Posamezna številk« 20 vinarjev. Štet. 9. V UtibM, v petek dne 24» Samiarla 1919« Leto L VEČERNI On t(Mw n potti K 40-—% M UMju* K 3f— • PoBtta« ■ » u M"—%« ■ m tt'— ■ OMMn «t «, « 10**"i« « » f ~" * IMMtM ■ „ „ 3-JO. M tadnUtm la uprava: lopHarjm alka S. — TaMaaM. Marati NEODVISEN DNEVNIK g Marati: Enostotoaa »ažNurata (Mam nratalii««-abaka aN ab prastar) za aafcrst pa N ata« njn> aafkrat pa 43 ata. Ob sobotah NaoNtar«. ‘ iw: Eaoatolpaa paDbrata X 1—. — tekala »s* hmmfi aeda«a la prazaNn, ah 1 ari poptidoa,; =sa Regent Aleksander gre obiskat očeta. Belgrad, 24. jan. Regent Aleksander jv odpotoval z avtomobilom proti jugu. Pelje se na obisk k svojemu očetu kralju Petru v kopališče Faleron pri Atenah, Kakor smo zvedeli, bo od tam odšel v Pariz na mirovno konferenco. Srbi za popolno ravnopravnost. Belgrad, 23. jan. Kakor poroča ljub- j ljanski koresp, urad, se je razgovarjal no-vozapriseženi hrvatski ban dr, Paleček * ravnateljem jugoslovanskega dopisnega urada in mu je izjavil, da ni pri nobeni srbski stranki, akoravno je stopil v stik * voditelji vseh političnih: frakcij, naletel na stremljenje po separatizmu ali srbski hegemoniji, Vse srbske stranke stremijo za čim dovršenejšim ujedinjenjem naroda SHS -na temelju popolne enakopravnosti vseh delov naroda. Srbski politiki odklanjajo istotako z vso odločnostjo vsak srbski separatizem, kakor odklahjajo hrvatskega ali slovenskega. Tudi oni vidijo rešitev vseh delov našega naroda v. ustanovitvi popolnega narodnega edinetva, To je ena svetla točka naše sedanjosti, ; Ameriška misija pozna nemška nasilsfoa na Koroškem. Slovenski komisarijat je sporočil iz Celovca, da nemške oblasti slovenske begunce aretirajo in odpeljujejo neznano-kam. Na tozadevno vprašanje Narodne vlade v Ljubljani ni iz Celovca sploh nobenega odgovora. Zato se je Narodna vlada obrnila naravnost na ameriško misijo in jo opozorila, koliko osebne svobode vživajo Slovenci na Koroškem. To nemško ravnanje oovori bolj proti Nemcem ko naše najbolj podprte pritožbe. Ufilson se vme v Ameriko. Pariz, 23, jan. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. *tad poroča: V političnih krogih se potr-Uje, da se predsednik Wilson povrne v Ivneriko še pred 10. februarjem. Po dose-Uj uradno še nepotrjeni vesti odpotuje dne 5. februarja. Prvotno je Wilson nameraval ostati le malo časa v Evropi. Toda pogajanja so se tako zavlekla; da se je bivanje Wilsonovo v Evropi podaljšalo. Nevarnost oboroženega konflikta med Poljaki in Čehi, Krakov, 23, januarja. (Lj. kor. urad.) piasom dun, kor. urada poroča poljska Brzojavna agentura: Poljski likvidacijski Odbor je danes prejel obvestilo, da so če-Iki vojaki danes zjutraj v več vlakih prl-Jpeli v Bogumin (Oderberg) in zasedli kolodvor ter kurilnico. Poizkusili so tudi zabosti blagovni kolodvor, toda so bili gla- som danes opoldne dospele vesti odbiti, Boguminsko delavstvo je po telefonu prosilo, naj se mu pošlje orožje. Bogumin je važno železniško križišče na bivši avstrijsko-šleški meji v spornem tešenjskem ozemlju. Zahtevajo to rud bogato ozemlje zase Čehi in Poljaki, • Očitki hrvatske vlade Slovencem« Ljubljana, 24. jan, Snočni zagrebški »Obzor« razpravlja obširno o hrvatslco-slovenskem razmerju glede prehrane. Članek ima uraden značaj in zavrača slovenske pritožbe, da je 'hrvatska vlada vpeljala pravi gospodarski dualizem, sklicujoč se; zlasti na troje: JI. Hrvatska vlada' pravi# da je hila Sloveniji naklonjena do skrajnih mej. Dala je 200 vagonov moka, 100 vagonov koruzej 20 vagonov ovsa, 5 vagonov; ječmena in 150 vagonov krompirja. 2 Slovenci . so nekorektno ravnali, ker so p« Petru Briskiču, Ivu Bradetiču^ in Janku Tavčarju hoteli kupiti v Sremu živež pre-ko maksimalne cene, je hifv.htška vla* d i morala preprečiti. ‘ 3. Slovenci se ne; menijo ?(a prevozna dojrotjenja. in v Špiljtt jemljejo potnikom, ki potujejo v Nemško. Avstrijo, živež, dasi imajo hrvatska prevozna dovoljenja. 5 Sotriudnik našega lista je danes zaprosil pri poverjeniku za prehrano dr« Tavčarju pojasnil- glede teh očitkov, Dr« Tavčar mu je izjavil: Navedbe hrvatske vlade glede koli* čine živeža ne odgovarjajo popolnoma, dejstvom. Obljubljeno je bilo 200 vagonov, moke, a se je obljuba. spremenila, da so dajali namesto moke po večini žito. Teh 200 vagonov pa še do' danes ni popolnoma dobavljenih. Krompirja smo ' dobili pred zadnjim časom kakih 50 vagonov, 100 vagonov je v zadnjih dneh aviziranih, Od njih so prišli 3 vagoni v Trbovlje, katere pa mi je delavstvo na dispozicijo postavilo, češ da je skoro dve tretjini krompirja gnilega- in črnega -in da ? je tako a prstjo'namešan, da se rabiti ne more. Koruze je prišlo zadnji čas 84 vagonov, a V storžih; koruza je mokra, se mora posušiti in zrobkati; na kar se .šele lahko zmelje. Imamo pa smo dva mlina. To torej uš nujna-cdpomoč, L - . Glede nakupovanja v Sremu je treba poudariti, da je ta akcija bila namenjena Koroški, ki je bila ne le v političneni, ampak tudi v gospodarskem oziru v težavnem položaju. Za potek tega; nakupovanja ne zadeva ljubljanskega poverjeništva nobena odgovornost, ; , t Kar se tiče očitkov, da se naša obmejna straža ne ozira na hrvatska prevozna dovoljenja, je treba pripomniti, da je Narodna vlada v Ljubljani postavila načelo, dogovorjeno z narodnim večem, da sme blago le proti kompenzacijam preko meje, kar je bilo nujno potrebno. Na tem stališču je morala tudi vstrajati. Resnično pa je, da so se pri preiskavi prtljage dogodili nekateri slučaji, ki niso bili v smislu vladne odredbe in ki so zadevali tudi slovensko dijaštvo, toda vlada je izdala ukaz, da se taki slučaji preprečijo, • Italijanske krutosti* Split, 24, jan, (Lj, k, U.) Dne 22, januarja so italijanske okupacijske oblasti poslale v Komižo kot zapovednika dva mladeniča, ki sta fanatična Šovinista do skrajnosti, Spričo svoje mladosti in neizkušenosti ne moreta doumiti resnosti svojega položaja in poverjene jima naloge in terorizirata na nečuven način to ubogo, vsekdar mimo 1n premimo prebivalstvo. Našla sta dva izrodka kot konfidenta, s katerima se izvrstno ujemata. Ko so Italijani prevzeli upravo občine Komiže, so izobesili obligat-ao italijansko trikoloro. Potem je eden izmed dveh. zapovednikov, imenovan komisarjem, pozval 17 uglednejših meščanov na dogovor. Ti pa so zavedno in enodušno odklonili vsako sodelovanje v občinskem poslovanju, ne priznavajoč nobenega tujega komisarja. Ob tej priliki so oddali energičen pismen protest. Nato je bilo zabranje-ao nositi orožje in odrejena rekvizicija ■erožja. Po konfidentih so Italijani zvedeli, da imata dva težaka puške, katerih nista oddala. Zato so obadva odgnali v zapor, kakor najhujša razbojnika. Zaprli so tudi starca Miho Markoviča, ker je njegov sin izvlekel iz morja razpočeno vojaško puško. Zaradi tega, ker je imel neprijavljeno lovsko puško, so zaprli tudi Vicka Kučiča, Te ujetnike so imeli zaprte tri dni v mestnih temnicah (ječah), potem so jih odgnali v Šebenik in Zader, Čez 10 dni preganjanja in nepopisnih muk v Zadru so jih zopet izpustili domov, V Zadru jih je italijanska množica zasmehovala in opljuvala. V zaporu »o bili dva dni in dve noči brez jedi in pijače. Medtem so se v Komiži nadaljevala nasilja. Kar se tiče hrane, so dajali Italijani dva meseca po dva kilograma riža in en kilogram bralna (moke) za osebo; Sedaj dele zopet po en kilogram pšenice ali riža. Svojima konfidenjoma dele obilneje, tudi na kvintale, ako zahtevajo. Našemu gladnemu prebivalstvu se posmehujejo, rekoč: »Naj vam dasta hrane Wil-son in Jugoslavija!« Po novem letu so veljavne nove odredbe. Zatvorili so hrvatsko čitalnico, razpustili Sokolsko veče itd. Te dni je karabinijer pozval mestnega ^župnika, starega don Juraja Brajčina, naj pride na zapovedništvo, Ko je tam dolgo čakal mu je dejal zapovednik, da ga ne utegne sprejeti, naj odide domov, ne sme pa z doma do jutri. Drugo jutro ob desetih je prišel pozvani župnik zopet k zapovedniku. Ta ga je jel karati, da se bavi s politiko. Drugega mestnega duhovnika Kratiniča so ponoči poklicali k umirajočemu bolniku. Srečala ga je italijanska patrulja, ga pograbila za prsi in, ker njegovim besedam ni Y«ijela, rekla: »duhovniki so politiki« in ga spremila do sobe umirajočega, ---------- ~ Zborovanje slovenskih prekmurskih kmetov. Nočemo pod Mažara. Radgona, 24. januarja- Voditelji prekmurskih Slovencev v takozvanih goričan-skih hribih »o se zbrali v nedeljo, 19. januarja, pri Sv, Benediktu v Goričancih, Navzočih je bilo 112 najodličnejših slovenskih kmečkih veljakov iz gornjega Prekmurja, med njimi 32 protestantovskih Slovencev. Po daljšem posvetovanju so soglasno sklenili, da pod nobenim pogojem n*>. marajo pripadati Mažarom. Ustanovili so posebno zvezo slovenskih kmetov na Prekmurskem, katera hoče zbrati pod svojo zastavo vse slovenske kraje preko Sv, Gotarda. Zanimivo je, da se je sestanka udeležilo celo nekaj zastopnikov slovenskih kmetov iz nekaterih vasi severno od monoštira (samostana) Sv. Gotarda. Po triurnem zborovanju so sklenili resolucijo, v kateri pozivajo vse prekmurske slovenske kmete, naj vsak v svojem kraju širi slovensko kmečko organizacijo, Značilen je stavek v tej resoluciji, da sc, če jih Jugoslavija ne bo otela mažarskega jarma, hočejo sami osvoboditi in si ustanoviti samostojno državico prekmurskih Slovencev. Obljubili so si tudi, da hočejo vsakega tovariša, katerega bi mažarska vlada vsled tega zborovanja preganjala, .pleti In ščititi tudr njegovo premoženje. Značilno je tudi, da je po zborovanju go-ričanskih prekmurskih Slovencev grof Zi-chy, ki ima v teh krajih velika veleposestva, javil, da bo zastavil pri vladi v Budimpešti ves svoj vpliv, da se slovenskim kmetom v Prekmurju radi njih zaželjene osamosvojitve ne bo zgodilo nič žalega. Jugoslavija bo kmalu priznana. Zagreb, 23, januarja. Kakor je zvedela belgrajska »Pravda«, pričakujejo v Srbiji, da bo nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev v najkrajšem času priznana po zaveznikih in po nevtralnih državah. Prvi korak k priznanju je storila Grška, ki je z velikim navdušenjem sprejela diplomatsko sporočilo o našem narodnem ujedtnjenju v enotno državo. Proč s hujskarijo spodnještajerskih Nemcev. Maribor, 24. jan. Te dni so razvili nemškutarji in Nemci v Mariboru in na celi črti ob meji velikansko agitacijo, Sirijo namreč tako gorostasne vesti, da razburjajo tudi najbolj mirnega človeka, Z vso gotovostjo trdijo, da bo meja daleč nižje od Drave, da je general Maister ustreljen itd. Z veliko vnemo pobirajo izjavo za Nemško Avstrijo, Posebno veliko agitacijo razširjajo od Narodne vlade odstavljeni nemški sodni in politični uradniki, ki so nalašča za to najeti od nem« škega državnega sveta. Vsled nevarnosti, da se ta strupena agitacija razširi tudi v najbolj zakotne kraje, in ker se je bati, da bo ljudstvo še bolj razburjeno, je policijska in vojaška oblast odredila, da se vsi hujskači zapro in kaznujejo, tuji državljani pa poženo čez mejo. Kardinal Merder na mirovni konferenci. Bruselj, 24. jan. Belgijska vlada namerava poslati na mirovno konferenco kot delegata kardinala Merciera, ki sc je ves čas nemške okupacije tako junaško pote- goval za svoj narod, da ga ni občudoval-le ves civilizirani svet, marveč so se ga bali tudi nemški barbari. Ukrajina napovedala vojsko Rusiji! Vtršava, 24. jan. Iz Kijeva poročajo: Ukrajinska vlada je uradno napovedala vojsko sovjetski vladi. Sovjetska vlada je svojim četam naročila, naj kljub vojni na- povedi ne prestopijo demarkacijske Črte. V Kijev so došle francoske in rumunn ske čete« Slava češko-slovaški armadi. Belgrad, 23. jan, (Lj, K, u.) Vojno ministrstvo je dobilo preko čeho-slovaške vlade v Pragi brzojavko, ki jo je poslala iz daljnega vzhoda kralju Petru in regentu Aleksandru čehoslovaška armada in ki izraža najiskrenejše pozdrave osvobojenim jugoslovanskim bratom. Na ta pozdrav je odgovoril regent v češkem jeziku: »Zelo me je razveselil pozdrav, ki mi ga je poslala iz Vladivostoka čeho.-sloyaika voj- ska. Čeho-slovaški narod se je v svojih legijah boril na vseh svetovnih bojiščih proti našim narodnim sovražnikom kakor Leo« nidovi borci. Po težki borbi in neizmernem trpljenju je zasijalo tudi čeho-slovaškemu narodu solnce svobode. Večna bo slava čeho-slovaške legije, ker se ni borila samo za svobodo svoje domovine, ampak tu-* di za osvoboditev vsega kulturnega sveta, posebno pa Slovanov, izpod germanskega robstva. Prosim Vas, sporočite junakom na daljnem vzhodu moje občudovanje in moj pozdrav. Aleksander.* Tesna zveza med Cehi ih Jugoslovani. Praga, 23, jan. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk’, orad poroča: Te dni je došel bivši minister za narodno gospodarstvo kraljevine Srbije dr. Jankovič v Prago, Govoril je ob tej priliki z njim zastopnik »Narodnih Listov« o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Urednik ga je vprašal po vzroku njegovega potovanja v Prago. Odgovoril mu je, da gre za valutno vprašanje ter da je dobil podrobne informacije pri ministru dr. Ra-šinu o zadevi skupnih nevarnosti v valutnem vprašanju. Minister je potem izjavil: Na Dunaju in v Budimpešti tiskajo nadalje ibankovce brez privoljenja drugih narodnostnih držav. Samoobsebi umevno ne morem reči, kake odredbe se morajo izvesti, da se izognemo tej nevarnosti. Mi moramo vse avstro-ogrske bankovce v Srbiji popisati in predložiti mirovni konferenci, da bodo izplačani v nominalni vrednosti z . .dobrim denarjem, kajti znano je, da ni prižel denar v Srbijo na ta način, kakor na primer v Švico in druge nevtralne države, namreč potom proste trgovine, temveč na nasilen način. Zaradi tega moramo avstro-ogrske bankovce, ki jih v Srbiji popisujemo, smatrati kot vsiljene rekvizicijske pobotnice, ki nam jih mora plačati avstro-ogrska država. Češka industrija bo našla v Jugoslaviji velik trg in tudi naši agrarni produkti in industrijske surovine bodo našle v češko-slovaških deželah mnogo odjemalcev. Ta izmenjava naših produktov zahteva od naših politikov in državnikov, da morajo skrbeti za varno zvezo oziroma za garancije, bodisi potom intemacijonali-ziranja železniških zvez ali potom skupnega koridorja. Samo na ta način se more zavarovati direktna zveza med našima državama, Naš koridor bi šel n, pr. od Požuna in Šopronja preko Celovca, Hrvatske in Slavonije. Ta koridor je potreben za izmenjavo blaga, a še važnejši za čehoslova-ško državo, da dobi dostop do Jadranskega morja in do vsega svetovnega trga. Sestava hrvatske vlade. Belgrad, 23. jan. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Čim se novi ban dr. Pa-leček vrne v Zagreb, stopi s hrvatskimi političnimi strankami v zvezo, da sestavi novo vlado, V glavnem se bodo vršila pogajanja med srbsko-hrvatsko koalicijo in Starčevičevo stranko prava, ; j Razgovor z banom. Belgrad, 23. januarja. [Lj. kor, urad.) Ravnatelj jugoslovanskega dopisnega urada je imel interviev z novoimenovanim hrvatskim banom dr. Palečkom. Ban se Je izjavil o razmerju avtonomnih vlad do osrednje vlade v Belgradu tako-lei Avtonomne vlade nimajo nikakega državno-pravnega značaja, pa bodo upravljale svoje posle, ki so jim bili izročeni in ki niso izključno pridržane osrednji vladi, po navodilih in pod nadzorstvom osrednje vlade SHS v Belgradu, Potrebam naše nove države bo najbolj odgovarjala notranja Ureditev, ki bo temeljila na centralizmu Idržavne uprave, a v decentralizmu samouprave v upravnih enotah kakor so ob-ičine, okraji, županije oziroma okrožja; vse , to seveda na dosedanjem demokratskem • temelju. Ban je nadalje izrazil mnenje, da se bodo politične razmere v Hrvatski su-. kale okoli dveh vprašanj. Prvo vprašanje bo, kako se bo dala urediti ustava novega kraljestva, da bo odgovarjala zahtevam skupnosti in življenjskim razmeram posameznih pokrajin. Drugo vprašanje pa je vprašanje socialne politike. O finančnem in gospodarskem vprašanju je izjavil ban: iVsled vpliva dolgotrajne vojske in vsled splošne gospodarske demoralizacije je naš finančni in gospodarski položaj v Hrvatski in Slavoniji zelo slab, vendar pa ne brezupen, Mi smo agrarna dežela« pa se bomo zato lažje in hitrejše opomogli od vojne, kakor druge industrijske dežele. — Bojazen, da bo povzročilo žigosanje bankovcev med prebivalstvom nemile, je ne- utemeljena. Dosedaj se je pokazalo ravno obratno, da so z žigosanjem zadovoljni, ker pričakujejo,, da bo denar obdržal tako večjo vrednost. Za naše gospodarstvo je posebne vaižnosti, da čim prej Uredimo reden in točen promet. Hrvatska avtonomna vlada bo z vsemi močmi podpirala tozadevno prizadevanje centralnimi oblasti, Gtede prehrane je izjavil ban, da imamo za svoje potrebe dovolj zalog živeža. Za vprašanjem prehrane stoji v prvi vrsti vprašanje prevoznih razmer, Ako rešimo prometni problem, se nam ni bati prehranjevalnih .kriz, — Naposled je ban izrazil svoje ogorčenje nad barbarskim opustošenjem Belgrada, obenem pa svoje občudovanje narodni zvestobi in narodnemu duhu, ki preveva belgrajsko prebivalstvo. Državno veče bo zborovalo v starem dvoru, Belgrad, 23. januarja. (Lj, kor. urad.) Jugoslovanski dop, urad: Ministrski svet je sklenil,, da prilagodi za seje narodne "skupščine veliko dvorano in sosedne prostore v starem dvoru. Potrebna popravila bodo izvršena^v enem mesecu. Sprejet je tudi že potreben kredit, ( Kako delajo koroški Nemci z našimi ujetimi fanti. Od naših fantov, Id so ujeti na Kolškem, smo prejeli to-le pismo iz Špitala (20, jan.): Ne vem, kaj mislijo z nami! Ali nas imajo taka radi ali nas mislijo samo obdarovati zušmi in garjami? Drugega tako nič nimajo! ' No, da, ropati/zaničevati^ zmerjati in pljuvati na nas, to znajo. Grozijo, kakor bi bili oni bogovi in mi psi. Naše, še ne storjene grehe nam mečejo v obraz kot Kristusu na križu, in brez razlike. Saj mi" orožniki se nismo bili za Koroško, niti nismo zasedali mej, bili smo tu samo za javni red in mir, kakor za naše slovenske interese, tako tudi za nemške. Nemške orožnike smo po prevzetju orožniških postaj lepo proč poslali z vso prtljago in orožjem, segli si prijateljsko v ro» ke in so nas še pozneje večkrat obiskali na postaji. Nas so pa kot ubijalce preganjali, aretirali in nam grozili vedno s kopitom od puške in bodalom, da nas kar usmrte. ' ‘ - ' ' Bil sera dobro oblečen in obut, sploh preskrbljen z vsemi rečmi, kar človek rabi in porabi v enem letu. Nisem imel strahu zime, ki je trkala na vrata, in tudi drugi ne. Toda kaj sem lahko vse vzel s seboj?. Samo za silo oblečen s slabo obleko, sem moral kot največji hudodelec odriniti r ujetništvo. Kaj pa tukaj v ujetništvu? Zaprli so nas v eno hišo, ki so jo ravno pred malo časa zapustili mažarski ušivci in gar-jevci! Drugi dan po prihodu v to hišo sem dobil tako lične in lepe, tolste štiri uši, o katerih vem, da so z vso zvestobo pod avstrijskim poveljstvom pri Rdečem križu celo vojsko opravljale zvesto svojo službo. Čez nekoliko dni sem se pa še prav pošteno začel ogrebati in praskati, kot berač pod korom v cerkvi. Mislil sem še vedno, da imam samo zveste sestre Rdečega križa pri sebi, ali bilo je drugače! Ko sem se pošteno ogledal in vprašal prijatelje, kaj je to, so mi odgovorili: »Fant, garje imaš!« Nič ne lažejo. Mislil sem namreč, da sem prvi, ali so že drugi imeli še pred menoj, Torej nisem bil prvi, ker dru-t gače bi moral biti odlikovan. Svalčic nam ne dajo nič, ker še oni gledajo, da bi mi njim dali. Ako kupiš sval-čice, navadne ogrske, jih dobiš po prijateljsko po 30 vin, komad in še tistih ne zmerom, Kruha nam dajo malo, še zmerom po avstrijski pristojbini, če ga pa hočeš kupiti, da dobiš tudi po prijateljsko, hleb 16 kron, Ako bi hotel tukaj' živeti po človeško —• moral bi biti kapitalist. In kaj p& smo mi s suhimi žepi, ki so že vsi s pajčevino prepredeni? Ne vem, ne znam, kam to gre. Nazaj', nazaj srce mi sili, nazaj v ljubljanski raj. Ne vem, kako je! Nervozni smo že postali vsi in se včasih gledamo, kakor da bi bili vseh narodnosti? Sicer se tako in tako že delimo, ker pravi Slovenci, pravijo, da so sami Kranjci, Primorci smo Italijani, Korošci in Štajerci so pa nem-čurji — tako je, jaz nisem temu kriv, če sem Italijan, V sobi, ki je 4 metre dolga in 3 metre široka, nas stanuje samo 25 mož# da ležimo ali spimo, se moramo izmenjavati kot straže. Če imamo kaj pušiti* pušimo, da nas kar davi dim, da smo že vsi postali lladušljivi, ^kaj fantov je že ubežalo, kaj je z njimi, ne vem. Nam pa še bolj grozijo s tem in nas vsak dan po desetkrat po imenih kličejo; včasih še sami pravijo* da samo eden manjka, V resnici jih je pa že ušlo kakih 40. Orožniki mojega oddelka so že črez polovico spet iz ujetništva izpuščeni, samtf mi- iz Podkloštra, Brnce, Drobovelj in DjčkŠ se še nahajamo kot ujetniki koroške vojske, Kaj- riaj rečem proti temti? So bili orožniki iz izpuščenih postaj ka? v«® kot mi, ali so morda samo oni sluzih Jugoslaviji, ker smo mi, kakor že omenjeno, delali za vse enako, kot velijo naši pred- pisi, morda nas zato držijo in nas mogoče jr njih področju porabijo. Zelo na široko se nam je odprla naša lepa Jugoslavija pred toliko časom, ali žalibog, nam se je hitro zožila, da je celo toliko široka kot en kmetiški zelnik. Štiri straže z nataknjenimi bodali nas stražijo noč in dan, tako da se niti ganiti ne mo-remo, Sploh, zakaj so nas pošiljali na Koroško? Kaj so mislili, da bo ta peščica ubogih orožnikov in vojakov celo Koroško deželo stražila in zasedla in da bomo mi celo mejo ali bojno linijo držali? Škandal je, da se še zmerom po pokojnem avstrijskem kopitu ravnajo. Kaj delajo in kje so naši nekdanji slovenski fantje, da niso pristopili v pravem času v pomoč? O Bog, odpusti »m, saj ne vedo, kaj delajo! Tu je že začetek slabega edinstva naše Jugoslavije. V naši sobi se tudi nahaja štabni narednik Jerko, ki je služil pri slovenskem planinskem polku in zasedel mejo v Bo-tovljah pod poveljstvom majorja Lavriča. Ko je bil 7. jan. od nemških tolp ujet, so ga reveža prav pošteno s puškami nabu-tali in potem ga postavili za en zid, ga slekli do nagega in se mu postavili trije pijani vojaki z napetimi puškami nasproti, da ga ustrelijo. Sreča je, da je ravno v tistem .trenutku prišel en nemški častnik, ki je vprašal, kaj delajo, in dejal: rLassen !sie ihn, der ist ein ruhiges Aasf« Šele potem so mu zopet veleli se obleči in ga Vzeli kot ujetnika s seboj. Rane, katere so mu naredili, se še sedaj niso zacelile. Na splošno grobega ravnanja in pre-fenja proti nam in našim fantom ni mogo-«5e opisati. Samo to vem še dobro, da sem dva dni imel neprenehoma bodalo naperjeno na prsi, da sem še sam rekel, da naj mi prederejo prsi, ki jih je rodila mati Slovenka. Nemčurji, ki so nas ujeli, so zmerom {n tudi med seboj vedno le slovensko govorili in sc priduševali, da oni so Slovenci žn Nemci — samo zmerjali so nas v nemškem jezika: »Steche ihn nieder,- schiefle den Hund, nieder mi der Bande !« in tako naprej, da še sam ne znam več, kako, ker jbi nioral imeti glavo kot Polancev Tone, Že bi hotel vse v njei obdržati, kakor je bilo. Nas orožnike iz Podkloštra in Brnce So peljali še tisti dan kot hrabri zmagovalci v Šmohor, kjer nas je ljudstvo z vsemi mogočimi psovkami in v nas pljuvaioč sprejelo; drugi dan pa spet nazaj čez Beljak v Spital na Dravi, Tako in enako se je godilo nam in na-fcim hrabrim Janezom na koroški meji. Prosim v imenu vseh, da se kaj potrudite za nas in nas rešite iz suženjstva koroških vladarjev in že. celemu svetu znanega. »poštenega« in »kulturnega« prebivalstva. Seveda prav lepo pozdravljamo vse naše Slovence in Slovenke in kličemo na ■ves glas; Živijo Jugoslavija! Slovenski fantje, vojaki nekdanje !krute in grde Avstrije, izkažite se, da ste, ko je treba, tudi jugoslovanski vojaki? Na zdarl . ~ r'~~— Nemška vlada ugovarja. Dunaj, 23, jan. (Lj. k, u.) Dun. koresp, urad poroča: Nemško-avstrijska vlada je vložila pri Narodni vladi v Ljubljani protest proti razpustitvi občinskega zastopa v Mariboru in okrajnega zastopa v Ptuju, Protest se opira na dejstvo, da se uradni delokrog navedenih avtonomnih oblastev razteza na ozemlje, katerega državno pripadnost je treba označiti vsaj kot dvomljivo. Ker sta si obe sosednji državi edini v tem, da se v spornih pokrajinah določi njihovo končno pripadnost šele na mirovni konferenci, se je treba izogibati vsem odredbam, po katerih bi bili zasebniki ali avtonomne oblasti zaradi stremljenja, pripadati tej ali oni državi, ovirani v njihovih pravicah. Pričakuje se, da. se bodo odrejene razpustitve čimprej razveljavile. Demonstracije v Budimpešti. Budimpešta, 23. jan-, (Lj. k. u.) Dunaj, kor. urad poroča: Danes so zborovali tukaj brezposelni delavci. Po zborovanju se je množica napotila k poslopju »Pesti Hirla-pa«, ki je v svojem današnjem uvodniku razpravljal o brezdelju in o delomržnji. Množica je razbila okna upravništva in izložbe lista, vdrla nato v poslovne prostore, razdejala tamkaj opremo in raztrgala poslovne knjige. Del množice je skušal vdreti tudi v tiskarno, vendar pa mu je domača oborožena straža zabranila vhod. Medtem je dospelo redarstvo in Narodna straža na lice mesta. Demonstrantje so se nato razkropili. Budimpešta, 23, jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča, da so povodom demonstracij pri listu »Pesti Hirlap« aretirali 4 osebe. Mestni načelnik je dal redakcijske in upravništvene prostore večjega števila časopisov za st raži ti po policiji in ‘po narodna stražL Budimpešta, 23. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Kakor do-znava »Neues Wiener Journal«, so komunisti sinoči sklenili, da bodo poizkusili zasesti vsa uredništva meščanskih listov in njihove tehnične obrate. Vlada bo seveda vsre ukrenila, da to prepreči. Boljševiki poraženi. Berlin, 23, jan. (Lj. k, u.) Dun, koresp, urad poroča:. Glasom semkaj dospelih vesti iz Stockholma je doznal estlandski časopis »Sozialdemokraten«, da je Trockij brzojavil Sinovjevu, da bodo boljševiki bržčas primorani, izročiti Petrograd brez boja. Trockij javlja, da so bili boljševiki na severu popolnoma poraženi, ker so se čete, z generali na čelu, pridružile sovražniku, Od četrtka stavka v Petrogradu 60 tisoč delavcev, Berlin, 24, Jan.. (Lj. k’, u.) Glasom če* hoalov. tisk, urada poročajo preko Stockholma iz Revala, da so bili boljševiki popolnoma premagani in da. be*e v neredu prati vzhodu. , \y v*' Monarhistično gibanje na Portugalskem. Ženeva, 23, januarja. (Lj. ur.) če- hoslovaški tisk, urad poroča: * reden je zapustil London, je izjavil bivši kralj Ma-nucl, da obsoja vsako krvolitje za njegovo osebo. Ako bi ga pa velika večina dežele pozvala, da ščiti državljanske pravice vsega prebivalstva, bi, podpiran po najboljših močeh Portugalske in računajoč na simpatijo entente, napravil vse, da bi naprendovalo protirepublif^^-Vo gibanje v glaviiem mestu, Mirovni posvet. Pariz, 23. jan, (Lj, k, u.) Agence Ha-vas poroča: Velesile so končale v torek razmotrivanje položaja v Rusiji, Predlog Wilsona so enoglasno sprejeli. Komisija, sestoječa iz 1 civilnega in 1 vojaškega zastopnika, odide na Otok princev v Carigrad, da sprejme odposlance štirih vlad, ki so sedaj na Ruskem. Po zaslišanju teh odposlancev, bo komisija podala konferenci poročilo. Konferenca bo končnovcljavno odločila. Na isti način so rešili poljski problem, Odposlali bodo v Gdansko enako komisijo. V soboto bo javna plenarna seja, ’ v kateri bodo razmotrivali vprašanje zveze narodov. Predsednik Wilson bo razložil svof načrt. Naposled bodo imenovali poseben odsek za zvezo narodov in odsek za , odškodnine., Iz pokrajine. kr Državni uradni list. V soboto izide prva številka uradneoa lista (Službene No-vine kraljevina SHS), kr Nov profesor. Prestolonaslednik regent Aleksander bo imenoval dosedanjega privatnega docenta na češki univerzi v Pragi dr, Franja Smetanko za rednega profesorja fiziologije na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu. Iz Ljubljane. K Uradniška mensa v Ljubljani,, Gg, člani »Uradniške mense« se vljudno vabijo na občni zbor, ki sc vrši v nedeljo, dne 2 6, januarja ob 1. uri popoldne v areni Narodnega doma, — Radi važnosti občnega zbora se prosi točne udeležbi. — Odbor. 1 Občni zbor pogrebnega drtdtm Marijine bratovščine se vrši v nedeljo, dne 26. januarja ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega domaa. — Ker obsegai dnevni red zelo važne točke, je dolžnost; vsakega moškega člana, da se udeleži Občnega zbora; kajti draginja pogrebnih potrebščine vedno narašča, tako da stane danes vsak pogreb odraslega umrlega člana 250 kron, in po zgledu, da se mora vs«1 podražiti, se ni prizaneslo tudi temu hu> mani tam emu društvu, katerega člani pri ■< padajo po večini le revnim slojem« v f I PoiStI Tvrdka Z, ima usTužbenega ki ne razume niti besede natega jezika, Ta človek ob’ vsaki priliki nesramno izziva in napada narodno misleče ljudi a svojim javnim zaničevanjem naše države. Tako se je pred kratkim o Srbih sledeče Izjavil: »Was ist denn dieser Haufen vem Serben da unten. Nichts als lauter Rauber und M.rder,« — Tvrdka Z. se poziva, da takoj odpusti tega uradnika, ker bi v nasprotnem slučaju prišli s polnimi imeni in z ovadbo na Narodno vlado, 1 Gorke klobasice. Najbolj smešni so Dunajčani. Sredi revolucije in med angleškimi koncerti začnejo misliti na one srečne čase, ko so kupili na ulici gorko klobasico s kruhom za par krajcarjev. Ni je bilo treba iskati — ponujali so jih, da 6e nisi mogel otresti sitnežev, tako kot kolporterja z listi ne. Dunajske elegije o klobasicah so izvirajoče iz srca, ker še danes ni drugače, ko je vendar že mir, ko so vsi doma. Ljubljančan pa je drugačen. Prvič on ne misli nikoli toliko na klobase kot na druge stvari. Drugič se mu stvar najbrž ne zdi vredna, da bi jo opeval v dolgi elegični prozi. In tretjič: klobaso so zopet na trgu, mrzle in gorke, kakTšne si želiš; poleg tega pa te vpraša prodajalka: -Ali boste tudi »mav« kruha? Pa še bel je. Štručka pa taka, da bi jo kmalu lahko zavil v bankovec, za katerega jo človek kupil »Baraba«, ki je včasih kupila za par dvajsetič kosilce in ga povžila kar sredi trga, bi danes nič ne opravila — če bi ne imela bankovcev, in ima jih. Kako na debelo živimo! • • 1 O polnoči — miru Se ni. Ob eni uri ponoči, ko vsak pošten človek spi, se lovijo r, pob je« po trgu, kričijo in zdi se, kot bi se hoteli stepsti, pa se ne stepo, samo domov jih ne mika. Stražnik pa stoji na vogalu ulice s puško, gleda in se očividno boji, da bi ga ne aretirali in mu vzeli puške; Seveda je sitno: v nobeni postavi ni zapisano kaj za ta zločin. Mimoidočih nc Vznemirjajo, ker ni nobenega na ulici, med sabo se ne pretepljejo, ker se smejejo. Če pa človek ne napravi prestopka* se mu v svobodni prestolnici ne sme skriviti lasu, 'Ta naj naredi, kot policaj v Zagrebu. Skoči naj za Vodnikov spomenik: »Halo! Številka 100! Prosim nemudoma četo stražnikov, da vjaniem razgrajoče. Tu Vodnikov irg!...« V Zagrebu so jo oakurili, v Ljubljani bi morda počakali, vedeč, da ^brezžični telefon ne deluje. Druge pomoči pa .til — 1 Zaušnice in Se — zaušnice. Po Ljubljani ni več varno hoditi. Kdor iina slabo vest, kar izseli naj se v Ameriko in ni gotovo, da ga še tam kaj nedoleti. Zgodi se, kot se je zgodilo oni gospodični pred... pardon! — grešnika ne povem. Torej neki gospodični se je približal elegantni gospod in pogledal v njene oči, ki so zasijale koj t>d neznanega strahu. Neznanec se je galantno priklonil, pri tem pa ni dvignil klobuka, ampak je sprožil roko ■— pa ne, da bi segel v njeno ročico, ampak njegova gr-’ da roka je napravila po zraku krog In se ustavila na točki med očmi in brado, .»o »e je ponovilo parkrat. Gospica je kriknila, gospod je postal rdeč — ne od sramu, impak od razburjenosti. Tudi dejal je baje »ekaj, Nato sta fo popihala vsak n*. tvPR stran. Kaj je bilo vzrok ti operaciji? Pod avstrijskim Orlom je gospica tega človeka denuncirala —■ kaj se pravi, biti v petnajstem letu denunciran, to ap že približno vsakdo ve. Vsi pravijo — prav je! Nai bo prav! Jaz pa, ki sem bil vso vojaško dobo ponižen infanterist, imam grozen strah, da me kdo mimoidočih nc spozna za »bivšega narednika«, ki je ... no: svinja na levo, svinja na desno — zmerjal in mrcvaril, da groza,,,, Ravno zato je ta reč . tako kočljiva. Politična kronika. p Smodej v Mariboru. (Lj. kor. urad.) Na povratku od graških pogajanj z Nemci in Američani zaradi določitve demarkacijske črte na Koroškem se mudi tukaj g. komisar Franc Smodej. Te dni odpotuje na Koroško. p Smiljanič in Majster, (Lj. kor, urad.) Sinoči ob pol sedmih je dospel semkaj s Koroškega v spremstvu svojega general-štabnega šefa, podpolkovnika Ulmanske-ga, in dveh drugih častnikov general Smiljanič, K sprejemu se je zbral na kolodvoru ves tukajšnji častniški zbor z generalom -Majstrom na čelu, Gb izstopu iz voza so generala Smiljemča častniki in številno občinstvo pozdravljali z živahnimi ži-vio-klici. Po prisrčnem pozdravu obeh generalov je imel general 'Majster nagovor in rekel med drugim: Pozdravljam Vas v imenu našega vrlega častništva in moštva, ki skupno hrabro brani severne meje Jugoslavije. Mi vsi vršimo z veseljem našo domovinsko dolžnost in nam je v ponos, da smo te lepe, najbolj cksponirane kraje na severu naše domovine ohranili naši domovini. Obetam in prisegam, da smo pripravljeni, braniti jo do zadnje kaplje krvi. -— V svojem odgovoru je rekel general Smiljanič med drugim: Gospod general! V izredno čast si štejem, da imam priliko, Vas spoznati. Ves slovanski jug se ozira s ponosom na generala Majstra, Veseli nas, da imamo na najsevernejši točki naše Jugoslavije nioža, ki skupno s svojimi vzornimi častniki in pogumnim moštvom tako krepko in uspešno brani enega najlepših kosov naše slovenske domovine pred grabežljivim sovragom. Bodite uverjeni, da sem pripravljen žrtvovati vse, do zadnje kaplje krvi za vas, brate Slovence, na meji. Še enkrat ponavljam, da smo na jugu vsi ponosni na vas, krepka naša predstraža na slovenskem Štajerju. Obenem pa tudi prisegam, da ne' bomo žrtvpvali sovragu hiti enega kraja na meji, ; temveč bomo združili vse v skupno, lepo In svobodno slovensko domovino. Živeli naži branitelji na meji zelenega slovenskega Stajerja, živel naš ponosni general Majster! —: Kmalu nato se je general Smiljanič poslovil in nadaljeval pot v Ljubljano. p Slovenci za prezidavo Belgrada. Iz Zagreba poročajo: G. Ivan Hribar, izredni poslanik države SHS v Pragi, je predložil ' belgrajski občini načrt o preureditvi Belgrada, ki je potreben znatnih prezidav -vsled vojnih poškodb in vsled prihodnjega razveja Id ga je pričakovati x novem . glavnem mestu velike države. Gosp. Ivan Hribar je predložil hkrati podrobne orise za prezidavo. ' p Hervi o Rusiji, Ob novem letu je > dospel v Pariz bivši ruski terorist Boris Savinkov, da izprosi od entente posredovanje in pomoč za Rusijo. Oh tej priliki je napisal Herve, ki ga veže s Savinkom davno prijateljstvo, več člankov, polnih simpatij za ruski narod. Hervč dokazuje, da je bila nesreča za Rusijo, ker ob revoluciji leta 1917. ni stopil na čelo vladi Sar vinkov, mož smelega dejanja,, ampak fra-zer Kerjenski, ki je vse pokvaril in odprl pot boljševištvu, S tem se je v Rusiji vse zrušilo. Toda junaški možje niso obupali in začeli boj. Danes odpor proti boljševištvu čimdalje bolj raste,' posebno v Sibiriji, ob Donu, v Kubani in na Kavkazu. Revolucionarni socialisti, ki so imeli v zapuščeni ustavodajni dumi večino, so izpodkopali svojo moč z nesrečnim sociali-ziranjem vse zemlje; zato se pa stalno krepi stranka demokratičnih republikancev. Na drugi strani pa v novi moči vstaja monarhistično - ustavna stranka, v kateri se čimdalje bolj zbira meščanstvo, banke ih častniški zbor. Sarvinkov pravi, : da je častniški zbor danes edini, popolnoma zanesljivi, na vse žrtve pripravljeni element v boju proti boljševištvu, ter govori o ruskem častniku s ponosom in občudovanjem. Hervč prorokujc, da bo iz ‘ sedanjega strašnega poloma izšel ruski narod pomlajen in prerojen, kakor se je porodila sedanja Francoska iz svojega naj-globjega ponižanja. p Nemci se . kregajo., Socialni demokrati' pravijo, da so oni kot ovčarski psi, lu ženejo backe naprej in jih zavračajo po pravi poti. Bački so meščanske stranke. To pa meščanom ni kar nič po volji in | trde, da imajo pač mnogo sedežev pri vodilnih mestih. Ti nemški meščani pa so naivni in ne vedo, kaj hočejo socialisti reči, da jim je revolucija samo pordečila frak — slama pa je ostala. p Eden iz Amerike pride. Kdo? Wil-sonov tajnik Ercel pride študirat našo me-. jo na severu (mejo na jugozapadu itak temeljito študirajo Lahi). Zdaj je na Moravskem, pogledal bo v Krakov, stopil v Prago, skočil v Budimpešto, tudi Dunaj si ogleda, potem pa pridemo na vrsto mi. p Prav zares imamo! Ko smo zahte-. vali enotno Jugoslavijo v etnografičnih mejah, so vriskali Italijani, da kričijo samo časnikarji brez vsakega smisla in opore v £olitikif kot to delajo na Laškem. Ko so pa slišali Koroščeve besede, da ne pustimo niti koščka zemlje, jim je začela presti po glavi in ne morejo priti do sape. Bodo že prišli, če jih kdo udari s pestjo po hrbtu. p Oskrba brezposelnih na Nemškem. Berlin, 23. ja'nuarja. (Lj, kor. tir,) čehosl. tisk. urad poroča: Izza 15. t, m, veljajo nove določbe za oskrbo brezposelnih. Občine in občinske zveze ne smejo izplačati podpore, ako se brani brezposelni delati. Po svetu. s Uspeh jugoslovanske glasbe &« amet-noetf ▼ Čarihu, V. Curihu so priredili Ju- ■ —« • . -*.j,„ . I . f goslovani dne 13. t. m. v veliki dvorani iTonhalle koncert jugoslovanskih, ruskih in slovaških pesmi. Na koncertu je pela naša znana pevka Maja de Strozzi-Pečič, a spremljal jo je na klavirju njen soprog Bela Pečic. Koncert, ki je bil obiskan do zadnjega kotička, in se bo moral ponoviti, se je vršil z velikim uspehom, in vsi prireditelji in sodelovale! so bili zelo navdušeno pozdravljeni od curiškcga občinstva in iiamošnje jugoslovanske kolonije. Po lcon-jcertu se je vršil svečan banket, ki ga je priredil pripravljalni odbor in katerega so se udeležili, razen odbora in sotrudnikov, vsi odličniki jugoslovanske in slovanske ‘kolonije, zastopniki švicarske oblasti in jtrmogi Francozi, s Masarykova delavnica, Kot poročajo listi, je dal Masaryk na Hradčanih pripraviti sobo, v kateri duševno dela tako kot je izgledala tedaj, ko je bil še profesor in je stanoval čisto preprosto v hiši arhitekta Materna. To ne bo nikaka sprejemnica, ampak intimen kotiček za predsednika. Iz take sobe je šel Masaryk svoj 'Čas v svet in se boril za češko samostojnost ter se vrnil kot zmagovalec v svojo preprosto sobo nazaj. s Žensk bo preveč. Tako so danes izračunali, Ravno v letih, ko je prirastek porodov največji, je število žensk proti moškim najvišje, to je od 18, do 45. leta. V ti starosti so prišle pred vojno na 1000 molskih 1004 ženske osebe. Zdaj pa pride na [1000 moških 1165 žensk. Mnogo, pa še daleč ne tako, kakor pravijo šaljivci: devet in ena kraljeva povrhu, število žensk je v •(primeri z moškimi narastlo med vojno za !16'2 %, Veliko število žensk bo moralo te-jdaj v zreli starosti iskati zaslužka, da se preživi, in opustiti misel na ženitev. Mno-jgo vdov bo moralo skrbeti za mladoletne otroke. Število porodov bo padalo. Šele 'čez 27 let bo ta diferenca odstranjena in jbomo prišli zopet na staro število. Med-jtem se bo pa marsikaka — sedaj mlada —• postarala. Slaba bodočnost za možitev! s Mesto, brez žensk. Mesto brez žena in deklic jo na Kitajskem in se imenuje (Mai-ma-tšin, Ime pomeni »kupiti in pro-jdati«. Tedaj tržišče. To mesto ima 3000 (Unoških duš. Nobene ženske, nobenega otroka ni v tem kraju. Mnogi moški, ki tam [živijo, imajo otroke na Kitajskem, toda ki-(tajska vlada ne dovoli, da bi jih pripeljali ,v Mai-ma-tšin, da bi se nravno slabo življenje na meji ne zaneslo v družine. Moški Ižive tam samo radi kupčije in obiskujejo Sdružine tupatam. Toda družine ne smejo miti na obisk k očetom ali bratom. Naše (ženske bodo gotovo rekle: kakšen dolgčas fluora to biti! s Vojaški pisatelj izginil. Na Dunaju je izginil vojaški pisatelj major Viktor jHueber, ld je urejeval list »Staatswacht«, razumen človek, ki je pisal pred časom — lin se s tem zameril mnogim — da so proletarci tudi častniki in^stoje na strani delavčev. Dne 17, t, m, se je poslovil od svoje •žene in šel v uredništvu. Naročil je ženi, naj pride zvečer ponj. Ker pa je bilo slabo vreme, žena ni šla ponj,« a njega samega tudi ni bilo domov. Sodijo, da se je mor-fda umoril, a zaman so preiskali vse sumljive kotičke. Tudi ni kazal proti ženi no- bene potrtosti in žalosti ter je bil vesel. Skrivnosten slučaj je res zagoneten. s Po zraku bomo letali. Na skandinavskem kongresu avijatikov so se napravili načrti za zračno pot preko Skandinavije, in sicer gre za progo London—Petrograd. Pravijo, da je mogoče preleteti to črto v 25 urah. Daljava znaša okroglo 2500 km, s Japonska justica. Čudna je ta justi-ca — pravica. Ko so prišli Japonci v Sibirijo, je padlo v njih roke devet Korejcev, ki so bili v službi Rusov kot delavci. Postavljeni so bili pred sodišče. Sodišče se 'je izjavilo, da sicer nima nič proti njim, da niso prekoračili nobene postave, pa je vendar bolje, da jih pošljejo za eno leto v pregnanstvo na samotne otoke, To so tudi izpolnili. — jBolj gotovp je le bilo. s Nič več sprejemnih izpitov. Modro-slovna lakulteta kolumbijskega vseučilišča je sklenila, opustiti zastarele sprejemne izpite. Uvedla bo psihološke izpite na podlagi katerih se bo ugotavljala inteligenca dijakova in ne njegovo znanje, s Novo ogromno letalo. Angleži bodo v kratkem izgotovili nov tip ogromnega letala. Dolg bo 75 čevljev, širok 150 čevljev. s Roparski umor v Pragi. V Vinogradih so dobili moško truplo, ki je bilo potisnjeno v vrečo, ta pa je bila zavita v platno za šotore. Truplo je imelo vrv krog vratu in mnogo ran od uboda. Pri njem so našli torbico z 78 viharji in dva lističa s seznami vreč — bil je namreč trgovec. Pogrešali so ga že od 18. t. m. Gre najbrž za roparski umor,1ter je imel pri sebi 800 kron denarja. s Stara dragocena cunjica. Kaj je to? Po Tisi plava ta nekdaj poslikana, zdaj raztrgana cunja, dokler jo povodenj ne vrže z vejevjem, peskom in drugo šaro na breg, kjey bo premišljevala o strašni usodi... Najti je ne more nikdo več, in če bi jo našel, je ne more oživeti. Nihče ne bi verjel, da je nekoč visela ta cunja v grofovski sobani in pričala o svoji veliki dragocenosti.. Slika Van Dyka, Dragocen okvir je vzela babura, dela vanj zrcalo in ga obesila na steno svojega stanovanja, da se gleda v njem. Čemu bi- slika taki ženski? V Tiso je šla, ta »stara dragocena cunja«. Krasne preproge so bile razrezane v krila. Kdo je kriv tega? Ali zamerimo ljudstvu, ki se je učilo skozi leta razdirati krasna svetišča, slike in kipe, srečo in življenje? In to smo delali oficijelno, pri nks c. in kr. uradno! s Škandal v Solnogradu. Pred sodiščem se je vršila razprava radi tatvine, ki so jo izvršile mlade deklice nad nekim 75-letnim višjim štabnim zdravnikom. Ta je vabil k sebi v obiske 14- in 15letne deklice. Pri tem so mu deklice ukradle nad 6000 kron. To še ni bilo dosti. Prišli sta dve v njegovi odsotnosti in dejali, da sta poslani od preiskovalnega sodnika‘in sta reiskali sobo. Vzeli sta neke nelepe sli-e, ki jih je zdravnik preje deklicam kazal, in poleg tega tudi nekaj tisočakov. Pred sodišče niso prišle samo deklice, ampak tudi osebe, ki so jim hranile alt menjale denar. Bil je samo eden obsojen na dva meseca ječe, ker je sodeloval prt tatvini. Deklice so bile oproščene. In zdravnik? Ta zasluži vrv! Pa bo mordi še prost! s Nekončani roman. Zadnje dni j« aretirala policija v Lyonu deklico, o kateri so rekli, da je iz inozemstva. Pri zaslišanju je dejala, da je iz Avstrije in prihaja iz Monakovega. Zbežala je od svojih starišev z nekim francoskim ujet-,, nikom. V začetku vojne je stanovala 8, svojo družino v Parizu in je bila internirana v nekem taborišču. Od tam je btlaj odpuščena in je šla v Monakovo. Kako se je spoznala z mladim Francozom? Se je to zgodilo pred njenim odhodom iz Pariza? Ali pred prihodom v Monakovo? Naj je bilo, kakor je hotelo. Ko so se peljali francoski ujetniki, je skočila v vlak« Prešla je vso Švico z vojaško kapo in plaščem in dospela v Amberieu. Sla je it vlaka in šla v Lyon, kjer je ostala 24 ur, Vzela je listek za Troves in Saint-Dizier« kjer je bil ujetnik doma, V Dijoml pa je, policija prekinila njeno romantično potovanje. Mlada inozemka je zdaj zaprta.. { s Smrtna kazen. Neki vojak, ki je bii povabljen na večerjo v neki družini, je f izustil originalen predlog. Ko so pri ve« perji, kot je to pri pojedinah navada, govorili o tem in onem, o lahkih in najtežjih stvareh, je zinil vojak in dejal: »Vsak, ki bo izdeloval ali prodajal topove od cinka • za otroke, naj se kaznuje s smrtjo!« To je: malo hudo. In vendar .., Ali nismo za« • : grešili mnogo z raznimi puškicami, čela« • dami, malimi* vojaškimi uniformami?,,« in še drugimi stvarmi? , s Pregnanstvo Viljema Krvavega. Na i Nizozemskem govore o Viljemu mnogo«,. I pač zato, ker ga imajo v svoji sredi PriH, vijo, da bodo holandski krogi ponudili en« tenti, da se bivši cesar internira na Cura« caou ali v kaki dragi nizozemski koloniji/ ki naj jo stražijo holandski vojaki. Tedaj — nova Sv. Helena. \ s Velika nagrada. Pisatelj Toulet j«! dobil za svoj roman »Comme une fanta« sie« lepo nagrado, ki znaša 500.000 frankov. Lep denar! s Pegasti legar v Berlinu. Glasom dunajskega koresp, urada poroča »Achtuhr« abendblatt«, da so v Berlinu poslednji čas Ugotovili večje število obolenj za pegastim legarjem. Nedvomno je, da se je bolezen zaribsla z vzhoda. Berlinski magistrat je' ukrenil vse, da prepreči razširitev. flprovizacija. a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v soboto dne 25. jam in nedeljo dne 26. t. m. v cerkvi sv. Jožefa«, po naslednjem redu: V soboto dne 25, t. m, popoldne od 1, do pol 2. ure št. I do 200, od pol 2. do 2. ure št. 201 do 400, od 2. dol pol 3. ure št. 401 do 600, od pol 3. do 3. ure* št, 601 do 800, od 3. do pol 4, ure št. 801'' do 1000, od pol 4. do 4. ure št, 1001 dol 1200, od 4, do pol 5. ure št, 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure št, 1401 do 1600, od 5, do pol 6. ure št. 1601 do 1800, od pol 6, do* 6. ure šl, 1800 do 2000. V nedeljo dne 26, jan, od 7, do pol 8, tire št, 2001 do 2200, od pol 8. do 8, ure št. 2201 do 2400, od 8, do pol 9, ure št. 2401 do konca« - Peter Klemen: Noja pot. Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi. Prelc/H smo počasi dolge rajde, prc-voriB jih nismo, ker šlo je polževo, škripalo je, puhalo in sc kadilo, da sam Bog pomagaj. Zdelo se je, kakor da ima c. kr, avtomobil samomorilne misli radi rajnke Avstrije, kateri so bili zvonovi odzvoniB kakih štirinajst dni prej, A Janušek ni odnehal, brcal je na vse tirani, godrnjal nejasne besede, premetaval je prestave in sukal volanto kakor bi imel naloženih najmanj pet ton krivičnega blaga. Prišli smo v Logatec. Italijanskega vojaštva je bilo povsod polno. Pred vsakim hlevom je stala straža; mal možic, zavit v kratko pelerino in stopicajoč gorindol, ki se mu je na obrazu bralo, da bi mu bilo stokrat ljubše v gorki Apuliji ali kjerkoli kakor pa stražiti hleve v mrzlem zasedenem ozemlju, kjer ga nihče ne razume in mu nihče ne privošči prijaznega pogleda. Ustavili smo se v znani Kramarjevi gostilni, da kosimo, kajti bilo je že krog pol dveh popoldne. Polno ItaBjanov smo našli y gostilniških prostorih, večinoma moštva in par tenenfejev (poročnikov). Pogovarjali so se med seboj, domačin se ni nihče zmenil zanje, natakarice so godrnjale: Da bi se že enkrat spravila stran ta tlaka I Tu sede, *ni jih ne razumemo in oni ne razumejo nas, potem pa kasirajte, če morete. Mlad podjeten obrtnik (mesar) vsled vojne nasedaj pri vojakih Uče v s vrh o nakapa qo-stilne in mesarije denarni zavod, oziroma pribl mu z’večjim posojilom omogočil uspešno delovanje, isti bi imel sam Po-poroki na razpolago približno 10.000 kron. Obresti, povrnitev, evont. drugi pogoji po dogovoru. Blagohotne ponudbe pod »Zajamčena poštenost" na upravništvo tega lista. 509 Ravnatelj Ivan mi je svetoval, naj poizkušam pri vojakih izmenjati za lire kat avstrijskega denarja. Vprašal sem skupino vojakov, ki je sedela pri mizi, če kdo kaj menja. Vprašanje jih je zanimalo, postali so pozorni in so pripomnili, da prodajo lire, a kos za tri krone. Ko sem jim pojasnil, da je najnovejše povelje italijanskega komandanta znižalo kurz liri za precejšnje, so odgovorili, da to povelje velja le za preprosto ljudstvo, češ, da ljudi, ki so revni, ne marajo oškodovati. Kupčije nismo naredili, pogovora pa nisem hotel prekiniti in sem jih pobaral, koliko časa mislijo ostati v naših krajih. Prvi, bil je zarjavel Sicilijanec, vsaj izreko je imel sicilijansko, je povedal, da ima doma ženo in otroke in da bi bil rad čimprej doma. Drugi je izjavil, da ne razume, čemu je pnšel zmrzovat v naše kraje. Tretji pa, ki je rekel, da je Toskanec, je kazal še največ simpatije do okupacije in je rekel, da ostanejo pri nas dva, tri ali štiri mesece — e iorse ancora di p i u (in mogoče še več). Ravnatelj Ivan je bil dobil medtem nekje pri nekem znancu srbsko zastavo in jo pritrdil na naš avtomobil. Plačali smo svoje kosilo, zavzeli svoja prejšnja mesta na vozu in odšli smo preko Kaleč proti Planini. Od Logatca dalje je začela pritiskati od jugovzhoda močna burja, ki je kot ledena voda segala do kosti in mozga. Zastonj sem se zavijal v svojo suknjo in kratek kožušček, ki mi ga je bil posodil doktor Milko, da njemu ni bilo treba skrbeti zanj; Gospodje od komisije so počasi ustavljali svoj učeni razgovor, kajti burja je jemala sapo tudi njim, naš šofer pa je dobival vedno bolj modre roke in nezadovoljne poteze na obrazu so kričale, da tudi njemu ni prijetno. Proti peti uri je bilo, ko smo prišli v Ilirsko Bistrico. Na cesti pred hotelom Ili- rijo je stalo par italijanskih oficirjev. Eded izmed njih je dvignil roko in zaklical: Fermi (Stojte!). Obstali smo in moji gospodje sopotniki so izvlekli iz žepov svoje legitimacije, ki jim jih je bilo poslalo Narodnoh viječe iz Zagreba, Meni, ki so me izvolili! šele en dan pred odhodom za kurirja, tegali važnega dokumenta še niso bili vročili, a) obljubili so mi bili, da ga dobim v Reki,! kamor ga prinesejo iz Zagreba hrvatskŽ odposlaniki za financijelne in gospodarske! reči. Ker sem bil torej brez legitimacije, mS ni kazalo ne govoriti, ne siliti se v ospredje. Italijanski častnik, bil je karabinijer-ski stotnik, je pregledal pisanja in obencml konštatiral, da naš avtomobil ni naš, ara«» pak last bivše avstrijske armade, to sc! pravi: italijanski. Trditi pravzaprav nismo! mogli, da ni res tako, kajti naše vozilo jej še vedno nosilo naslov »K, u, k. Autogrup« pe«. Vendar se je ravnatelj Ivan osrčil d