. srnu i. • ____._______________ -••- ____1_________________________i_______■______________ um. im. .Slovenski Narod- velja v fc|aM|aa£ na dom dostavljen: v upravništvn prejemin: celo leto naprej . • • • K 24*— celo leto naprej • » • • K 22*— pol leta „ # • • • ■ 12*— pol leta „ • • • • • 11 — ietrt leta „ ■ • » • ■ 6*— četrt leta „ • • • • » 550 ma mesec m » ■ • ■ ■ 2*— na mesec „ • • • • • 1*90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UredaUtvo s Knallova mUci it 5 (v pcitUčju levoj teltloa ŠL 34. inserati veljajo: petero«topna petit vrsta n takrat po 16 vtau, za dvakrat po 14 vin-, xa trikrat ali večkrat pa 12 vtn. Parte in zahvala vrata 30 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri <*sč$ih lrsaardjah po dogovora. Uptavnfitvu naj se pošiljajo naaoenine, mldamadje, liranaaH L t d, to je administrativne stvari. ^■^^™«™"» rva*auBwaaaal stavma v*ap ■• wtmmffwwm ■■■■■^^^■■■b Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine M ne ozira. Jtaraina tHfciraaT trtilf it ti. .Slovenski Narod* v*l|a po pofttt t za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej • . . K 30*— stt'^S. : : :: : **» » Ameriko in vse **&daat: na mesec m w • • • 2*30 celo leto naprej • . . * K 35.*-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravalstv* (spodaj, dvoriSče levo), SnaHova ulica ftt 5, toltlon it S3. Svetovna vojna. Na severnem bojišču ni bojev. — Pri Krupnju 1500 Srbov vjetih. — Zmaga naše armade pri Kostajniku. — Na Francoskem so Nemci zavzeli Vienne le chateau. — Japonci osvojili Tsingtav. NA SEVERNEM BOJIŠČU JE MIR. Dunaj, S. nov. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne S. novembra: Na severovzhodnem bojišču ni bilo včeraj nobenih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, gm. Boji proti Rusiji. Na Ruskem Poljskem koraka vojska desetih armadnih zborov proti reki Varti. Močni ruski konjeniški oddelki so se pojavih tu in tam, ter ponekod dospeli tudi že do te reke. Ruski konjeniški oddelek treh divizij je prekoračil tudi že reko pri Russko-vu in Kozubovu južno od Kola ter začel prodirati proti Kaninu in Turku. Nemške čete, ki so stale ob reki, so se umaknile proti glavni armadi, nato so napadle ruske čete na več krajih in jih krvavo zavrnile, pri čemur so Nemci vjeli mnogo ruskih konjenikov. Po izkušnjah iz dosedanjih bojev je sklepati, da bo tem napadom ruske konjenice kmalu sledila ofenziva silnih ruskih čet, vsled česar je v najkrajšem času pričakovati zelo važnih dogodkov. Na Južnem Poljskem je položaj naše armade južno in zahodno od Kjelc v splošnem ne-izpremenien. V severnem delu Srednje Galicije zavzemajo naše Čete popolnoma po načrtu nove pozicije. O umikanju Nemcev poroča »Frankfurter Zeitug« iz angleškega vira. da so se Nemci prostovoljno umaknili in da se je umikanje v najlepšem redu vršilo. Pred zimo ni pričakovati več nemškega napada. Boji pri Ivangorodu. O bojih pri Ivangorodu piše »Novva Reforma« po poročilih nekega legijonaša: Dne 22. oktobra se je pričel artilerijski boj, ki je trajal 5 dni. Ko je sovražnik spoznal, da so njegove pozicije omajane, je pripeljal iz trdnjave svoje 24centimetrske havbice ter začel sipati na nas granate, katerim smo se pa spretno izogibali. Sredi naših pozicij pri vaseh Laski in Suskauola so se vršili silni boji na bajonete. Vjeli smo nekaj sto Rusov: med vjetimi sta bila dva častnika, neki tretji častnik je izvršil samomor. Izgubili smo 130 mož mrtvih in ranjenih. Ogrožen je bil tudi poveljnik legije Pilsudzki, kateremu je neka granata razbila stan, drugi dan je bil od granate lahko ranjen na nogi, kljub temu se ni odstranil. Hrabrost naših čet so splošno priznavali. 2e je bil določen odločilen napad, ko je nenadoma dospelo 26. oktobra povelje umaniti se na druge pozicije, ker so bile naznanjene silne sovražne moči. Umaknili smo se v popolnem redu in sovražnik je sledil šele, ko so bile naše čete že več kakor 2 milji oddaljene. Vesti iz Lvova. Krakovska »Nova Reforma'« poroča: Sredi meseca septembra so neznanci streljali iz hiš št. 9 in 11 v Walowi ulici na ruske vojake. Ker storilcev ni bilo mogoče izslediti, je poveljujoči general Ejhe odredil, da se dotični dve hiši sekvestrir te in zaplenite. Hišnim stanovalcem se je dovolil rok enega meseca, da /praznijo hiše. Najemnina za stanovanja pripade v tem času mestni h igajni. Generalni gubernator lvovski, grof Bobrinskij, je dovolil, da odpošlje mestni magistrat v Petrograd posebno deputacijo, ki ima nalogo, da iz-posluje najetje 4miliionskega mestnega posojila. To posojilo se ima porabiti v pokritje deficita, ki je nastal vsled vojnih dogodkov, ter v pokritje tekočih potreb mesta in prebivalstva. Na čelu tej deputaciji je podžupan dr. Strahl. V Lvovu izhaja sedaj 5 poljskih listov in sicer »Slovo Polskie«, »Wiek Nowy«, »Gazeta Poranna« in »Wieczorna«. Poleg teh izhaja kot uradni list »Prikarpatskaja Rus« in vojaški list »Lvovskoje vojennoje slovo«. Vsak dan prihaja v Lvov iz Kijeva ondotni poljski list »Dzicnnik Kijowski«. Začetkom oktobra je vladala v mestu velika draginja: kilogram sladkorja je stal 2 K 50 v, kilo gnjati pa 5 K. Poslovalo je samo pet pekarn, v katerih se je pekel kruh iz moke, dobljene iz vojaških skladišč. Kar so te pekarne spekle, se je prodalo v pol ure. V Lvovu biva sedaj tudi sin grofa Leva Tolstega, grof Aleksander Tolstoj, s svojimi sestrami. Grof je predsednik moskovskega oddelka »Črnega križa«. USPEŠNI NAŠI BOJI NA CERPLA- NINI, PRI ŠABCU IN KRUPNJU. — 1500 SRBOV VJETIH. Dunaj, 7. novembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 7. novembra: Napadi na sovražnika, ki se je v prostoru Cer Planine in južno od Šabca utrdil za vejnatimi ograjami in žlčnatimi zaprekami, napredujejo polagoma. Včeraj smo osvojili taktično važno višino Mišar in pri tem vjeli 200 sovražnikov. V skladu s temi operacijami smo včeraj tudi pričeli z napadom na prav dobro krite in prav tako prirejene pozicije pri Krupnju. Podrobnosti še ne moremo objaviti. Naše čete so včeraj z občudovanja vredno hrabrostjo v naskoku zavzele celo vrsto srbskih okopov. Pri tem so vjele okrog 1500 sovražnikov ter vplenlle 4 topove in 6 strojnih pušk. Ker je razpoloženje in stanje naših čet izvrstno, lahko pričakujemo, da bodo tudi te operacije ugodno napredovale. NA JUŽNEM BOJIŠČU SE NADALJUJEJO BOJI NA CELI FRONTI. — SRBSKO GESLO »DO ZADNJEGA MOŽA«. — ZAVZETO VAŽNO OPORIŠČE PRI KOSTAJNIKU. Dunaj, 8. nov. (Kor. urad.) Z južnega bojišča javljajo uradno z dne 8. novembra: Na jugovzhodnem bojišču so včeraj trajal] boji ves dan na vseh frontah z nezmanjšano srditostjo. Vkljub trdovratnemu odporu sovražnika, ki je izdal geslo »Do zadnjega moža«, so naše hrabre čete zavzele v prostoru pri Krupnju okop za okopom, dokler niso danes zjutraj ob S. v naskoku osvojile tudi važno oporišče pri Kostajniku, ki so je Srbi smatrali za neosvojivo. Število vjetnikov in vplenjenih topov je doslej samo približno znano. Crna gora in Francoska. Iz Bukarešte poročajo nemški listi, da je poslala črnogorska vlada posebno misijo pod vodstvom princa Mirka v Bordeaux, da zahteva od francoske vlade nove financijalne in vojaške pomoči. • » NEMŠKI USPEHI PRI YPRESU. — 1000 FRANCOZOV VJETIH. — SOUPIR IN SAPIGNEUL V FRANCOSKIH ROKAH. — TRI RUSKE KONJENIŠKE DIVIZIJE PRI KOLU PORAŽENE. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan dne 7. novembra dopoldne. Naši napadi so tudi včeraj napredovali v smeri proti Ypresu, zlasti pa jugozapadno od Ypresa. Vjeli smo nad 1000 Francozov in vplenili 3 strojne puške. Francoske napade zapadno od Novona ter na Vaillv in C ha v on ne, ki smo jih bili osvojili, smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Izprazniti smo morali Sou-pir, ki smo ga bili osvojili in le slabo zasedli, ter zapadni del Sapigneula, ki se je trajno nahajal v najhujšem artiljerijskem ognju. Pri Servanu smo sovražnika zavrnili, v Argonskem lesu pa smo ga potisnili nazaj. Na vzhodnem bojišču smo potolkli tri ruske konjeniške divizije, ki so nad Kolom prekoračile reko Var-to, ter jih vrgli preko reke. Vobče pa tam ni bilo spopadov. Vrhovno armadno vodstvo. • a m URADNO POROČILO Z NEMŠKIH BOJIŠČ. Berolin, 8. novembra. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan dne 8. novembra. Včeraj smo nadaljevali z napadi pri Ypernu In zapadno od Lilla. Na zapadnem obronku Argon smo zavzeli važno višino pri Vienne le chateau, za katero so se vršili boji več tednov. Pri tem smo uplenili 2 topa in 2 strojni puški. Sicer je megleni dan potekel na zapadnem bojišču docela mirno. Z vzhoda ni nobenih vesti. Vrhovno armadno vodstvo. * VELIKA BITKA V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Iz Berolina poročajo: Nemci se silno trudijo na zahodnjem bojišču, zlasti pri Arrasu, ki je kot križišče železnic velikega pomena. Arras je vsled obstreljevanja skoraj popolnoma razdejan. Nemci se ne menijo za svoje velike izgube ter nadaljujejo boj in so sedaj že zavzeli predmestja* Zadnje dni so jih Francozi sicer potisnili par kilometrov nazaj, Nemci pa so vendar vedno zopet napredovali. 3>Vorwarts« piše, posneto po nekem angleškem časopisu: Da dosežejo zavezniki (Anglija, Francija in Belgija) popolno odločitev sebi v prilog, je treba 250.000 izkušenih vojakov. Ena edina dežela bi jih mogla poslati, Japonska, in sicer tekom enega meseca preko Kanade. Tudi Pi-chon obžaluje, da zavezniki še niso poklicali Japonske na pomoč za boje v Evropi. »Leipziger Tageblatt« poroča iz Haaga: Na Thieltu na Flandrskem, ker se je baje nahajalo glavno taborišče vojvode Albrechta Wurttember-škega, so vrgli angleški letalci šest in francoski pa 4 bombe. Vse bombe so zgrešile svoj namen. Eno angleško letalo so Nemci razbili. O uničenju neke angleške baterije v bližini mesta Compiegne poroča neki preostali v »Manchester Guardina«, da je usmrtila prva nem- LISTEK. Turčija. Zadnja številka lista »Oester-reichische Monatsschrift fur den OrienU, ki jo izdaja c. kr. trgovinski muzej na Dunaju, je priobčila zanimiv spis vseučiliščnega profesorja dr. Musila o Turčiji. V uvodu svojega spisa izreka dr. Musil mnenje, da so notranje razmere Turčije tako neizmerno težke, da jih mladoturki normalnim potom na noben način ne morejo urediti. Mladoturki se morajo boriti s posledicami po zapadnoevropskem vzoru narejenih reform, za katere v Turčiji ni tal. Največja hiba je, da je konstitucija vpliv mohamedanskega nabožen-stva in da hoče razumeti narodnostno načelo v evropskem smislu, kar turškemu prebivalstvu ne gre v glavo. Mladoturki so ustvarili doslej v Turčiji popolnoma neznano narodnost, namreč otomansko, kateri naj pripadajo vsi prebivalci ne glede na to, kake vere so in kak jezik govore. Proglašalo se je načelo, da je vsakdo lahko dober otoman, tudi če turški ne zna. Turško prebivalstvo je razdeliti v štiri narodnostne skupine, na tur- ško, grško, armensko in arabsko. Največ sovražnikov ima turška narodnostna skupina in ta je tudi najslabša. Mladoturki se zaman trudijo, da bi povsod uveljavili turški jezik, nego vzlic vsemu naporu izgubljajo pozicijo za pozicijo. Turštvo se zamore razvijati samo v tistem malem delu Male Azije, kjer prebivajo pravi Turki kompaktno. Teh pet milijonov duš bi že moglo ustvariti narodno življenje, če bi ti pravi Turki v kulturnem in v zdravstvenem oziru ne bili tako skrajno zaostali. V nobeni pokrajini azijske Turčije ni sifilis tako razširjena, kakor tukaj. Med mladeniči, ki pridejo na nabor, sta komaj dva procenta od te bolezni neokužena. Pomlajenje turške krvi in vladanje turške narodnosti v oto-manski državi se zdi profesorju Musilu nemogoče. Narodno zavednost grške skupine je zadnja vojna med Grško in Turčijo silno povzdignilo in vsled tega jenamaloazijskem obrežju naseljene Orke smatrati za jako nevaren element turške države v slučaju komplikacij. Manj nevarni so vzlic vsem že vprizorjenim revolucijam Armenci. Vsi bogati in vplivni Armenci so združeni z Mladoturki in hodijo z njimi, nacijonalisti pa so Rusiji ravno tako nasprotni kakor Turčiji in morda še boli. Najbolj nemarni Turčiji so Arabi. Šole, ki so jih na Arabskem ustanovili Angleži, Francozi in Amerikanci, so vzbudile v njih močno narodno zavednost, ki se je še povečala, ko so Mladbturki začeli svojo propagando za otomansko narodnost. Mladotur-ška vlada postopa proti arabskemu narodnostnemu gibanju zelo strogo, zatira časopisje, razpušča društva, jemlje arabske dijake k vojakom, a vse to samo razvnema arabsko ro-doljubje in poostruje nasprotje Ara-bov proti Turkom. Mladoturki neče-jo odnehati, ker vedo, kaj bi se zgodilo, če bi Arabi postali samostojni. V tem trenotku bi namreč vladar Arabov postal kalif, dušni poglavar vsega mohamedanstva. Zakaj prorok Mohamed je bil Arab, obe sveti mesti mohamedanskega sveta sta arabski, sveta knjiga je spisana v arabskem jeziku in ta jezik je liturgični jezik vseh mohamedancev. To je vzrok, da se mladoturki Arabov tako boje in da Rusi, Angleži in Francozi tako izdatno podpirajo arabsko narodno gibanje. Vse te tri države imajo namreč na milijone mo-hamedanskih podanikov, ki bi jih radi iztrgali vplivu kalifa v Carigradu. Angleži upajo, da bi se nova arabska država ali prostovoljno ali prisiljeno podvrgla njihovi nadvladi in bi t njeno pomočjo Se lagije obvladovali mohamedansko prebivalstvo v svo- jih kolonijah. To je vzrok silovitim prizadevanjem Angležev za podmini-ranje turškega gospodstva v Arabiji. V Siriji in deloma v Mezopotamiji so do zadnjega Časa dominirali Francozi s svojimi šolami, samostani, bolnicami in obrtnimi podjetji. Toda njihovi gojenci so se skoro vsi vrgli v naročje arabskemu socijalizmu in sovražijo Francijo, ker jih je strah, da bi Francija danes ali jutri te pokrajine anektirala, kakor Alžir, Tunis in Maroko. Ravno tako nasprotni so pa tudi Mladoturkom, kajti ie-ti jih preganjajo na vso moč. Mladoturška vlada je hitro spoznala nacijonalitični vpliv različnih zavodov, ki so jih ustanovili Evropejci in Amerikanci in poskusila je, da s konstitucijonalnimi odredbami spravi pod svoj vpliv vse šolstvo na Turškem. Francija, Rusija in Anglija pa turških šolskih postav nrso hotele priznati, ampak so se sklicevale na takozvane kapitulacije, namreč na pogodbe, ki so bile skoro vse v zadnjih desetletjih od Turčije izsiljene. Komaj je pa turška vlada dokončala mobilizacijo in bila tako pripravljena za vse slučaje, je že tudi kar kratkim potom razveljavila vse kapitulacije. V mladoturških krogih je ta energični korak provzročii veliko veselje, kajti s tem Je mladoturška moč znamenito narasla. A tudi vse drugo prebivalstvo, mohamedansko kakor kristijansko, je z veseljem pozdravilo odpravo kapitulacij, ker so sovraženi tujci postali s tem podrejeni ravno tistim postavam, kakor domačini. Sovraštvo proti tujcem so Mladoturki leta in leta gojili. Od tega so živeli, s tem ščuvanjem so si ustvarili stranko, ki jih je spravila na krmilo. V svojih listih so Mladoturki dosledno slikali vse tujce kot izseso-valce turške države in globoko se je ukoreninilo mnenje, da turški državljan zato ne sme svobodno saditi tobaka, ker tega Franki ne dovolijo. Ljudstvo namreč ne ve in tudi ne verjame, da ima Turčija ogromne dolgove in da se porabi dohodek iz tabačnega monopola, od carin itd. za plačevanje obresti teh dolgov. Ljurdu stvo vidi, da so pri upravi Dette pu-blique, pri Banque Ottomane, v pristaniških, parobrodnih, električnih in drugih podjetjih nastavljeni sami Francozi in Angleži in zato se ljudsko nasprotje obrača poglavitno proti njim. Vojno proti nJim bi vse mohamedansko in kristijansko prebivalstvo pozdravilo z veseljem, pozabljeni bi bili vsi notranji razpori in vlada bi mogla med vojno izvesti vsakovrstne preuredbe, ki Jih v mirnem času ni mogla. Nasprotje domačega prebivalstva proti Angležem« Francozom in Stran 2. •SLOVENSKI NAROD", tac 9. novembri 191«. 266. Stcv. Ska artiljerijska salva skoraj vso vprego. Sicer se je posrečilo Angležem razbfti tudi nekaj nemških topov, streljanje Nemcev pa je imelo tako strašen učinek, da je mogel končno streljati samo še en top vse angleške baterije. Samo trije možje pri angleški bateriji so ostali neranjeni. Nemški letalci nad Parizom. Berolin, 8, novembra. (Kor. b.) *Kreuzzeitung« prijavlja pismo oficirja, ki je s tremi drugimi oficirji 11. oktobra na treh biplanih letel čez Pariz. V pismu je rečeno: Vrgli smo 17 bomb in listke, na katerih je bilo zapisano: »Anverza je že zavzeta; prihodnjič pridete vi na vrsto.« Francozi ne omenjajo v svojih poročilih ne teh listov, ne tretjega zrakoplova. Bombe so v nekaterih mestnih delih razbile več hiš, ubile osem oseb in 26 oseb ranile. * Angleži v Nemčiji. Iz Berolina poročajo, da so spravili v novo taborišče za vojne vjet-nike v Ruhlebnu iz Berolina 500, in Hamburga 1100 in iz Draždan 500 Angležev. Prvi obisk nemških letalcev na Angleškem. Prvi nemški letalec v tej vojni, ki je obiskal Angleško, je poročnik Caspar iz Kassla. Prevozil je nevarno progo pri precej močnem vetru. On in njegov spremljevalec sta vrgla 15 bomb, ki so napravile na obrežnih utrdbah, kolikor sta mogla opazovati, precej škode. Letalca sta ostala vedno v precejšnji višini. Oba letalca Caspar in Roos sta, kakor poročajo z Dunaja, dospela tudi nad London. Pomorska bitka pri Varmoutliu. Iz Londona poročajo: V pomorski bitki med Yarmouthom in Lovve-stoftom so padli prvi streli med angleškim in nemškim brcdovjem. Ponoči je grmenje topov zbudilo prebivalce obeh mest iz spanja. Hiše so se tresle in okna so šklopotala. Izpo-četka niso vedeli za kaj gre. Nad morjem je ležala gosta megla. Ob 7. in 15 minut zjutraj je streljanje naraslo. Skozi gosto meglo je bilo zdaj pa zdaj videti ogenj topov in dim. O ladjah ni bilo mogoče ničesar videti. Vojaštvo se je postavilo ob obrežju. Radiotelegratične postaje na obrežju so začele delovati. Kmalu so poročale v Pariz in London: >Neznano kako velika nemška eskadra napadla naše ladje.« Potem je prispelo nekaj čolnov z ranjenci, ki so pripovedovali, da so Nemci močni. Med tem ko je z morja sem donelo grmenje topov, se je trudilo nekaj ribiških ladij prispeti vpristanišče. Mnogo jih je zadelo ob mine in mnogo se jih je potopilo. Le malo mornarjev se je rešilo. Šele tekom dopoldneva so dospela prva poročila o pomorski bitki. Nemške ladje so dospele tik do angleških ladij in celo te so bile mnenja, da gre za angleške ladje. Naenkrat je javil neki angleški torpedni rušilec. da je bil odstreljen na njega torpedo. Tudi križarka »Halcvon« je javila, da <=o velike nemške ladje v bližini ter dal povelje za streljanje. Nemške ladje so bile že tako blizu, da so šli streli angleških ladij preko njih, Nemci pa so začeli s silnim ognjem. Tekom kakih 15 minut je padlo več sto strelov. Glasom enega poročila je bilo 6, glasom drugega poročila pa 8 angleških ladij močno poškodovanih. tudi Rusom je tako, da bi hipoma združilo večino narodnosti in konfesije v turški državi. Zopetna pridobitev izgubljenih evropejskih provinc ni misel, ki bi razgrela vsako srce, še manj smisla ima prebivalstvo za gesla o domovinski ljubezni in državni veljavi, pač pa je vse edino v nasprotju do Angležev, Rusov in Francozov. Za skupnost in moč države ni dosti smisla med prebivalstvom. Azijske province bi sploh najraje videle, če bi Turčija izgubila še zadnje svoje ostanke v Evropi. »Kaj pomenijo za nas vsi al-Istani? Propast, v katero izginjajo naši davki, je mesto, od koder prihajajo naši najvišji oblastniki, ki uničujejo naše blagostanje, in prinašajo zakone, ki nasprotujejo sveti »seriji«, to je Carigrad . . . .« Tako oznanjajo turški duhovniki in tako tudi pišejo arabski časopisi. Navedena fraza je doslovno navedena iz jako znamenite knjige, ki je šele pred nekaj časom izšla. Tega torej, kar se pri nas imenuje domovinska ljubezen, ni mnogo med prebivalstvom turške države, pač pa je toliko več smisla za konfesijo in je najmočnejši faktor nasprotje do Angležev, Francozov in Rusov. {Konte pribod&Ji&l Saški prestotaMnMMk Iz Draždaa poročajo, 4a )e no-ral prestolonaslednik Juri saški na zahtevo zdravnikov vsled revmatičnega obolenja v kolena in v roki zapustiti svoje mesto v krotiti ter se Je šel lečit v Wiesbaden, Prestolonaslednik je bil stotnik. Na morja. London, 8. novembra. (Kor. b.) »Dailv MaiU poroča, da je ladja »Mar\v. ki je lovila mine, pri Lowcs-toflu sama zadela ob mino in se potopila. Amsterdam, 8. novembra. (K. b.) Iz Rotterdama na Javo namenjena nizozemska ladja »Sindoro« je severno od Shernessa zadela ob jadrnico »Doveubu«, ki se je potopila. Zaplenjena nemška hospitalska ladja »Opnelia«. Berolin, 8. novembra. (Kor. ur.) Glasom angleških časniških poročil je dal angleški zunanji urad 4. t. m. razgasiti to-le uradno poročilo: ^dmiraliteta poroča, da je bila nemška ladja »Ophelia«, ki je imela zastavo Rdečega križa, zadržana, ker ime te ladlje angleški vladi kot ho-spitalske ladje ni bilo naznanjeno in ker je ladja, ko so jo zapazili, nastopala tako, da njen nastop ni bil v skladu z dolžnostmi hospitalske ladje.« — Obe te trditvi nista resnični. Nemški zunanji urad je zaprosil potom nemškega in ameriškega poslaništva v Kodanju začetkom septembra državni departement v \Vashing-tenu na podlagi haaske konvencije iz leta 1907., sporočiti vladam sovražnih držav, zlasti Angliji, imena nemških hospitalskih ladij, med njimi tudi *Ophelije«. To se je tudi zgodilo in je potrjeno. Da pa »Ophelia« ni mogla storiti ničesar, kar bi nasprotovalo dolžnostim hospitalske ladje, izhaja že iz tega. da na ladji ni bilo nehenega mornariškega častnika, rrnrveč se :e nahajalo na krovu ladje samo osobje za strežbo ranjenim in da je imela samo naročilo poiskati po pomorski bitki ranjene in ponesrečene mornarje in jim pomagati. * TRI ANGLEŠKE KRIŽARKE NERABNE. Povodom poročil o obstreljevanju angleškega brodovja pred Nieu-portom poročajo pariški listi, da so nemški topovi poškodovali tri angleške ladje težje, kakor se je to prvotno domnevalo. Baje so te tri ladje nerabne. Gre za ladje »Faicon«, »Brillanu in »Rinaldo*, ki pa so kri-žarke starejšega tipa s kvečjemu 3600 tonami. Rinaldo^ je nizka korveta zgrajena leta 1900 s 13 morskimi miljami hitrosti, 6 topovi kalibra 10 cm in 4 manjšimi topovi, prostornina obsega 980 ton. »Faicon« je torpedni rušilec zgrajen za Honkong 1. 1900, s hitrostjo 30 morskih milj, 375 tonami prostornine in oborožen z enim topom 7'6 cm in 5 topovi 5'7 cm. O ladji »Brillant« ni najti podatkov, kov. Splošna brambna dolžnost na Angleškem. London, 7. novembri. (Kot. urad.) Londonski poročevak: lista »Manchester Guardian« piše. Vesti o splošni brambni dolžnosti \ idobi-vajo vedno več oblike. Poje man je rekrutacije je ustvarilo položaj, ki ga mora vojni urad upoštevati. Vlada pa, kakor izvem, ni vzela v poštev splošne brambne dolžnosti, dasirav-no je bilo v tej smeri čutiti močen pritisk. Namerava se nekaj srednjega, da se izvrši pritisk na prebivalstvo, ki je zmožno za brambo. Na inicijativo nekega poluradnega združenja so se tiskali formularji, ki jih hočejo poslati kot števne formularje vsem hišnim posestnikom, da se določi število oseb onih, ki jih zadene brambna dolžnost. Noben hišni posestnik ni primoran teh formularjev izpolniti, to združenje pa bo podatke vendar smatralo kot podlago za presojo, ali je narod za gotovo obliko brambne dolžnosti zrel. Prošnjo za informacijo so podpisali voditelji obeh strank. TSINGTAU PADEL. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) Poročilo Wollfovesa urada: Glasom poročila iz Tokiia ie Tslnetan no Junaškem odporu dne 7. novembra padel. Natančnejših podrobnosti se »L Namestnik sefa admiralskega štaba: pl. Behnke Padec Tsingtava. London, 8. novembra. (K. b.) Uradno se poroča iz Tokio: Japonci so pri zadnjem boja pri Tsingtavn imeli 36 mrtvih in 162 ranjenih. Na ■ ■ari mi sirani le M» fMjeaih 398 vojakov. Nemci so poslali ob 9. dopoldne zastopnika, da se pogaja glede kapitamcije. Pogajanja so ae vrfc- la v Meltitt-vojaMcL m m • P**«Jiaik KlMčava nua)a». Loaaton, 8. novembra. (Kor. ur.) Telegrami iz Tokija Javljajo, da Je bil v včerajšnjem boju ranjen guverner Kiaočava kapitan Meyer- W a 1 d e c k. Trdniave nimajo danea vrednosti. Iz Berolina poročajo: Iz Šanghaja je dospelo semkaj pismo, v katerem se povdarja, da se nahaja v Tsingtavu kvečjem 6000 nemških vojakov. Japonci so izkrcali 60.000 mož, Angleži pa 2000. Čudno je, da se nahajajo Angleži pod japonskim poveljstvom. Ne glede na to armado na suhem, blokira še 40 japonskih vojnih ladij tsingtavsko pristanišče. Vkljub temu si Japonci ne upajo prav začeti z napadom. Imajo velike izgube. Dandanes nimajo, tako se zatrjuje, trdnjave nobene vrednosti več. * POMORSKA BITKA OB ČILSKI OBALI. »Newyork Herald« poroča iz Valparaisa, da se je pomorska bitka ob čilski obali vršila na nemirnem morju. Nemci so imeli le šest ranjenih. Nemški topničarji so streljali zelo dobro, kliub temu je bilo treba kakih 400 strelov iz velike daljave, da so bile angleške ladje nerabne. Nemški Častniki pripovedujejo, da so se Angleži hrabro borili, da pa njih topovi niso imeli uspeha. Nemci domnevajo, da bi se bile morale združiti z japonsko flotiljo 8 ladij, ki je zasledovala nemške ladje. Iz Berolina poročajo: Nemške križarke so čakale pred Coronelom, kjer so angleške ladje nakladale premog. Obkolile so angleške ladje in začele streljati na nje na razdaljo 9000 m, angleške ladje so odgovarjale šele na 6000 m. »Morimouth« je nadaljevala boj tako dolgo, da je bila popolnoma nerabna. „Nemški Špi'oni so krivi". London, 8. nov. (Kor. bur.) „Times" povdarjajo, da je odsotnost velike bojne ladje „Canonus" tembolj čudna, ker je bila „Canonus", kakor se je oficijelno poročalo, izrecno poslana, da ojači angleško brodovje. List trdi, da so se mogle nemške ladje koncentrirati le na podlagi informacij, ki so jih dobile brezžičnim potom od raznih nemških špijonov v inozemstvu. Nemci da imajo zlasti v vsakem južnoameriškem pristanišču svoje špijone, Angleži pa ne. Ako je to dejstvo krivo nesreče, ki je zadela angleško brodovje, potem pada prav slabo luč na angleško poročevalsko službo in na dispozicije mornarice, ki so odvisne od poročevalskega sistema. Narod ostaja miren, toda on zahteva, da se vse okolnosti, ki so omogočile nepričakovani udarec, najstrožje preiščejo. Angleški narod naj se vzdrami, da bo živahnejše občutil svojo odgovornost in vse opasnosti, ki mu grozijo. * TURČIJA V VOJNI S TRIPELEN- TENTO. Rusi obstreljujejo Herak-1 e j o. Iz Carigrada poročajo, da je rusko brodovje obstreljevalo 6. t. m. pristanišče za premog v Herakleji. Slovo turškega veleposlanika v Londonu. V diplomatičnih krogih se^ mnogo govori o dejstvu, da je prišel angleški državni tajnik sir Edvard Grey na kolodvor, da se poslovi od odhajajočega turškega veleposlanika. Tako postopanje je proti vsakemu običaju. Iz tega pa tudi sledi, da se je Anglija le težko odločila nastopiti proti Turčiji in da je hotel Grey pokazati, da Anglija nikakor ni neizprosen sovražnik Turčije, marveč da more Turčija pod gotovimi okolnost-mi celo računati na prijateljstvo Anglije. TURŠKI MOTORNI ČOLN V BOJU PROTI ANGLEŠKI TOPNIČARKL Carigrad, 7. novembra. (Kor. u.) Uradno poročilo turškega glavnega stana pravi: Ob kavkaski meji in pri Akabi se ni zgodilo ničesar novega. Na Šat-el-Arabu v Mezopotamiji je zadel ndki naš motorni Čoln. ki le tamkaj križaril, pri Abadonu na angleško topničarko, s katero le izmenjal nekaj strelov. Na angleški topni-čarki je nastala eksplozija. Par, od našega motornega čolna oddanih strelov Je zadelo angleška petrolejska skladišča v Abadanu, ki so se vžgala. Požar še traja. Naš motorni čoln se Je vrnil nepoškodovan * Ba- SOTO« Turški uspehi. Carigrad« 8. norcmbia ob 9. popoldne. (Kor. urad.) Uradni razglas glavnega stana pravi: Z božjo pomočjo so včeraj naše čete prekoračile egiptsko mejo. Ker Je rusko bro-dovfe pobegnilo v svoja vojna pristanišča. Je naše ladjevje bombardiralo Poti, eno najvažnejših kavkaskih lak. Bombardma je povzročil škodo. Ko so naši orožniki in naša plemena bili uničili angleške čete, ki so se izkrcale v Akabi, so se umaknile štiri angležke križarke, ki so se tam nahajale. Ostala je tamkaj ena angleška križarka. Carigrad, 8. novembra ob 7. zvečer. (Kor. urad.) Razglas glavnega stana, objavljen po Agence Otto man, pravi: Po pravkar došlih vesteh so bili Rusi vsled 2 dni trajajočih bojev v kavkaškem ozemlju potolčeni. Naša armada je vdrla v sovražne postojanke. Carigrad, 8. novembra ob 10. zvečer. (Kor. urad.) Drugo od turškega glavnega stana izdano poročilo pravi: Med tem ko je udarila naša kavalerija skozi Kagisman na sovražnika, je napadla glavna sila naše armade ruski centrum, ki je se-stojal iz močnih čet. Po ljutem dva- . dnevnem boju smo sovražnika pora- ! žili. Naša armada je zasedla od neprijatelja zapuščene pozicije. Angleži zasadit Fau. London, 8. novembra. (Kor. bur.) Uradno se poroča: Neki oddelek indijskih čet in ena mornariška brigada ste po enournem boju zavzeli Fau ob izlivu reke Šat-el-Arab v Perzijskem zalivu. Angleške čete niso imele niso imele nikakih izgub. (Fau je turška trdnjava, ki brani dohod v Mezopotamijo. Trdnjava leži ob izlivu reke Tigris.) * • * Armenski prostovoljni zbori v ruski armadi. Iz Zofije poročajo: K ruski armadi, ki se bori proti Turkom, se je priglasilo mnogo armenskih prostovoljcev. Armensko duhovništvo se je postavilo na čelo gibanja, ki naj organizira vstajo po celi Armeni;' Prodiranje Rusov preko Perzije. Teheranski listi poročajo, da so Rusi poslali v Perzijo nove čete. Dne 3. novembra je dospelo v Ardebil kakih tisoč ruskih vojakov, ki so nato odšli baje v Choi in Salmas ob turški meji. Več sto ruskih vojakov je prišlo v Kasvin, ki so ga bili Rusi pred kratkim izpraznili. Iz Mešeda je odšlo v Kasvin nad'200 vojakov. Ruske čete so dospele z municijo in živili tudi v Maku in Chol VSTAJA V JU2NI AFRIKI. V Antwerpnu kroži govorica, da so se Buri v celi koloniji Oranje pridružili vstaji. De VVet je baje proglasil neodvisnost republike. Amsterdam, 8. novembra. (K. u.) »Niemve van den Dag« poroča iz Jo-hannesburga: Vstaši, ki jih zasledujejo vladne čete. so vpadli v kolonijo Oranje. De Wetove čete so na raznih krajih razdejale železnice. * KITAJSKA IN JAPONSKA. »Frankfurter Zeitung« pravi, da so Japonci na obeh straneh šanturt. železnice zasedii po 100 km dežele. V Kinanfuju so postavili japonskega gubernatorja. Kitajske oblasti so s protestom zapustile mesto. Ameriški listi pišejo, da vlada v Pekingu silno razburjenje, ker je sklenila kitajska zbornica interpeli-rati vlado glede nevtralnosti Kitajske, ki so jo podpisali vsi člani zbornice. Cilj Japonske je, zasesti Tsing-tav in severni del železnice Tientsin-Pukov. Položaj je sila resen, ker obstoja nevarnost, da zasede Japonska ves Santung. Boj za življenje in smrt čaka Kitajsko. * Severno morje zaprto. Iz Christianije poročajo: Norveški parnik v Ameriko »Bergensfjord«, ki so ga Angleži pripeljali v Kirk-wall in potem zopet izpustili, je dospel 4. novembra v Bergen. Sest Nemcev iz New Yorka_ so Angleži aretirali, med njimi tu *ga kurja- ča. Zasegli so tudi 1.000 kron gumija. Na severnem Poljskem. Nemški general Blume piše v „Berliner Militarwochenblatt*, da je v kratkem času pričakovati važnih dogodkov na severnem Poljskem. Nemška armada, ki je združena z avstrijsko, začela ofenzivo proti Varšavi in Ivan-gorodu, se je na novo grupirala ob reki Varti, ki teče kakih 60 do 70 km od pruske meje. Stališče za to reko je za nemško armado jako ugodno. Minoli teden se je ob tej reki pojavila ruska kavalerija in pri Kolu šla čez vodo. Bilo je 11000 vojakov s 36 topovi. Ruski kavalerijski naskoki so vedno znamenje, da se pripravljajo Rusi na ofenzivo. Omenjeni zavrnjeni kavalerijski oddelki so pač tudi imeli namen, spoznati pozicije nemške armade in tako olajšati ruski armadi ofenzivo. Bržšas se bodo tam kakor sodi general Blume v kratkem zgodili važni dogodki. S severnega bojišča. Iz vojnega stana se poroča: Neki ruski letalec je doprinesel nad vse hrabro dejanje. Sklenil je, žrtvovati svoje življenje in pisal svoji ženi poslovilno pismo. Potem se je vsedel na svoj letalni stroj in se dvignil v zrak. Ko je zagledal prvi avstrijski letalni stroj, se je od zgoraj zapodil nanj. Oba letalna stroja sta priletela razbita na tla in oba voditelja Sta se ubila. Car je mrtvecu naknadno podelil križ Sv. Andreja in njegovi vdovi določil pokojnino. — Nič manj hraber je bil avstrijski artiljerijski četovodja. V dimniku neke rastrelje-ne hiše se le skrival pet dni in pet noči. Hiša je ležala med obema frontama, tako, da je četovodja mogel opazovati, kako učinkuje avstrijska artiljerija ter ji telefonično dati podatke o gibanjih na ruski strani. Ves čas je četovodja živel ob samem kruhu. Predlagan je za odlikovanje. Mir na Balkanu. V Solunu izhajajoči grški list trdi, da Je Angleška, pripravljajoč se na vojno s Turčijo, prosila Grško, naj pošlje v Egipt 50.000 mož. Grška vlada je zahtevala kompenzacije In zanesljivo zagotovilo, da se ohrani mir na Balkanu, Kake kompenzacije ie zahtevala Grška?. Ne vemo — 266. Ste*. •SLOVENSKI NAROD*, dat & novembra 1914. Stran 3. pravi omenjeni list — a gotovo Je, da je okupacija Epira, izpodbujena in podpirana od Angleške, ne samo dokaz, da obstoji med Grško in Angle- | ško sporazumi j enje, nego tudi indicij, • da je mir na Balkanu zagotovljen. Zakaj, če bi bil ta mir v nevarnosti, bi bila Grška gotovo odložila okupacijo Epira za poznejši čas. Bodoči moratorij. Dne 5. t. m. se je vršilo pri praški trgovski zbornici zborovanje zastopnikov praških bank, kreditnih zavodov, trgovskih in industrijalnih korporacij glede ureditve bodočega moratorija. Splošno je odplačevanje stalo ugodno. Kjer je bilo treba ponovnih ugovorov, ni bila kriva nezmožnost plačati s strani dolžnika, marveč nepoznanje določb o moratoriju. Posebna pozornost se je obračala na ogrske in gališke dolžnike, tudi naj bi biii gažisti izvzeti od moratorija. Kar se tiče veljavnosti bodočega moratorija, se je izreklo mnenje, da bi zadostoval dvomesečen, k večjemu trimesečen rok za odplačevanja. Dnevne vesti. — Zbiranje v letih 1878 do vštevši 1890 rojenih, do sedaj še ne vpoklicanih črni vojski podvrženih oseb. V izvršitev tega izbiranja na Kranjskem je c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu spcrszumno s c. kr. deželno vlado v Ljubljani sestavilo sledeči poslovni načrt: Zbiralni kraj Ljubljana: Politični okraj mesto Ljubljana 16. do vštevši 21. novembra: iz političnega okraja Ljubljanska okolica: Sodni okraj Ljubljanska okolica 22. do vštevši 30. novembra. Zbiraini kraji Vrhnika: Iz političnega okraja Ljubljanska okolica: sodni okraj Vrhnika 2. do vštevši 5. decembra. Zbiralni krai Litija: Iz političnega okraja Litija: Oba sodna okraja Litija in Višnja gora 7. do vštevši 16. decembra. Zbiraini kraj Kočevje: Iz političnega okraja Kočevje: Sodni okraj Kočevje 16. do vštevši 20. novembra. Zbiralni krai Ribnica: Iz po- čnega okraja Kočevje: Sodna okraja Ribnica in Velike Lašče 22. do vštevši 2S. novembra. Zbiralni kraj Črnomelj: Iz političnega okraja Črnomelj- Oba sodna okraja Črno-mefl in Metlika 30. novembra do vštevši 2. decembra. Zbiralni kraj Rudolfovo: Iz političnega okraja Rudoltovo: Vsi tri sodni okraji Rudolfovo, 2uženperk in Trebnje 4. do vštevši 12. decembra. Zbiralni kraj Krško: Iz političnega okraja Krško: Vsi štiri sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Radeče 14. do vštevši 23. decembra. Zbiralni kraj Radovljica: Iz političnega okraja Radovljica: Oba sodna okraja Rakijica in Kranjska Gora 16. do vštevši 21. novembra. Zbiralni kraj Kranj: Iz političnega okraja Kranj: Sodna okraja Kranj in Tržič 23. do vštevši 29. novembra. Zbiralni kraj Škofja Loka: Iz političnega okraia Kranj: Sodni okraj Škofe Loka 1. do vštevši 6. decembra. Zbiralni kraj Kamnik: Iz političnega okraja Kamnik: Oba sodna okraja Kamnik in Brdo 8. do vštevši 16. decembra. Zbiralni kraj Logatec: Iz političnega okraia Logatec: Vsi štiri sodni okra-Logatec. Idrija, Lož in Cerknica 23. do vštevši 30. novembra. Zbiralni kraj Postojna: Iz političnega okraja Postojna: Vsi štiri sodni okraji Po-tojna. Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava 2. do vštevši 8. decembra. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasov, ki bodo nabiti v vsaki občini. — Pregledovanje črnovojn'kov, ki so rojeni 1. 1892., 1893. in 1894., *e je v inozemstvu pri konsulatih izvršilo. Crnovojnikom, ki so bili potrjeni pri konsulatih v Nemčiji, se je dne 3 0. novembra zglasiti pri najbližjem avstrijskem domobranskem dopolnit-i enem okrajnem poveljstvu, da jih odpošlje na določene kraje. Naknadno pregledovanje v Liubjani se vrši dne 16. novembra v Mestnem domu, dne 15. decembra pa v domobranski vojašnici ob Gruberjevem kanalu. — Odi kovana gospa. Soproga polkovnika Turnau-Dobezve je, ker se začetkom vojne ni mogla peljati k svojemu možu, prejezdila vso pot in se je na bojišču tako odlikovala, de je znatno pripomogla, da se je na do-tičnem mestu dosegel uspeh. Za to junaštvo je dobila sedaj viteški križec Franc Jožefovega reda s pravico, da ga nosi na traku vojaškega zaslužnega križca. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda se dobili: stražmojster dragon-skega polka Št, 5. Josip Ivane, rezervni četovodja pešpolka št. 5. Tobija Pezdir, rez. infanterist pešpolka Št 17. Milan Magerl, rez. korporal pešpolka št 17. Anton GašparšiČ, rez. infanterist pešpolka št 17. Ivan Tar- man, stražmojster dragonskega polka št 5 Peter Š e r u g a, rezervni četovodja dragonskega polka št. 5. Josip Pliber-še k, narednik pešpolka št. 87. Josip Plahuta, nadomestni infanterist pešpolka št 17. Gregor Malešič. — Pozdrav z bojišča. Prejeli smo z bojišča dopisnico s sledečo vsebino: »Po trimesečnih vojnih pohodih in nekaj sto korakov izpred sovražne črte, pozdravljamo v imenu kranjskih fantov 17. pešpolka svojo milo domovino, pokazavši sovražniku, da smo pravi sinovi slovenskega naroda." — Sledi dolga vrsta podpisov. — Pogreša se od 11. avgusta prostak Anton Ornejec pri pešpolku št 17. kom p. 15. Če bi bilo komu kaj o njem znano, naj poroča njegovi ženi: Mariji Ornejec, pošta Krmelj Dolenjsko. — Pogreša »e že ves čas vojne Ignacij Koza mer ni k pri 7. lovskem bataljonu. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči Barbari Kozamernik v Vačah pri Medvodah. — Koncesija Pollakom v Pru-siji. „Dzicnnik Poznanski" javlja, da je prusko naučno ministrstvo odredilo, da se imajo odslej poljski otroci v ljudskih šolah poučevati veronauk v poljskem jeziku. — Poštna zveza z Galicijo je ustavljena in se poštne pošiljatve v to kronovino ne sprejemajo. — Seznamka izgub št. 47 z dne 6. novembra in št. 48 z dne 7. novembra 1914 sta nabiti na deskah pred glavnim uhodom mestnega magistrata. — Slovenski topničar Janez Budlč iz Obrez a pri Vel. Dolini piše svoji materi: Draga mati! Zadnji pozdrav od mene ste dobili iz Briisselja. Šli smo nato proti Antwerpnu, kjer je bila srečna zmaga. Od tam smo se vrnili nazaj v Koln na Nemško. Med potjo se nam je pa zgodila velika nesreča 15. okt. ob 3. uri ponoči, ko smo se pripeljali v belgijsko mesto Lfittich, sta naenkrat trčila skupaj dva vlaka, Jfekoliko vojakov in častnikov se je ranilo, vodja naše kompanije, t. j. stotnik, je pa storil smrt. Bil je dober mož, cela kompanija žaluje za njim. V vagonu, v katerem sem se vozil jaz, je enemu zmečkalo nogo, a par drugih fantov se je obtolklo. Jaz, hvala Bogu nisem dobil ničesar. Bili smo pa taki, kakor bi nas kdo pod-veznil pod koš. Tukaj v Kolnu se nam £odi vse drugače, kakor se nam je v Belgiji. Tukaj nimam postelje kje v hosti ali na njivi, tukaj so nas meščani vzeli med sebe. Imamo vsak svojo sobo, jaz jo imam še v 4. nadstropju. Do mene pa tudi ne more, kakor bi se kdo zmislil. Mora mi prej telefonirati in če me je ravno dobra volja, mu odprem, da lahko govoriva. No, to je pa tudi nekaj posebnega za vojaka. Mislil sem, da bom že davno pod zemljo, zdaj pa še gospoda markiram. V Koln smo pa prišli zato, da si tukaj malo popravimo svoje orodje; potem gremo spet naprej. Ne bodite žalostni radi mene, saj jaz tudi ni-em. Prosite rajši Boga, da bi se ta -tvar kmalu rešila. — Slovenci v c. in kr. mornarici. Korvetna kapitana Alfonz Vilfan in Josip Lavrin sta imenovana za tre-gatna kapitana; poročnik linijske iad-je Adolf Potočnik je imenova i za korvetnega kapitana: fregatna poročnika Franc Kaciančič in Juri Jak-čin sta imenovana za poročnika linijskih ladij. Pomorski župnik Ivan Koršič je pomaknjen v VI. činovni razred. Za višjega štabnega zdravnika L razreda je imenovan višji štabni zdravnik II. razreda dr. Anton Valentinčič, za višjega pomorskega komisarja 1. razreda je imenovan višji pomorski komisar II. razreda Rupert Pevec. — Kolera v Avstnji. Dne 7. t. m. se je primerilo zopet več novih slučajev kolere in sicer: na Dunaju 25 slučajev, v Dunajskem Novem mestu 2, v Kremsu 1, v Thalerhofu pri Gradcu 2, v Pardubicah 1, v Kral. Vinohradih 7, na Moravskem 2, v Šleziji 1 in v Galiciji 3. — Delniška stavbinska družba „Union" v Ljubljani lastnica hotela „Union* je nominalno vrednost od vsake delnice znižala od 500 kron na 335 kron. — Frekvenca učiteljišč na Kranjskem. V letu 1914/15. se nahaja na ljubljanskem c kr. moškem učiteljišču 158 gojencev (10 več kakor lani), na c. kr. ženskem učiteljišču 169 (— 5) gojenk. Uršulinsko učiteljišče v Ljubljani šteje 61 (+ 1) in ono v Škofji Loki 46 (+ 6) gojenk. Na ljubljanskem ženskem učiteljišču je vpisanih 47 (— 4) gojenk. Na Kranjskem je torej 158 (+ 10) učitelirščnikov in 323 (— 2) učite-Uiščnic — Vojaške vasđ. Pred kratkim z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo odlikovani naš rojak stotnik Josip Sernec 1. domobranskega polka, je imenovan za majorja. Nad-poročnik Julij Senekovič je imenovan stotnikom (monturno skladišče št. 3). Požar. V noči 26. m. m. je pri Tratarju v Begunjah na Gorenjskem zgorelo gospodarsko poslopje vredno 5000 K. Zažgal je najbrž sin nekega kajžarja. Dne 27. m. m. je ogenj uničil hišo, hlev in pod Alojzija Freliha na Brezjah, gospodarsko poslopje Antona Babica in drvarnico Antona Klein-dinsta. Krelih ima 7000 K škode. Drobne novice s štajerskega. I z P t u j a. Tu so doslej javno potom licitacije prodajali v prid .Rdečemu križu* razno staro Šaro, ki jo je poseben odbor nabral po hišah. Izkupiček je znašal nad 1000 K. — Iz Ptuja. Mesto ne pobira na trgu od kmetic, ki prinesejo živila na prodaj, nobene stojnine več. — Iz Maribora. Gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek je bil odlikovan s srebrno kolajno za zasluge v prid „Rdečemu križu.- — Iz Maribora. Zaprli so 38 let starega sedlarskega pomočnika Fr. Likozarja iz Šenčurja pri Kranju, ki je okrog beračil in pripovedoval, da se je udeležil bitke pri Luttichu, kar seveda ni res. — Iz Maribora. Višja gimnazija šteje letos 607 dijakov. Poduk se vrši od 2.—7. ure popoldne v poslopju višje realke. Gimnazija služi za bolnišnico. Razpisano je pri štajerski na-mestniji mesto veterinarskega nadzornika v 8. činovnem razredu. Pomota. Dne 3. listopada se je na Zidanem mostu na peronu pomotoma zamenjal črni ročni kovček. Dotična dama se prosi, da ga pošlje na naslov: Roži Kos, Podsreda pri Raj-henbergu, potem dobi svojega nazaj. I Umrla je v Lescah na Gorenjskem gospa Katarina Dobida, go-stilničarka in posestnica. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Naše sožalje. Popravek. V izkazu daril bi se moralo glasiti, da sta darovala g. in ga. Fran Lipovž 5000 cigaret za vojake. Ime je bilo napačno pisano Lipove. Znatno volilo. V Trstu umrli odvetnik dr. Daninos je zapustil občini tržaški 100.000 kron z naročilom, naj porablja obresti za eno ali dve stipendiji v Trst pristojnim absolventom obrtne šole, da napravijo studijska potovanja ali se narede samostojne. Iz Loškega potoka. Šolska prireditev, katera bi se imela vršiti v nedeljo, dne S. t. m. se je preložila na drugo nedeljo, t. j. na 15. novembra t. 1. Sveže in sušene siive iz Bosne. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino je izdala ukaz, ki se tiče uredbe in nadzorstva prodaje in eksporta svežih in sušenih sliv in slivove če-žane. Prizadete kupčiiske kroge opozarjamo na ta ukaz. Pcžar. V Koncu občina ^mihel-Stopiče je gorelo pri posestniku Ivanu Oazvodi. Škode je 6000 K. — V Štefanu pri Veliki loki sta pogorela posestnika Jan. in Nikolaj Zupančič. Skoda je jako velika. Gorenjski krompir po 9 K 50 vin. bo prodajal prihodnje tri dni, počenši jutri v torek, mestni magistrat ljubljanski. Kdor reflektira nanj, naj se oglasi od 8. do 12. ure na mestnem magistratu (srednji trakt na dvorišču). Pobegnil je kuhar za delavce, zaposlene pri regulaciji Save na Jezici 19ietni Andrej Žnidar. Odnesel je 20 K in napravil 18 K dolga. Nezgoda, poletni akordant Fran Jeras je na južnem kolodvoru stopil na strojev tender. da bi bil izpraznil iz koša premog. Pri tem je padel ter se na čelu in desnem komolcu tako poškodoval, da je moral k zdravniku. Dva divjaka. Dva neznana fanta sta vdrla pred par dnevi oborožena z vilami v Orehovliah pri Kranju v hlev. kjer je spal 171etni hlapec Franc Prusnik, katerega sta neusmiljeno pretepla. Nato sta se podala na bližnji skedenj posestnika Čim-žarja. kjer sta napadla tam speča fanta Franca in Leopolda Čimžarja s poleni ter zbežala. Obeh divjakov še do sedaj niso izsledili. Pazite na otroke! 61etno hčerko posestnika Kristana v Petelmju pri Sv. Petru je po nesrečnem naključju sunil starejši brat z nožem v oko, ki je izteklo. Neljubi obiski. V petek že pozno v noč sta prišla v neko hišo ob Cesti v Mestni log dva neznana še bolj mlada človeka. Ko ju je gospodar začutil, je skočil naglo s postelje ter jih s samokresom pognal. Pred pobegom sta se izgovarjala, da iščeta državni kolodvor. — Isto noč so neznanci vlomili v barako Marije Mikučeve na Sv. Jakoba nabrežju ter pokradli za kakih 60 K slaščic in nekaj drobiža. — Dva nočna tička sta pa iskala po Opekarski cesti »vode«. Pokazali so jima proti Malem grabnu, kamor pa nista hotela iti na noben način. — Isto noč so neznanci vlomili pri stojnici Ane Westerrnayerjeve v Ulici na Grad v zaboj ter pokradli za kakih 50 K slaščic. Tudi pri stojnici Marije .Grilove ob Poljanski cesti so neznani sladkosnedeži vlomili zaboj ter pokradli za 30 K slaščic. — Minuli teden je bilo Tonniesovemu kovaškemu pomočniku iz veže v gostilni na Dunajski cesti št. 2 med obedom ukradeno že rabljeno Stvria kolo. Tat je neznan. Preselitev. Že 40 let obstoječa anončna ekspedicija M. Dukes nasl. d. d. na Dunaju se je zaradi razširjenja obrti preselila v lastno hišo na Dunaju I. Wollzeile 16, telefon 917, 1826 in 7080. Brzojavna poročilo. Izmena brzojavk med našim cesarjem in sultanom Mehmedom. Carigrad, 8. novembra. (Kor. u.) Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef je poslal sultanu Mehmedu V. to-le brzojavko: »V tem slovesnem trenotku, ko se je otomanska država, primorana se boriti za svojo čast in za varstvo svojih najvišjih interesov, postavila na stran Avstro-Ogrske in njene zaveznice, mi je srčna potreba, da izrazim Vašemu cesarskemu Veličanstvu visoko zadoščenje, ki je čutim vzpričo dejstva, da vidim, kako se naše armade in mornarice bore v plemenitem in vzvišenem navdušenju za nedotakljivost in slavo domovine. Veseli me. da zrem v srečnem začetku akcije ^rodovja Vašega Veličanstva, jamstvo in dober znak orožja v boju, ki so ga nam vsilili naši sovražniki, in za trajno in slavno bodočnost naših narodov. Franc Jožef L« Njegovo Veličanstvo sultan Mehmed je odgovoril: »Z največjim veseljem sem sprejel brzojavko, ki mi jo je izvolilo poslati Vaše Veličanstvo. Opirajoč se na pravico in zaupajoč Vsegamogoč-nemu, sem sprejel boj. ki so ga nam vsilili naši skupni sovražniki. Vaše Veličanstvo lahko zagotavljam, da čutim živahno zadoščenje, ko vidim, da se moje čete bore s slavodobitni-mi armadami Avstro-Ogrske in Nemčije za obrambo naših najsvetejših pravic. Nadejam se trdno, da bo Najvišji z zmago naših armad dal trium-iirati sveti stvari pravice. Polagam važnost na to, da izrazim Vašemu Veličanstvu svoje veliko občudovanje za slavne čine Vaše armade, in izrekam najiskreneje želje za naš,sku-pen uspeh Mehmed V.« Turčija. Carigrad, S. novembra. (Kor. u.) Vali iz Bitlisa javlja, da je bil aretiran in usmrčen vodja kurdskih band, Selim, ki je bržčas po naročilu Rusije v aprilu provzročil upor in potem pobegnil na ruski konzulat. Ravno tako se je zgodilo z njegovim somišljenikom Halilom. V Črnem morju. Carigrad, 8. novembra. (Kor. urad.) Glasom uradnega poročila je začelo turško brodovje potem ko je del ruskega brodovja bombardiral Koslu in Zunguldak, zasledovati ruske ladje, katerim pa se je posrečilo v megli zbežari. Zasedenje Cipra. Atene, 8. novembra. (Kor. urad.) »Agence d* Athenes« poroča, da atensko časopisje ugodno presoja aneksijo otoka Cipra s strani Anglije. Ranjene: z belgijskih bojišč. Amsterdam, 7. novembra. (Kor. urad.) Iz Siuisa poročajo: Neka oseba ki se je vrnila iz Calaisa preko Angleške, pripoveduje, da prihaja tja sila mnogo belgijskih, francoskih in angleških ranjencev. Bolgarija in Rusija. Praga, 8. novembra. »Čas« poroča: Ruski listi objavljajo očividno inspirirano poročilo, ki pravi, da so vse vesti o pritisku Rusije v Sofiji v svrho sporazuma med Bolgarijo, Srbijo in Grško neresnične. Vprašanja kakor ono o Macedoniji so sedaj popolnoma neaktualna, ker se bodo rešila še le na bodoči evropejski konferenci. Ruski diplomati poudarjajo, d* je Bolgarija svojo taktiko definitivno spremenila in da so se zboljšali tudi bolgarsko-srbški odnošaji. Kaznovani izgredniki. London, 8. novembra. (Kor. b.) »Daily Telegraph« javlja: Pri porotnem sodišču je bila obravnava proti 21 možem in raznim dečkom, ker so se 17. in 18. m. m. v Deplfordu udeležili izgredov proti Nemcem. Sodišče je tri obtožence obsodilo na 4, 6 in 12 mesecev. Ostali obtoženci so bili pogojno oproščeni; če bi namreč še kaj torili, bi bili kaznovani tudi za omenjene izgrede. Podrobnosti zavzetja Tsingtava. TokijO, 7. novembra. (Kor. urad.) Japonski vrhovni poveljnik je poročal danes zjutraj: Levo krilo oblego-valcev je zasedlo severno baterijo na holmu Shoutan ob 5. uri 10 minut in vzhodno baterijo na Tatungsiengu ob 5. uri 35 minut. Med tem je prodirala sredina proti fortoma Iltis in Bis-marek ter vzela dva težka topa v bližini glavnih utrdb. Napada^ ~1 zavzeli zapored forte Moltke. Iltis i.i Bismarck. Ob 6. uri je razobesila garnizija belo zastavo na observatoriju. Obrežni forti so sledili temu vzgledu ob 7. uri 30 minut. Ameriška reprezentantska zbornica. VVashington, 6. novembra. Demokratska večina reprezentantske zbornice se je po dosedanjih volitvah zmanjšala od 145 na 20. Kolera. Dunaj, 8. novembra. (Kor. urad.) Ministrstvo notranjih del razglaša, da je bilo dne 8. t. m. prijavljenih 29 slučajev naMoravskem in 2 slučaja v v Gradcu. 2 slučaja v Celovcu, 10 lučajyr na Moravkem in 2 slučaja v Šleziji. Gre izključno za osebe, ki so dospele s severnega bojišča. Iz Galicije se je dne 8. t. m. prijavilo 100 slučajev kolere. Dansšmi %t nhseaa 4 stran!. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk« »Narodne tiskarne«. Službe išče strolnlk vajen tudi motorjev na bencin. Ponudbe na upr. »Slov. Nar«. 3712 Zahvala. Za vse blagodejne izraze sočutja in sožalja ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda Josipe Vidica nadučiteija v p., častnega občana št. Pavel skega, čast. člana Savinjskega učiteljskega društva itd. izrekamo toplo zahvalo. Presrčno se zahvaljujemo tudi vsem korporacijam in društvom, prijateljem in znancem za darovane vence, za Častno spremstvo prebla-gega pokojnika na zadnji poti, za v srce segajoče besede ob odprtem grobu in za ginljivo nagrobnico ter prosimo, da ohranijo pokojnika v prijaznem spominu. 3715 V Št. Pavlu, 4. novembra 1914. Žalujoča rodbina Vidic Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljubljena mati, gospa Katarina Dobida gMttlnttarka la pesestnlca po kratki mučni bolezni, dne 8. nov. ob 3. popol. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se vrši dne 10. nov. ob 3. popoldne. Priporočamo jo v blag spomin. UNa. dne & novembra 1914. iataftM MtaH. Bret vsakega posebnega obvestila. Stran 4. JLOVENSKI NAROD-, tet t. imralm 1914. 266. Štev. Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala, za dac^e, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka Ima v Ljubljani, Breg štev. 20 veliko za- logo samolastnfti, priznano najboljših in za vsako nogo priležnih izdel- kov. Cene vsled tega, ker je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence. Volno ovčjo, vsako množino kupuje po najvišjih cenah I Epobelnih v LJubljani. Kar Imam naročila sedal nujno poslali v tovarno za vojaftke namene večje množino volno, naj vsakdo pobiti poslati voč|l viorac s skrajno ceno. Po večjo mnotino pridem osebno. Mestni učitelj pripravila nčaaiee sa taprojam v srednje iole. Frenams pa Ml initrnkoilo sa I. In O. roaske Ponudbe pod „Pripravs" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3718 Strojepisca obenem 3711 stenografa (slov.) UV aprojmo takoj "OS dr.lia Zalilntt i taj* al Jd* i SA^TORIUM • EMONA j i ZANOTRANJE INKJRURGlCNE -BOLEZNI. [I •PORODNIŠNICA ] LUUBLUANA • komenskega ulica 41 f SEF-zOvva r»WvJ DR FR. DERGANC y —--------------------— — iprejmem iakOJ starejšega, resnega, stalnega 3704 uslužbenca ,Kino-Ideal' v Ljubljani. SV Lopo "OS *49 stanovanje s 4 sobami, pripravno za pisarne, SO Sdda v I. nadstropju Slovenski trg št 8. takoj sMli lobrnarlovim Dvoje lepih 5teme>i>anj ▼ I. nadstropja s 4 sobami, kopalnico, p osel sk o sobo in vsemi pripadki, SO odda sa takof In sa lokraar. Kuba in lika se tudi lahko na plin. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3659 M, -------------------------------------------------------------------------------■---------------------—^^——» Odda se takoj I delavnico ali - skladitfe. 3. Kvariti, Kolodvorska ti 6* ___________________———.——————-——— ^Sklm umetniške razglednice B^A •'. pisemski papir *^P _McL7-i/a Tičar*, L]izbijana. Sv. Patra cesta štev- 26 — J?esljeva cesta šfv. 7 Iztirjeni, vojaščine prosti žeiezostrugarji, kovači in ključavničarji žle-barji, dalje kovači za fino in grobo vlečenje. t (Gesenkschmiede, Gesenkschlosser, Fein- und Grobstrecker) - zlasti še samskega stanu, dobe lakoj donosnega opravila v tvornici za lito jeklo - v Kapfenbergu na Štajerskem. - — Prošnje naravnost na: Direktion dOT Firma SobTe NUor A Comn. A. fi. Kat-Ienhera fStslerakal. 3713 -_^__________________—_____ ™■_, ____ - ——— ——. —-«.HM_—_S^__^^_____V-f ■ MUktna u razstavi v KaSovljici L1901 s častno diplomo in kolajno L trste. BRIMJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. la pristav«! ■• Jamči. 36i3 Cene nuno. | Obvestilo. Ker sem prevzel službo vodilnega zdravnika v »zavodu za rekonvalescente »Rdečega križa« v Št. Jurju na j. ž. spremenim nekoliko svoje ordinacijske ure tako, da ordinujem v vseh drugih dnevih kot dosedaj, v soboto pa od pol 11« do 2. ure popoldne in od pol 3. dO 6. uro popoldne. Ordinacijski lokal je, kakor do sedaj w Celju, Ringstrasse št. 9 v I. nadstropju. Dr. Anton Schwaby 3714 praktični in zobozdravnik. Razglas* C. kr. tobačna tovarna v L|nbl}ani raspisalo sa dobavo pohištva na dan 16. novembra 1tl4 konkaroačao raspravo. Ponudbe morajo so najkaaaojo do 10. aro dopoldno omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vpoalatt. Popolaa vao-blna razglasa, katora so tnnradao lakko apagioda, aahaja m v uradni „Laibacber Znitung". C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 4. novembra 1914. 3689 ■•F" Modni salon ctvatie Schlller, Sa. S>etra cesi* st 29 priporoča veliko izbero izgotovljenih dunajskih damskih in dekliških klobukov s=cx=cco=c; praznih oblik in nakita. :z ::: :::—| Žalni klobuki vedno v zalogi. Žalni klobuki vedno v malogi. Bnpl se 20 do 30 vagonov eilmega lesa okroglega in žaganega pod MDo spomladi 3S90" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 3690 V gostilni „Leon" Florijanska ulica štev. 6 vsak dan rano vrstna divjačina. riim ta kast — tortu ihl Popravila se sprejemajo. /9U93 »ItMtolif //ajnijje eenei Jrfodni salon $tuchly - Jy(asch/(s Židovska ulica št. 3 Dvorski trg t. priporoča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših damskih in otroških klobukov, športnih četic in vse v madistovsko obrt sP ada joče stvari po najnižji ceni. Žalni klobuki vedno v zalogi. C kr. avstrijske *$> državne železnice. VOZNI RED i Izvleček s veljavnostjo od 1. septembra 1914. ■ Z veliavnoatjo od 1. septembra 1914 bedo vozili do preklica v okraju tukajšnega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez prisilnega legitimiranja. Civilni potniki, ki ao pelfefo v Pnlf, moralo imeti legitimacije od o. i. kr. poveljstva vojne Inke v Pulin. G.kr. drtamo-teleznlško ra vnatellstvovTrstn. 11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (StraŽe-Toplic), Trebnjega, Grosuplja a-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže- Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOD i državnega kolodvora v Hamnlk s mešanimi Tlaki 7*40 dopoldno in ob 7*1* zvečer. PRIHOD Is Kamnika v Lfakllaso ok 8-4_ zjutraj in ob 2-41 popoldne. ODHOD is Lfasltsse glavni kolodvor, samo osessl viski: a-OO -cjartvaj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. a*O0 dopoldas v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-Topiice), Bubnjarci. 11-aO dopoldno v Krani, Jesenice. Trbiž. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. S*JO avoeor v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Dunaj. Q*aa svtcer v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci. niHOD v Makllaso sjaval kolodvor, osessl vlaki: 7-05 dopoldno iz Jesenic, Kranja (Tržiča). e-50 dopoldno iz Novega mesta, Trebnjega (St Janža), Grosuplja (Kočevja). Jadranska banka Sli]alka v LJubljani ! Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. a zi*«b». sva« s BVnvSs n DolitUka glavnioa K 8f000.000. ^ sawii«vass«aoinnbwiiii* s&K^^ss^^99Sn^^^^ ^ ta»Polsma vtose aa nvaslme kHslee I aUSM-mllrai stastoe, devUe is fakture. Eap.le i. prodaja vreaamta* pestrja I HH il« *?? ~*^^rmt^* i - Inearsissfs vr^a. paplrlav pratt (rente, laatavaa pisarna, ietaloa, aveaka | mr ss asa m suutvvs nvsnn. w ^mn^ ijapsi. — Bevlslja ireaaaja iMa) _ valate la devlia. — rVianai j Obrestovanje od dae vložitve do dne dviga. | „^ kroaplaoao. — aoaboarn-krodltL km___ -. ______- ----------- S aA^^.OMl ^aa^Ba^JBai ^SaBaJLaS aW«SOSnWm vW aSvadaa^aSaSBdb Sfi ^^««^ VS^koa^oaakaA amamnaasJvllm ^— B^fcOaSlda- **^——^ VaVnabaVal OTVaaVaBBaBaVaaaSnVJB) ———■ g tf\ BOBaSnl I BaaaSaa! BuBa BaaVl J 74 IWI Sa li « JBaOnaFaC maVVBamaaBBBBn ^mm BaBaBamaima oaoMaaavoaa* VnMaVal aavTvTvMnnnalvTaSBS «nnBaaaaanBnuoaaasaa | Sff^BSnaSal VSOSV/VjSaa ^SVavlPSS SPVVaVmnSmi SaS) SV VV#JV#y^SSO W -"»— SVŠJSTaBVaml aSSnS V^WSaaWaal naavsnavsavw»