Kamniku: Gosp. Gustav Kronabeth vogl, tergovec, opravilnik za okraj Kamnik. Na Kerškim: Gosp. Kari Bar bo, zasebnik, opravilnik za okraj Kerški.
V  Kočevji: Gosp. Nace Linhart, priglednik kneza Auersperga, opravilnik za Kočevski okraj.
V  Kranj i: Gosp. Franc Drinouc, tergovec, opravilnik za Kranjski okraj.
V  Krajnski gori: Gosp. Marka Pufitsch, tergovec, opravilnik za okraj Krajnske gore.
V  Litiji: Gosp. Juri Oblak, okrajni zdravnik, opravilnik za okraj Litije.
V  Loki: Gosp. Andrej Ho man, pek in kerčmar, opravilnik za okraj Loke.
V  Luk ovci: Gosp. Štefan Stergonšeg, posestnik, opravilnik za okraj Berdo.
V  Metliki: Gosp. Janez Burghardt, pens. c. k. prejemnik velike colnije, opravilnik za Metliški okraj.
V  Mokronogu: Gosp. Fri dolin Wašnicius, okrajni zdravnik, opravilnik za okraj Mokronog.
V  Novem mestu: Gosp. Jožef Bergman, lekarnik, opravilnik za okraj Novo mesto.
V  Planini opravinštvo še ni oddano.
V  Ponikvah ravno tako.
V  Postojni: Gosp. Tomaž Stegu, tergovec, opravilnik za okaj Postojne.
V  Kadoljci: Gosp. Jožef Zettl, pens. c. k. pobiravec, opravilnik za Radoljški okraj.
V  Ribnici: Gosp. Jakob Arko, posestnik, opravilnik za ribniški okraj.
V  Senožečah: Gosp. Andrej Piano, c. k. poštni odpravnik, opravilnik za okraj Senožeče.
V  Starem Tergu: Gosp. Blaž Rak tel, učenik, opravilnik za Ložki okraj.
V  Teržiču: Gosp. Tine Gašper in, urednik rudarskega družtva, opravilnik za Teržiški okraj.
V  Trebnem: Gosp. Gregor Arko, učenik, opravilnik za okraj Trebno. Na Verhniki opravništvo še ni oddano.
V  Vipavi ravno tako.
V  Z a ti čin i: Gosp. Jožef Karlinger, c. k. loterijski nabiravec, opravilnik za okraj Zatične.
V  Žužemperku:  Gosp. Lazar žl. Poka, c. k. poštni odpravnik, opravilnik za okraj Žužemperški.
—   50   —
O 9)
(D
Cesarski notar
doktor  Jernej   Suppanz
v Ljubljani daje naznanje, da se je s svojo kan-celijo spet v stare Križanke v mesto Nr. 180 preselil.
<80)
CD
Štacunarsko oznanilo-
mm Podpisana dajeta na znanje, da sta 15. dan tekočega mesca svojo stacuno na velikem tergu Nr. 14, čevljarskemu mostu nasproti odperla, in priporočata svojo bogato zalogo stacunarskega blaga, kjer prodajata razne sorte platna, sukno; mnogoverstne volnate in pavolnate tkanine za hlače in suknje; kambrik in kotoni-no raznih plemen; pavolnati, platneni in svilnati (zidani) franžasti Atlas, svilnate rute, lajbče; mnogoverstno nogovičarsko belo na statvah delano blago in še veliko veliko druge kramarske robe na debelo in na drobno, kar je moč po nizki ceni.
Domenig in K a d i u ni g.
(52)                                                                                    (7)
Razglas.
Zavoljo preselitve iz Ljubljane mislim svoje dve hiši Nr. 78 in 79 na Šent-Peterskem predmestji z drugimi gospodarskimi poslopji in zem-ljištvi vred pri ti priči in po ugodnih pogodbah prodati.
Kdor omenjeni hiši želi kupiti bo več od tega zvedil ustmeno ali pa pismeno pri
Frančiški SeydeI-novi,
v frančiškanskih ulicah Nr. 8. V Ljubljani 26. majnika 1860.
(76)                                                                                    Č3)
P r i p o r o č b a.
Podpisanec priporoča svojo štacuno v kapu-cinarskem predmestju na dunajski cesti v hiši štev. 8, ktero je te dni odperl, vsem, kteri hočejo z dobrim kafetom, cukrom, rajžem, oljem, jesihom, žganjem, ekstra (žlahtnim) vinom in drugimi rečmi za vsakdanjo potrebo postrežem biti; priporoča še zlasti častitljivi duhov-šini, gospodom posestnikom na deželi i. t. d. svoje blago in obljublja ne samo ročno, ampak tudi po nizki ceni vsakemu ustreči. ________________Alfonzi Heller.
(69)                                                                                  (3)
Ignaci Šusters,
iglar v Ljubljani v rožnih ulicah štev. 103, priporoča mnogoverstno zalogo v njegovi iglarnici izdelanih raznih bucek, zapencov, lasnih bu-cek, prevoznih iglic, krožcov, šivarskih pripencov, hlačnih in lajbečnih zaplenjk i. t. d.
Ker so moji izdelki lepi in močni, in cena pa kar je moč nizka, tako jih za gotov denar brez odbitka stroškov prodajam.
(67)
(3)
Peter   T oman,
štancarski mojster v Ljubljani na Celovški cesti,
v gosp. Verhovškovi hiši štev. 70, nasproti evan-geljski cerkvi, izdeluje kamne za grobe od 3 gold. dalje, potem vse, kar se potrebuje tacih del za nove ali pa popravljene hiše; zlasti pa se priporoča častitljivi duhovšini za naročbe vsakterih stan-carskih del pri cerkvah, kapelah i. t. d., in oblju-buje, svoje dela sploh lično, terdno in po nizki ceni izgotovljati.
(74)                                                                                        (3)
Bukvarničarsko naznanilo.
V  bukvarnici   žlahnega  Ig.   Kleinmayer-ja  in
Fed. Bamberg-a v Ljubljani je na prodaj: 30 krasnih  razgledov   krajnske dežele, ki
se posamesni   po 50 kr. nov. denarja prodajajo,
skupej se dobe pa le za 10 gold. Skupuli L., Duhovna vojska 80 kr. Albrecht A., Razlaganje keršanskiga katolškiga
nauka 3 zvez.; poprej 5 gld., zdaj 3 gld. Besednjak mali, slovenskiga in nemškiga jezika,
3. pomnoženi natis 70 kr. Jonke J., Krajnski Čbelarčik, to je, kratko pod-
učenje čbele rediti in z njimi prav ravnati 50 kr. Klun V. F., Potovanje po beli reki 20 kr. Vodnikov spominek.   Na svitlo dal Dr. E. H.
Costa 1 gld. 50 kr.
(60)                                                                                    (O
Pri Janezu Giontini-tu bukvarji v Ljubljani so ravno na svitlo prišle in se dobivajo:
Bodi  moj
Molitevne bukve za mladost in odrašene ljudi. Spisal duhoven Celovške škofije.  (Z eno podobo).
Veljajo terdo vezane z nožnicami 34 kr., v usnjatem robu 42 kr., v usnji brez zlatega obreza 60 kr. in v usnji z zlatim obrezkom 75 kr. n. dn.
KRUH ANGELJSKI.
Molitevne bukvice za otročiče. Spisal duhoven Celovške škofije.   (Z eno podobo).
Veljajo terdo vezane z nožnicami 24 kr., v usnjatim robu 36 kr., v usnji brez zlatega obreza 54 kr. in v usnji z zlatim obrezkom 68 kr. n. dn.
Tudi se pri gori imenovanem dobijo:
Darila za pridne šolarje
v zvezkih po 2, 3, 4, 5 in 6 goldinarjev. V vsakem zvezku je 12 molitevskih ali pa raznih zgodovinskih bukev. Kdor jih cel zvezek vzame, dobi poverh še 100 svetih podob za nameček.
Laibach
und seine Umgebung,
nebst einer Beschreibung der interessantesten Punkte in Krain. Ein Wegweiser fur Fremde und Ein-heimische. Herausgegeben von G. Dzimski. (Mit einem Plane und einer Ansicht.) Preis broschirt 80 kr., im Steifband 90 kr.
NASLEDNIK
—    51    —
Najvišje dovoljena zavarovavna družba
Avstrijanski FENIKS na Dunaji.
Kako zoper ogenj sploh se zavarovati.
Podstava zavarovanja.
§. 1. Družba poverne vsako škodo, ktera zadene premakljive in nepremakljive reči po požaru (ognju) a^ streli. — Ako se take reči poškodujejo po pomočkih, kteri se za poga-šenje ognja rabijo, ali če se zavoljo pogašenja kako zavarovano poslopje nekoliko (deloma) ali pa celo podre, poverne družba škodo, ki se zavoljo tega stori, ako se taka škoda dostojno skaže.
Zavarovati in poverniti se ne more škoda, ktere si je zavarovanec sam kriv, ali ktera se zgodi po vojski, puntu, deželskih nepokojih, po zaukazu kake gosposke, po nepravični sili ali pa po potresih.
Ce se smodnik (pulfer) užge, poverne družba le škodo, ktero ogenj zavoljo tega naredi, ako v zavarovavnem listu ni očitno izgovorjeno, da poverne družba tako storjeno škodo samo tedaj, kadar zavarovanec k za-varovavšini še doplača.
§. 2. Zavarovati se ne morejo pisma in vsaktere pisma dnarne vrednosti, smodnik (pulfer), dnarji, zlatnina in srebernina, ne-vkovani žlahtni kamni in pristni (pravi} biseri.
Zlate in sreberne reči, špice, dragocene zavijače, slike (malarije), kipi (statve) in vsaktere reči, ktere so zavoljo umetnosti ali pa zavoljo tega zlo cenjene, ker jih kdo ljubi, so samo takrat zavarovane, kadar so v za-varovavni ponudbi vsaka posebej popisane in je v zavarovavnem listu (polici) povedano, za koliko so zavarovane.
§. 3. Zavarovanje poslopij, čeravno se glasi na celo stavbno vrednost (Bauwerth), ne zapopada vrednosti zemlje, podzidja, vodnjakov, hramov ali drugih delov pod zemljo. Dajo se pa tudi posamni deli poslopja, kakor n. pr. postrešje, zgorljivi deli podzidja z zi-dovjem ali brez zidovja, ali pa tudi samo zi-dovje zavarovati.
§. 4. Dolžnost družbe do zavarovanca se ravna samo po zavarovavnem listu, po ponov-Ijivnem listu kakor tudi po privoljenju, ktero je bilo morda za kako premenjenje dano, in zavarovanje velja samo ta daj, če je bila za-varovavšina pošteno plačana.
Ne poverne se tedaj škoda, ktera se primeri, preden je zavarovavšina plačana.
Kdor se hoče s tem zavarovati, da zava-rovavšino za več let naprej plača, mu odpusti družba od cele zavarovavšine 5 od sto goldinarjev pri dveh, 10 od sto pri treh, 15 od sto pri štirih in 20 od sto goldinarjev pri petih letih. Kdor hoče za več let se zavarovati, zavarovavšino pa vsako leto plačevati, mora zavarovavšino za pervo leto gotovo odrajtati, za pozneje leta pa jo najpozneje posledni (za-padni) dan plačati, toda ne, da bi ga družba pred terjala.
Ce se zavarovavšina ne plača posledni dan, je zavarovanja konec, družba pa ima pravico, zavarovanca za zavarovavšino tožiti, in zavarovanje velja sopet še le od dne plačila.
Ako plača kdo o času, ko ga ogenj zadene, že pred zapadle zavarovavšine, še nima pravice do odškodbe.
Zavarovancove dolžnosti.
1. Kadar se za zavarovanje oglasi.
§. 5. Kdor kaj zavarovati da, je dolžan v listu, s kterim se za zavarovanje oglasi, tako, kakor je v tem listu natisnjeno, resnično imenovati to, kar ima namen zavarovati, in zamolčati ne sme ničesa, kar tiče nevarnost zavoljo ognja in presojevanje tega, kar ima družba poverniti, kakor tudi ne zamolčati, da je to ali uno reč že pri kaki drugi družbi zavaroval.
2. Pri premenbah.
§. 6. Ako se o času, ko zavarovanje terpi, nevarnost zavoljo ognja pomnoži, ako pridejo zavarovane reči v last druzega gospodarja, kakor podednika (erba), ako se spravijo zavarovane reči v druge hrame, kakor so bili sperva v zavarovavnem listu imenovani ali pa so bili še pri kaki drugi družbi zavarovani, je treba vselaj dovoljenja družbe, sicer neha zavarovanje. Zavarovanje neha, ako družba ne dovoli v to, za kar je zavarovanec pismeno prosil. Ne povrača se škoda, ktera se zgodi pred dovoljenjem take premene.
3. O požaru (ognju).
§. 7. O požaru ali ognju je zavarovanec dolžan:
a)  vse, kar je moč, storiti, da se zavarovana reč otme. Prizadjane in skazane stroške, tudi za gosposkine gasila, mu poverne družba, razun otetih zavarovanih delov; toda poslopje ali hram se sprazniti ne sme ne brez silne nevarnosti, ktera se da misliti, kadar že gori poslopje, v kterem so zavarovane reči shranjene, ali pa pervo bližnje poslopje, ne zoper naredbo družbenega opravnika, ki je menda pričujoč, kakor tudi ne zoper posebne pogoje, ki so v zavarovavnem listu izgovorjeni;
b)  v 24 urah po tem, ko je pogoril, družbi po opravniku   ali    agentu  to    naznaniti;
c)  v treh dneh svoji gosposki vse okoljšine požara naznaniti, namreč pa velikost škode, in če so premakljive reči zgorele, povedati, koliko je teh reci bilo in ka-košne so bile o času nesreče, in koliko in kakošnih jih je bilo nepoškodovanih ali pa poškodovanih otetih in to vse v protokol zapisati dati;
d)   v 14 dneh opravniku poverjen prepis protokola v c) imenovanega, kakor tudi gosposkeno spričevalo zastran tega vročiti, ali je preiskava dokončana ali ne zastran tega, kaj je bilo požara ali ognja krivo.
Imenovani obroki ali brišti nehajo samo takrat, kadar se da dokazati, da se ne morejo spolnovati, začnejo pa sopet veljati, kadar se da dokazati, da jih je mogoče spolnovati.
Škode po ognjn.
1. Kako se izve škoda.
§. 8. Zavarovanje ne bodi vir dobička; edini namen zavarovanja je, škodo za zavarovane
reči poverniti  po pravi   ceni,   ktero je  imela zavarovana reč o času ognja. Ta škoda se pa
a)  pri poslopjih po vrednosti zidanja, pa gledati se mora na to, koliko so zavoljo starosti ali rabljenja menj vredne, in koliko so vredni ostanki poslopja in pa priprava;
b)  pri blagu, srovini, pridelkih, živini po ceni tistega časa in po nih kakosti;
c)  pri mašinah in fabriškem orodju, pa odbiti se mora od tega to, kar so nove veljale, in to, kar so zavoljo starosti, rabe, premembe v sostavi ali zavoljo tega menj vredne, ker ne delajo;
d)  pri premakljivem blagu, hišnem orodju iu vseh drugeh rečeh po ceni, ktero so imele o času, ko so bile napravljene, toda gledati je na to, koliko so menj vredne zavoljo starosti, rabljenja ali šege (mode).
Za zavarovanje nasvetovana vrednost tedaj ni nikakoršno drugo merilo, kakor da ustanovi mejo, do ktere ima zavarovanec pravico, od družbe terjati, da mu skazano pravo vrednost pogorelih ali po ognju poškodovanih reči poverne.
v
Ce je kdo zavarovan, še s tem ne dokaže, ne si ne more pravice prilastovati, da se zavarovane reči nahajajo in da se ima njih vrednost poverniti.
Ako so zavarovane reči ob enem tudi pri druzih družbah zavarovane, ali če so že sicer več vredne, kakor so zavarovane, se poverne škoda po primeri ravno to se zgodi, če je v zavarovavnem listu toliko ali toliko kot samo-zavarovanje izgovorjeno.
Ako je pa vrednost reči, ki se o času požara nahajajo, manjša, kakor za kolikor so zavarovane, opera naj se šuma zavarovanja na cenitev ali ne, se povrača škoda samo po uni manjši vrednosti.
§. 9. Pri premakljivih rečeh je zavarovanec dolžan, v 14 dneh posebno rajtengo škode opravniku (agentu) ali družbi poslati, iz te rajtenge pa se mora viditi, ktere reči so bile o času ognja tu, ktere so zgorele, poškodovane ali odnesene bile, kakor tudi ktere so bile otete ali nepoškodovane ostale. V tej raj-tengi zastran škode se imajo dalje posamne reči po njih vrednosti, kakor §. 8 veleva, natanko naznaniti in imenovati se ne sme v nji nikaka reč kot sožgana ali pogrešena, ktere ni bilo, pa tudi nikaka oteta reč se ne sme zamolčati.
§. 10. Družba ima pravico, terjati, da se zastran vsake škode ali njenih vzrokov napravi preiskava in zaslišanje, in zavarovanec ima dolžnost, da dokaže resničnost svojih izrekov, vse bukve in dokaze, ktere ima, in kterih se more poslužiti, predložiti, ali sieer na vse, kar se hoče od njega zvediti, resnično odgovoriti, pa če se terja, tudi s prisego poterditi, da je njegova rajtenga zastran škode resnična.
§. 11. Skoda po ognju se pozveduje ali po dobrovoljcnem zastopljenju ali pa po cenitvi zastopnih mož, kterih enega izvoli zavarovanec, enega pa družba; stroški za to zadenejo po polovici zavarovanca in družbo. Zavarovanec je dolžan, poslopja po ognju poškodovane tako
—   52   —
pustiti, kakoršne so, dokler škoda  ni cenjena ali šacana.
§. 12. Zavarovanec ne more nikolj od družbe terjati, da bi proti plačilu zavarovavšine zavarovano reč prevzela, ali z druzimi besedami: on ne more nikolj odstopiti.
Po izvedeni škodi ostane družbi  na volji:
a)  zgorele reci v naturi poverniti in poškodovane v svojo last prevzeti;
b)  zgorele in poškodovane reci zopet napraviti dati in ostanke za to porabiti ali pa obderžati.
Ako se družba ne izreče ne za to ne za lino, plača izvedeno škodo po poterjenju taji— ste gotovo. (§. 15).
2. Kdaj zavarovanec nima pravice do
odškodbe.
§, 13. Ako zavarovanec v §. 5, 6, 7, 10 in 11 njemu naloženih dolžnost ne spolnuje popolnoma ali se ktere po §. 9 nedopušene povedbe ali zamolčanja krivega stori, zgubi pravico do odškodbe.
Dalje vgasnejo vse pravice do odškodbe, ktere niso leto in dan po požaru ali likvidirane ali pa pred sodnika (§. 14.) prinesene bile.
3. Prepiri.
§. 14. Vse prepire zastran velikosti odškodbe med družbo in zavarovancom razso-jujejo trije možje, kterih izvoli družba enega, zavarovanec pa enega. Ta dva izvoljena izvolita pa tretjega in samo, če bi se v volitvi ne mogla zediniti, je treba dotično sodnijo prositi, da tretjega moža izvoli. Trije možje imajo prepire vkup razsojevati in sicer tako, da sta vsaj dva tajistih ene misli, ker se družba kakor tudi zavarovanec zdaj za naprej vsem po sodnem redu zapovedanim oblikam odpovesta in rečeta, da hočeta terdne volje biti, da naj bo to, kar so izvoljeni možje razsodili, nepreklicljivo, zavoljo česar se tudi popolnoma vsakemu vgo-voru zoper to odpovesta, bodi si po pritožbi ali pa tudi po izrečcnju neveljavnosti.
Razsojuje se pa ali na mestu, kjer se je škoda zgodila, ali pa ondi, kjer je bil zavaro-vavni list izdan. Stroški take sodbe zadevajo zavarovanca, če sodba likvidirano škodo poterdi ali pa šumo morebiti še poniža.
Zavarovanec ne sme zoper nobenega agenta ali opravnika tožbe imeti, ali tudi zoper premoženje družbe nič početi, dokler njegove pravice do odškodbe niso spoznane in skozi in skozi resnične, če ne ne veljajo njegove za-varovavne pisma nič.
4. Plačanje škode.
§. 15. Vsaka škoda se plača zavarovancu štirnajst dni po likvidiranju; tistim pa, kteri so zavoljo ognja v sodni preiskavi, še le potem ko preiskava neha — bodi si ab instantia ali pa zavoljo tega, ker je njih nedolžnost dokazana, — toda pravi lastnik zavarovavnega lista mora kvitengo dati. Pred imenovanim časom škodo plačati,  družba ni dolžna.
5. Odškodba od družili.
§. 16. Vse pravice in tirjave, ktere bi zavarovanec zavoljo nesreče, ki ga je zadela, do svojih sosedov, gostačev ali do kogar kol) druzega dobiti utegnil, preidejo po tej kvitengi (§. 15.) na družbo in ona jih more vsled te kvitenge povsod veljavne storiti, brez da bi še posebnega prenesenja ali pooblastenja za to potrebovala.
6. Varstvo bipotekarnih upnikov.
§. 17. Za poslopja, na kterih je o času požara kak dolg pravnomočno vpisan, se, ako se je taka hipoteka družbi proti njenemu poterjenju pred požarom ali pa osem dni po požaru naznanila, odškodovanje samo zavoljo tega plača, da se poslopje sopet postavi in zavaruje, sicer pa, ako dotični hipotekami upnik v nepogojno plačilo dovoli ali pa sam pravico ima, odškodbo prevzeti. Ako glede tacih poslopij zavarovanec pravico do odškodbe
s svojo krivico zgubi, razun če bi premije ne plačal, oberne družba odškodbo v to, da hi-potekarnega upnika plača, pa svoje pravice mora družbi odstopiti. Družba prevzame dalje dolžnost, hipotekarnemu upniku, kteri se je pred požarom oglasil, naznaniti, da zavarovanec zavarovavšine za hipotecirano poslopje morda ni odrajtal, in dovoli mu 14 dni od tistega časa, ko se je oglasil, da plača on namesti zavarovanca zavarovavšino ali premijo. Ce družba ali zavarovanec vsled izgovorjenja za-varovavno pismo ob veljavnost dene ali pa zavarovavno šumo zmanjša, ima družba dolžnost, to hipotekarnemu upniku na znanje dati, in on ima potem pravico, za kolikor časa hoče tirjati, da poslopje neprenehoma na njegovo ime in v njegov prid zavarjuje, ako v osmih dneh zavarovavšino za to plača. Ravno ta pravica mu gre pervih osem dni potem, ko se je zavarovavni list iztekel.
7. Ugasnjenje in konec zavarovanja.
§. 18. Po požaru v zavarovanem poslopju, naj gre odškodovanje zavoljo njega ali ne, po pravici do odškodbe ali po povernjenju škode, ima družba kakor tudi zavarovanec na volji, vsako med njima obstoječe zavarovanje odpraviti in sicer, če to stori družba, s tem, da poverne naprej plačano pa še ne zapadlo zavarovavšino.
Ako po kakem požaru zavarovanje ne neha, se zmanjša zavarovavna šuma za toliko, za kolikor je bilo poslopje zavarovano. Ako pa preseže odškodba polovico zavarovavne šume, ugasne zavarovanje popolnoma.
Kdaj utegne zavarovanje še nehati, je v §§. 4 in 6 povedano.
Verh tega morejo družba ali pa njeni namestniki zavarovanje na mestu pregledati dati, in ako se tu pokaže, da zavarovane vrednosti ni, je družbi tudi na voljo dano, zavarovavno pismo popolnoma ob veljavo djati, samo da poverne po primeri zavarovavšino.
Posebni pogoji za zavarovanje kmetijskih pridelkov.
§. 1. Kot zavarovanje kmetijskih reči velja vsako zavarovanje, ktero zadeva sadeže, ktere pridela kmetovavec po svojem nasejanju ali na-sajenju, kakor tudi orodja za kmetijstvo potrebne, ali pa za živino, za kmetijstvo potrebno 5 kot zavarovane veljajo tedaj tudi samo take kmetijske reči, ktere so v §§. 2—8 za zavarovanje kmetijskih pridelkov deležne ustanovljenih priboljškov in odločb.
§. 2. Kdor se hoče zavarovati, mora:
a)  pregledno povedati, kakošno je zidovje in postrešje poslopij, ktere hoče zavarovati, kakor tudi zidovje in postrešje sosednih poslopij, in vse to natanko popisati; priložiti mora pa tudi obris in povedati, kako dalječ stoji poslopje od druzega;
b)  naznaniti, kam, to je, v ktere poslopja se imajo po mlačvi zernje, ravno tako tudi slama in pridelki shraniti, ki so v kopah in stogih zavarovani, ker sicer zavarovanje nič ne velji, če se ti pridelki pozneje kam drugam spravijo.
§. 3. Kot zavarovani veljajo vsi poljski pridelki, ktere je zavarovanec o poslednji žetvi pridelal, med-nje se štejejo tudi pridelki prejš-nega leta, kteri so morebiti še ostali. Ako je zavarovanec le malo zaloge zavaroval, ostane za to, kar je več pridelal, samozavarovavec, in samozavarovavec za to ostane do naslednje žetve. To pa ne velja, če kdo zavarje svojo zalogo o času, ko je že večji del pridelkov porabil, tedaj le za malo časa in še pred za-četjem nove žetve; zavarovano pa je samo to, kar je bilo o dnevu zavarovanja v hramih. —
§. 4. Kot pravilo velja, da stopi zavarovanje   s   pervim   dnem    mesca   septembra
(kimovca) v polno moč in da se pridelki po nasetvi, kermenju, porabljenju ali poprodaji od tega dne zmanjšujejo. Pri zavarovanjih, ki se še le po 1. dnem septembra sklepajo, in ne veljajo čez začetek nove žetve, se rajta to zmanjševanje od začetega zavarovanja. Kar se tiče stanovitnega zmanjševanja zaloge, je tudi zavarovavšina manjša, kakor bi sicer bila. zavoljo tega so pa take zaloge, ktere imajo nezavarovane ostati, ali take, ktere so bile prikupljene, zavarovane in ostanejo tudi popolnoma zavarovane samo tedaj, kadar je bilo to zahtevano in kadar je bilo zavarovanje posebno sklenjeno s primernim povišanjem zavarovavšine ali premije.
§. 5. Pri posestnikih in kmetovavcih, kteri imajo redovne gospodarske bukve, to tudi v zaprošenju omenijo ali se izrecno v to vdajo, da hočejo, ako jih nesreča ognja zadene, s svojimi bukvami bolj natančne dokaze dati, se pozve dotično zmanjševanje zaloge iz teh bukev; pri vseh drugih zavarovancih se pa misli, da se zavarovana zaloga po primeri zmanjšuje, kakor bi se dala ta primera pri vsakdanjem enakomernem zmanjševanju zaloge od 1. septembra naprej po setvi, razprodaji in použitku ter drugi rabi o času požara izrajtati, odškodbe za res zgubljene pridelke se more tedaj samo toliko plačati. Dokler so pridelki v kopah ali pa stogih shranjeni, velja zaloga pri izrajto-vanju   tega  zmanjševanja   kot   nespremenjena.
Ako pa velja zavarovanje čez novo žetev, imajo novi pridelki zavarovane sorte vselej koj kot sopet zavarovani veljati, ko so bili v naznanjene hrame sopet shranjeni.
§. 6. Pridelki pod milim nebom (kope, stogi) se morejo zavarovati:
a)  če se stogi natanko naznanijo s tem, kaj je v vsakem posebej, in se tudi pove, kje kopa stoji,  ali pa
b)  pri zavarovanjih za več let za: ,,pridelke, ki se vsako leto v stogih i. t. d. hraniti imajo".
Za tako zavarovanje se plačuje malo menj zavarovavšine, zavarovanje pa velja samo, če družbenemu opravniku, koj ali pa najpozneje tri dni potem, ko je bil stog postavljen, zavarovanec v pismu na znanje da, kaj je v stogu in kje stog stoji.
Zavarovani stogi morajo najmanj 20 dunajskih klafter od druzih stogov kakor tudi od poslopij i. t. d. popolnoma prosto stati.
§. 7. Živina se zavaruje po plemenih, povedati se mora pa število glav in srednja cena glave vsacega plemena; naznaniti se ima sicer navadna staja živine, za kar je zavarovanec sam porok; veljavno pa ostane zavarovanje vendar, če se živina nenavadno in občasno v vseh k zavarovanemu posestvu spada-jočih poslopjih preseljuje.
Ako hoče kdo živino višje cene, na prilika konje za kočije in jezdarenje, bike za pleme i. t. d. za odločeno višjo zavarovavšino zavarovati, jih mora, kakor tudi hleve, v kterih stoje, posebno naznaniti.
To zavarovanje velja skozi celo leto in tudi za škodo po blisku na celem posestvu in potih, ktere k njemu peljejo.
§. 8. Mertvi inventar po raznih stranah se zavarje sicer z napovedbo navadnega staniša, veljavno je pa to zavarovanje v vseh k enemu posestvu spadajočih poslopjih in dvorih brez omejitve na ta ali ta hram.