Leto LXVL, št. 293 Ljubljana, sreda 27. decembra 1933 Cena Din 1.- Uhaja vsaic dao popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit TSt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica st. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon tt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon Št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101« Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.35 L Božična vožnja v smrt železniška nesreča v bližini Pariza je zahtevala nad 200 mrtvih in 300 ranjenih — Svečan pogreb žrtev — Preiskava je ugotovila popolno nedolžnost strojevodje in kurjača V panškj okolici se je pripetila v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah strahovita železniška nesreča, ki je menda največja, kar j.h romni zgodovina. Prve vesti so navajale, da je zahtevala katastrofa nad l1^ človeških žrtev, pozneje se je pa izkazalo, da jih jc blizu 200. Vest o strahoviti železniški katastrofi v Franciji je vzbudila po vsem svetu globoko sočutje in iz vseh krajev dooiva francoska vlada sožalne brzojavke. Koliko žrtev je oble-ža'o v razvalinah dveh brzovlakov, ki sta trčila skupaj, se zdaj ni točno znano. Baje je mrtv:h ranjen % pa okrog 300. Uradno poročilo Uradno poročilo o železniški katastrofi na progi Pariz—Strasbourg, objavljeno v ponedeljek popoldne, navaja naslednje podrobnosti. Železniški brzovlak št. 36, namenjen ;z Pariza v Strasbourg, ki sta mu bfla priključena tudi praška vagona I. in M. razreda in kjer so b:li med potniki tudi nekateri člani češkoslovaške trgovske delegacije, vračajoč-" se v Prago na božične praznike, je odpeljal s pariškega vzhodnega kolodvora zaradi velikega navala potnikov z enotirno zamudo. Brez vsake nezgode je rasiral postajo Lagnv dobrih 2S km nd Pariza in prispel z znatno zamudo v Strasbourg. Štiri minute po praškem 'brzovlaku odhaja z vzhodnega koiodvora v Parizu po voznem redu e.vpresm vlak št. 55 v Nancv. v soboto je bil ta vlak natrpati s potniki, ker je vozil na božične počitnice mnogo študentov in ra nameščence v. ki morajo bit: do zadnjega trenutka v Parjz-u. Ekspresni vlak je odpeljal z 1 uro in 25 minut zamude.. Po pripovedovanju nekaterih potnikov že na pariškem kolodvoru lokomotiva ni b ia v redu, pa so jo v zadnjem h:pu popravili. Ko se je ekspresni vlak bliža! mestecu Lagnv, se je lokomotiva zopet pokvarila m vlak se je moral na progi ustaviti. Kako se je zgodila nesreča Brzovlak št. 36 Pariz—Strasbourg z direktnimi vagoni HI. razreda do Prage, kj odhaja po voznem redu z vzhodnega kolodvora ob 18.16, je odpeljal šele ob 19.30. Kmalu po odhodu s kolodvora je strojevodja vlak na vso moč pognal, tako da je vozi! večkrat s hkrostjo nad 100 km na uro m s to hitrostjo je zavoztt v ekspre-Sni vtek Pariz—Nancy, stoječ na progi pred postajo Lagnv. Bila >e gosta megla in vlakovodja, strojevodja in kurjač pravijo, da niso opazili rdečh k*či na zadnjem vagon« ekspresnega vlaka, nHi slišali eksplozij signalnih bombic, položenih na tračnice u ekspresnim vlakom. Tako je nastaia strahovita katastrofa. Šest ali sedem vagonov ekspresnega vlaka je doslovno zdrobilo. Ti vagoni so bili leseni. Brzovlak Pariz—Srasbourg, ki je bilo v njem nekaj kovinastib vagonov, je bil raz/ineroma malo poškodovan in potniki v njem so b*h večmoma le ranjeni. Do ponedeljka oookfaie so potegnili iz razvalin 1°3 mrtvili, in 5° jih sptoii fffeo ToogH spoznati. Okrog 300 potnikov je bilo ranjenih, med njimi 10 zelo teiko. Med mrtvimi je župan mesta Verduna poslanec Schleiter, dalje radikalni poslanec za departement Haute Marne Rollin Jn bivši državni podtajnik za osvobojena ozemlja Paul Mo r e 1. Po katastrofi j* nastala na progi nepopisna zmešnjava. Takoj so se pričela reše-vaina dela, zaposleni so bili večinoma dobrovoljci, ki so ostali živi, iti pa samarita-ni iz okoliških krajev. Mrtve so prepeljali v Pariz, ranjence pa deloma v pariške bolnice, deloma v bolnico mesta Lagnv. Ves Pariz je pretreslo Prve vesti o katastrofi so prispele v Pariz kmalu potem, ko je parlament zaključil svoje predbožJČno delo in ko so se poslanci vračali domov. Vest o strahoviti katastrofi je pretresla ves Pariz. Ministrski predsednik Chautemps se je takoj odpeljal z nekaterim: člani vlade na kraj ka-astrofe. Tam je bil že minister javnih del, ;i je osebno vodil reševalna dela. V zgod-.h jutranjih urah je prispel na kraj ka-strofe pariški kardinal Verdier, da bi 1 a ž -l ranjence. V ponedeljek dopoldne je r spe. na vzhodni kolodvor prezaden»t re-jbilke, da se pokfoni žrtvam železniške katastrofe, ki so jih včer.-; skupno pokopali. Na pariškem vzhodnem kolodvoru so se odigravali strahoviti prizori. Prihajali so sorodnik: potnikov, ki so se vozil: v obeh brzovlaklh. V kolodvorski k'eti je ležalo okrog SO strahovito razmesarjenih trupel I in v klet so prihajali prestrašen; sorodniki pogledat, ali ni med žrtvanr n,:hovih svojcev. Končno število mrtv:h bo znašalo po mnenju viš državnega toži'ca. ki bo vodil preiskavo, nad 200. Med mrtvimi ie tudi mnogo študentov, ki so se peljali na počitnice. Žrtve so sam; Francoz", največ iz krajev med Bnr 'c Hucom In Nancv;em. Preiskava Strojevodja in kurjač vlaka Parz— Strasbourg sta bila aret;rana. Oblasti pre-rskuejo. kako se je motr'o zgod:ti. da sta prezrla rdeče luči na zadn'em vagonu stoječega ekspresnega vlaka in pres?f§ati de-tonac=i'e svari!n:h petard na progi Oba trdita, da detonac:i n;sta *':ša1a. dvm pravijo nekateri potn"k;. da so ;'h razVčno s'iša'i. Soglasno se potriuie. da ie 'e?Va nad kraiem. kjer se ie pripetila katastrofa, gosta megh in da ie voz;1 brzovbk s hitrostjo 105 km na uro. Po katastrofi je nastala med potniki brzoviaka Panz-Strasbourg sina panika, i Mnoge, potnikov, kt so biii rnpravliem pomagat- pri reševalnih deiih. je omedlelo. Mnogi potniki, ki so po srečnem naključju ostali živi, so dpotovali v Pariz, kjer so pripovedoval » strahovit1 katastrofi. Kdo je kriv? V ponedeljek ni bilo na kra:u katastrofe nobene žrtve več. Tako so končno upali, da grozna bilanca ne bo več poskočila. Treba je ugotoviti samo še identiteto 50 mrtvih in nekaterih težko ranjenih. Posebno med ženskimi in otroškimi trupli je mnogo neznanih. Brzovlak. obstoječ iz samih jeklenih vagonov, ni skoči! s tra. razen lokomotive in tenderla. Potn'kom se ni zgodilo nič hudega, le mnogo strahu so prestali. Zadnja beseda o strahoviti katastrofi še ni izrečena. Vzhodna proga je bila dos'ej favorizirana med francoskimi železnicami. Morda se dajo s tem pojasnit- nekateri ne-dostatki v organizaciji in hitrost1 reševalnih del. Menda je bila uprava vzhodne proge vajena zanašati se na božjo prev dnost. Ni še ugotovljeno, kdo ie katastrofo zakrivil. Strojevodjo in kurjača so sicer aretirali, toda krivde iima še niso dokazali. Mnogo se govori v zvezi s tem o avtomatičnih svetlobnih signalih, svarilnih retar-dah itd. Izdelovanje jeklenih vagono\ bo zdaj gotovo močno napredovalo, kajti razbiti vagoni so bili vsi leseni, dočim jekleni vagoni brzoviaka skoraj sploh niso bili poškodovani. Tisk dolži železniško upravo Skladiščni prostori vzhodnega pariškega kolodvora, izpremenjem v mrtvašnico in kapelico, so bili v nedeljo in ponedeljek pozorišče pretresljivih prizorov. Svojci pogrešanih potnikov so prihajali iskat svoje drage. V ponedeljek je bilo še vedno 45 trupel, ki v njih niso mogl: spoznati žrtev in jih menda sploh ne bodo spoznal., ker so strahovito razmesarjena. Skupni pogreb žrtev je bil danes dopoldne. Strasbourški brzovlak ima razbito lokomotivo, poštni vagon in dva potniška vagona. Drugi va-goi so ostali na progi in potniki so bili ranjeni le v to'iko. kolikor je vagune silno streslo. Mnogo hujša e bila katastrofa za stoječ: ekspresni vlak Zadnja dva vagona sta bila doslovno zdrobiiena in potniki v njih tudi. Nadaljnih 12 vagonov, ki so bili vsi leseni in ki jih navadno ne rabijo za prevažanje potnikov, se je razbilo. CM njih so ostali samo kosi lesa in železa. Železniški uslužbenci in prostovoljci so v nedeljo m ponedeljek ves dan odstranjevali kose razbitih vagonov. Pogled na nekatera trupla ie bil grozen. Med mrtvimi je zelo mnogo študentov, otrok in žensk, ki so bili namenjeni na božične počitnice k svojcem na deželo. Ves francoski tisk se strinja v zahtevi, j naj železmška uprava takoj poskrbi, naj se odstranijo vsi nedostatki v železniškem prometu. Mnogi strokovnjaki predlagajo. naj bi dirigirala vlake radio naprava, kakor v letalstvu. Nekateri listi dolže železniško upravo, da je ona zakrivila katastrofo. Strojevodja strasbourškega brzoviaka je na vprašane, zakai ie vozil s hitrostjo 105 km na uro. odgovor', da je imel vlak poldrugo uro zamude in da dobi strojevodja posebno nagrado, če požene vlak tako, da zamudo izravna. Največja katastroSa zadnjih let Katastrofa pri mestecu Lagnv srioh nima primere v kroniki železniških nesreč zadnjih let. Tudi take železniške katastrofe, ki so vziiudile pozornost vseg^ sveta ln ki so še zdaj v živem spominu, so zahtevale mnogo manj žrtev. Tako je zahteva' znani MatuŠkin atentat v noč; od 12. na 13. septembra 19.>1 pri Bia Torbagv na progi Budimpešta—Dunaj samo 25 človeških žrtev, čeprav je strmoglavil brzovlak iz železniškega mostu v prepad. Tudi največja češkoslovaška katastrofa pri Zaječi 4. septembra 1928 je zahtevala samo 27 mrtvih m 90 ranjen:h. Po številu žrtev se prib'ižuje tej katastrofi samo nesreča, ki se je pripetila lani 17. oktobra blizu Moskve. Tam je skočil s tira ekspresni vlak, toda ruski listi podrobnosti niso priobčili. Mrtvih je bilo okrog 100, ranjenih pa 300. Katastrofa v Švici, kjer sta trčila 23. aprila 1924 na postaji Bellinzona skupaj dva gofrnrdska brzoviaka. je zahtevala 30 mrtvih in 30 težko ran je.i lir. V Franciji, kier vozijo vlaki razmeroma hitro, so železniške nesreče pogostejše, nego drugod, toda dosedanje so bile v primeri s to malenkostne. 22. novembra 1930 je padel velik del brzoviaka v Loiro, toda porn:k: so se razen strojevodje rešili. 19. marca 1931 je skočil s tira osebni vlak St. Just; mrtvih ie bilo 13. ranjenih pa 30. Zadnia železniška nesreča v Franciji se je pripetila letos 4. junija, ko je skočil blizu Nantesa s tira izletniški vlak. Mrtv:h ie bilo 14. ranjen;h pa nad KK). Pogreb žrtev Skupni pogreb žrtev, ki so bile položene na mrtvaški oder na vzhodnem kolodvoru v Parizu, je bil danes dopoldne. Udeležili so se ga predsednik republike, vsi člani vlade ter ogromne množica občinstva, žalne govore so imeli ministrski predsednik Chautemps. minister za javna dela Paga-non in predsednik Družbe vzhodnih železnic. Med pogrebom so se odigrali pretresljivi prizori. Obupane matere, ki so izgubile pri nesreči svoje otroke in osirotela deca. ki je izgubila starše, so se gnetli okrog nepregledne vrste krst ter obupno plakali. Pogled na Žalni sprevod je bil tako tužen, da ni ostalo suho niti eno oko. Okrog 20 krst so po svečanem obredu, ki ga je opravil osebno pariški nadškof kardinal Verdier. prenesli v vagone, da jih prepeljejo v domače kraje ostale krste pa so v dolgem sprevodu prepeljali na pokopališče, kjer so jih položili v skupni grob. Na grobu bo postavila Družba vzhodnih železnic spomenik. Po ulicah, koder je krenil sprevod, je tvorila nepregledna množica špalir. Po vsestranskem prizadevanju je oblastem uspelo, da so na podlagi raznih znakov, po obieki. najdeni prtljagi in drugih predmetih ugotovili identiteto vseh žrtev razen treh žensk in dvoje otrok Strojevodja ln kurjač nedolžna Preiskava o nesreči, ki se je vršila z \«o strogostjo in natančnostjo, je ugotovila, da sta stro jfvod.ia ln kurjač stra-^s-bourškega ekspresa na nesreči nedolžna. S posebno kompozicijo so izvršili včeraj poizkusno vožnjo na daljšem predelu proge. Navzoči strokovnjaki »o mogli pri tem ugotmiti. da funkoi jeni rajo signalne naprave zaradi mraza in ivja, ki se nabira na njih, zelo slabo. Prav tako je pregled raznih registrirnih aparatn\ fcj jih snel! z lokomotive strasbourškega brzoviaka ugotovil da signali niso funkcionirali in ho kaza.M ves cns prosto pot. Na osnovi teh ugotovitev je preiskovalni sodnik že «inoči izdal nalog, da se aretirani strojevodja in kurjač izpustita iz zapora. Kljub izkazani nedolžnosti pa sta oba skrajno pobita. Stroje\*odja je po izpustu iz zapora izjavil, da je vse njegovo življenje uničeno, četudi se zaveda, da je na vsem tem nedolžen, mu bo ostal strahovit prizor vedno pred očmi in zelo dvomi, ali bo Tr"^-*1 kdtH ctoTvt« r>o tAVoTRbtfvo že 217 smrtnih žrtev Pariz 27 decembra r 1\> pa ijM»fth ugotovitvah »o rr'hfeval■> *r|«'yn:£l:# ne-rpi*:* ori La?ny:it d«»«il«M že 217 «tnrtnih žrtev a v bolnicah *e še vedno bori s smrtjo okrog 20 ranjencev. Francosko-italijanski sporazum glede Srednje Evrope? Paul Boncour napoveduje skorajšnja pogajanja s prizadetimi državami Budimpešta, 27. dec. s. »Pesti Naplo« objavlja izjavo francoskega zunanjega ministra Banki Boncourja o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih. Glede pakta štirih je izjavil francoski državnik, da so obstojala svoječasno med Italijo in Francijo ne-sporazumljenja. ki jih je hotel odstraniti. lTspeh pogajanj je bil nato podpis pogodbe štirih. Vidna posledica te pogodbe je zbližanje Francije in Ttalije. toda tudi z vidikov rešitve najvažnejših evropskih problemov se zdi zakljueitev te pogodbe ugodna. Francija n» naz'ranja. da bi mogla sedanja oblika pogodbe štirih privesti do takozvane hegemonije velesil, temveč, da bo ta pogodba, če se bodo upoštevala vodilna načela Društva narodov, ohranila pravno enakost tudi malih držav. Tudi v razmerju Italije nasproti Mali antanti se ie že občutil ugoden vpliv te pogodbe Treba se je samo spomniti na večno napetost med Italijo in Jugoslavijo Glede položaja v Podunavju je Paul Boncour poudarjal nujnost rešitve tega vprašanja, ki si jo more predstavljati seveda samo ob neodvisnosti Avstrije. Tudi v tem se itali- ; janski nazori strinjajo a francoskimi. Ni treba poudarjati, da bi Italija in Francija skupno branili avstrijsko neodvisnost, če bi se je hotel kdo dotakniti. Seveda pa ni treba samo braniti neodvisnosti Avstrije, temveč ji je treba zagotoviti tudi življenjske možnosti, ki p« si jih Paul Boncour predstavlja samo na ta način, da ae ustvari enotna podunavska organizacija, V tem pogledu se je dtlo že pričelo, čim je bila ustvarjena skupna francoako-italijanska podlaga. Paul Boncour je nato namignil na stike francoske vlade z vladami prizadetih držav in nadaljeval, da med italijanskim in francoskim naziranjem skoraj ni več bistvenih nasprotstev. Celo češkoslovaški zunanji nrnister dr. Beneš je pri zadnjem obisku v Parizu izjavil, da ima italijanako-francoski načrt mnogo konstruktivnih elementov, ki si jih bo prisvojila Mala antan-ta. Ne verjamem, je zaključil Paul Boncour. da pretiravam, če trdim, da ni več daleč čas, ko se bodo lahko pričela konkretna pogajanja med prizadetimi državami. Pariško priznanje Odmev zagrebških razgovorov grškega zunanjega ministra v Parizu Par\z. 27. decembra. A A. V pristojnih francoskih krogih izjavljajo, da ie gršk* zunanji minister Maximos na svojem vče rajanjem razgovoru s Poulom-Boncourjem seznanil svojega francoskega tovariša ud' z razgovori, ki jih je imel v Zagrebu 2 Nj Vel Aleksandrom in člani jugosloven-ske vlade. Jugoslavija, pravijo v teh kro-eih. je tako iskreno navezana na Francijo, da je bil g. PauLBoneour zelo zadovoljen s tolmačenji g Maxima o omenjenih za grebških razgovorih V francoskih ura-lnih krogih izražajo zadoščenje nad stremljenjem balkanskih držav, da se medsebojno sporazumejo Razgovori trškega zunanjega ministra z voditelji Jugoslavije, do katerih je prišlo po obisku bolgarskega kralja ia predsednika bolgarske v'a Iv v Beogradu, predstavljajo brez d vrcana eno izmed etap te politike sprave in »bliianja. politike, za katero so dale iniciativo državo vzhodne Evrope, ki so s tem potrdile svojo popolno nacionalno »uverenost. Kar se tiče sestanka g. Nfaxima g pa-riškim turškim poslanf'kom, se doroava, da je bilo na te»m sestanku govora o potrebi zboljšanja odnošajev med Grčijo in Turčijo Po eni strani i-n Bolgarijo z d rtv ge strani. Premirje med Berlinom in Dunajem ? Po francoski sodbi je v kratkem pričakovati popolne sprave Pariz, 27 decembra. A A. V nasprotju z informacijami z Ojnaja. po kat?rib ne bi Suvich na Dunaju sploh nič govoril o vprašanju pomiritve meo* Avstrijo in Nemčijo, opozarja ^Tntransieeant« na dejstvo, ia so v Avstriji oreroehale pokati bombe in da eo nemške radijske postaje obmolknil?. List misli, da &ta se Dunaj in Berlin že nekako pomirila in da bo imel Suvich na Dunaju samo ^noroPiti nemške oostot* za konSno spravo. List pravi, da Francija ne mor? ničesar imeti oroti spravi mfvl Nemciio in Avstrijo, paziti ie pa trr.bn da ne postane to prijateljstvo pr?coreoe, k*r bi se wpf»r utegnilo izpremeniti v »Anachlussc >Journal des Debatsc takisto opozarja na vlogo, ki |o Italija igra m^d Nemčijo in Avstrijo in pravi, da spravlja S.ivich, ko ritali za zbližan je med Dunai srn in Berlinom, vodo na Hi**vetom rimsko-nemSkem c^sarstvuc Visoko grško odlikovanje zunanjega min. Jevtica Beograd. 27 decembra, r- Predsednik grške republike ie odlikoval zunanjega ministra 2. Bonolj iba Jevtića z visokim redom sv. Rešenika L stopnje, pomočnika zunanjega ministra gg. Momčilo Jurišić in Božidar Pu-rič pa sta odlikovana * Feniksovim redom T. stopnp Visoka odlikovanja je izročil včeraj grški poslanik na našem dvoru g. >l*?las. Konferenca medparlamen-tarne trgovinske unije Beograd. 27. dec- p. Karodn* onalanea gg. dr. Velizar Janković in dr. Slavko Še-ćerov sta včeraj odpotovala v Pariz kot delegata jugoslovenskega parlamenta na sejo vrhovnega sveta interparlamentarne unije, ki se bo pričela 28. t. m. v Parizu. Na tej seji bo določen dn<-*ni red trgovinske interparlamentarne unije, ki bo imela svojo konferenco meseca junija ali septembra v Beogradu. Na dnevnem redu te konference bodo aktualna trgovinska in splošno gospodarska vprašanja. Ker se bo konferenca vršila v naši državi, je bilo pre-ouščeno jugoslovenski delegaciji, da določi dnevni red. To je izvršil poseben odbor naših parlamentarcev, v katerem so bili gg. Tvan Mohorič. Slavko šečerov in dr. Velizar Janković. Ta dnevni red bo sedaj predložen vrhovnemu svetu interparlamentarne unije v odobritev. Iz državne službe Beograd. 27 dec p Z odlokom financ nega ministra je vpokojen pomožni arhivar finančne direkcije v Ljubljani Evgen Šufiteršič. Van der Lubbe bo pomiloščen? Amsterdam. 27. dec. g. Kakor poroča »Telegraaf«. bo v Amsterdamu bivajoči svak na smrt obsojenega Van der Lubbeja po svojem odvetniku poslal predsedniku Hindenburgu prošnjo za pomilostitev Van der Lubbeja. Vlada bo to pročnjo podpirala, ker gre za nizozemskega državljan*. V vodilnih nizozemskih krogih računajo, da bo predsednik Hindenburg proinji ugodil in izpremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo Prošnjo za pomilostitev bo predsedniku HindenbuTgu izročfl nizozemski poslanik v Berlinu. 20 let prespali Parii. 27. decembra. AA. Po nek ^11 poročilu, ki ga je dobil >Newyork Herald« is Vtosikve, je n^ko pleme sajnojedov, kj ©$f-vidno Se ničesar ne v? o i spremembi ruske. ga režima, poslalo božične čestitke blae-kojr>?mu cariu Nikolaju II. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2303.18 — 3314.64, Berlin 1365.97 1376.77. Bruselj 7*6.91 _ 800.85, Curih 1108.35 _ 1113.86, Lomlon 186.75 - 188.35. Newyork 3597.16_^3«45.42 Pariz 224.65 _ »25.77, Praga 170.14 171.0, Trst 300.46 _ 302.8« (premija 28.5 odst.) Avstrijski Šiling v prrv&tnean kli-ringu 9.12. INOZEMSKE BORZE. Curih, 27 decembra Pariš 20.17, London 16.88 Newyork 327__, Bruselj 71.90 Milan 27 15, Madrid 42.40, Amsterdam 207.80. Berlin 123.4250, Dun*J 58.15, Pra ga 15.37, VarftaT« 56.—, BuX~re£ta Z.0%. Strao 2 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 27. decembra 1933 -T£v 2Q3 Ljubljana svojim revežem Za božične praznike so dobri ljudje obdarovali mnogo revežev Ljubljana, 27. decembra. Ljubljančani so se v premikih prav dobro podprli x vsemi božičnimi dobrotami, pohvaliti jih pa moramo tudi. da so pri tem prav lepo skrbeli tudi za revno mladino in matere, prav tako pa tudi za onemogle ženice in starčke. Med naileošimt ie hUa božićnica v Vajenskem domu pod okriljem Obrtniškega društva, ki jo je pole^ večih občinskih svetnikov počastil tudi nvnister g. dr. Kramer. Ko se je predsednik g. Rebek zahvalil g. ministru in drugim faktorjem za podporo pri ustanovitvi Vajenskega doma in za prireditev božičnice, je imel tudi minister g. dr. Kramer sem krasen govor, nato ie bilo na obdarovanih 150 vaienk in vajencev z obleko, knjigami, perilom itd. Največ ia je bila pa tradicionalna božični ca mestne občine*v Unionu. kjer ie po go-TOru obč. svetniga g. Kosma mestna občina obdarila 400 otrok s praktičnimi in razveseljivimi darili, ki so veltela 75.000 Din. Prav posebno se ie postavilo Gospodarsko, kulturno in narodno društvo Barie, ki je v prisotnosti županje g. Olge dr, Pucove in maffistretnega direktoria g. .Tančicaia ter drugih funkcionarjev ob darovanih 480 otrok ta je govoril mestni fizik g. dr. Rus. Najbolj ganljiv« ie bila bo^'čnica ženic in starčkov ▼ mestnem zavetvšču v Japlievi ulici, kjer je župana rastooal občinski svetnik g. Kosem. — Prostovoljni gasilci so v Mestnem domu obdarovali 73 otrok v prisotnosti zastopnika mestne občine g. dr. Fuxa. praznike je pa voščil v lepem govori starosta g. Josip Turk. Za socialno čutečega človeka je bila najbolj pretresljiva, a tudi najbolj totažljiva božični ca v mestni ogrevalnici, kjer je župana zastopal magistratni direktor g. Jan-čigaj, govoril je pa zastopnik mestnega socialnega urada g. Rudolf Juvan. Obdarova-nih je bilo blizu 50 brezposelnih, ki jim mestna občina daje streho in podporo. Tudi sokolska društva so imela božičnice, a posebno je uspela božićnica Sokola I. na Taboru, kjer je društvo osrečilo 182 otrok. Znaten del teh otrok je obdarila JNS za sodni in za kolodvorski okraj. V telovadnici Sokolskega doma za Bežigradom, so bile kar tri božičnice. Prvo je ob 15. priredila svetokriška organizacija JNS in je obdarovala najbednejše v svojem okraju. LTro pozneje istotam priredila božično drevesce bežigrajska krajevna organizacija JNS, ki je obdarovala 50 naibed-nejših dru/'n s r»re bil umorjen že v noči od četrtka na petek. V četrtek zvečer ie zločin odkrit šele naslednje jutro. Pokojni Balašič je bil samec in velik čudak, ljudje so mu rekii vsevedež. Popravljal je ure in opravljal vsa dela. Ker denarja ni imel, je najbolj verjetno, da so ga neznanci res umorili iz maščevanja. Odnesli so sicer nekaj masti in žganja, to pa menda zato, da bi fingirali roparski umor. Pri obdukciji so ugotovili veliko rano na glavi, nesrečni starček je imel tudi zdrobljen prsni koš ter poškodbe po vsem telesu, iz česar sklepajo, da se je med njim in napadalci vršila obupna borba na življenje in smrt. Ko >e ležal na tleh, so hodili in teptali po njem. Orožniki so aretirali osem osumljencev, ki so jih prepeljali v zapore okrajnega sodišča v Ormožu, kjer jih zaslišujejo. Tičar Zdrava, sočna metodika in vedrost sta želi navdušen sprejem. Ljubljana, 27. decembra. Tudi ZeHerjeva 421etna opereta je dokazala, da je zdrava melodika in bujna ▼edrost zmagovita nad impotenco, ki glumi problematiko. V takozvani monakovski predelavi je poatala ena izmed najbolj frivlačnih operet sodobnih gledališč. V ari-zu so uprizorili J. Straussovega »Neto-prrja* v Reinhardtovi novi režiji kot senzacijo in na Dunaju se pripravljajo nanj kakor na veliko glasbeno novost. Izkopavanje in oživljanje se razteza na operne in operetne »mrtvece« in »starce«. Značilno je to dejstvo, saj kaže, da se •vet vrača k starim mojstrom. Zato je bilo tudi nase operno gledališče ob zopetni premieri »Tičarja« polno občinstva, kri se mu je kar videlo, da se raduje operete, polne lepih, sočnih melodij, Irf res silijo bolj v srce kakor v noge, operete po vzoru J. Straussa, Millockerja, Sup-peja ia Genćeja, naslednikov Offenbacha, bogate pristne operetne humornosti brez jazza. brez sirovosti, brez pijancev, brez pretrrano karikirane grotesknosti in zoprne sentimentalnosti. Čustvenost se tu ne na-šemlja v tragičnost, nego je dejanje vse-skoz vedro in zabavno, romantično in idilično, zajeto « 18. veka na Tirolskem. Sam operni ravnatelj g. Polič se je z vzgled no vnemo lotil »Tičarja« in nam s pomočjo režiserja, g. G o 1 o v i n a ustvaril predstavo, ki polno zadovoljuje po izvrstnem orkestru, odlično pripravljenem zboru in vseskoz jako ustreznih solistih, kakor tudi po lepi inscenaciji, okusnih oblekah ter živahni razigranosti vsega ansambla. »Tičar« je učinkoval Vn bfl sprejet kakor prav simpatična noviteta. Monakovske predelave sta se naša upri-zoritelja poslužila Ie deloma. Izpustila sta poveličevanje bavarskih knezov, tekst pa deloma okusno izpremenila in vstavila celo nekaj novih, torej izvirnih prizorov. Izvrstna je uvodna kratkost. groteskna scena na lovu s dolgo sulico za divjim mrjascem. Gerlsi ob nastopu kneginje in Kristine so koncesija sodobnemu okusu; prizorišče je bolj pestro in živo, a seveda ne realistično. Smo pač sredi vijoličaste romantike, V II. dej. sta ostala komična profesorja, a novo uporabljena tudi v III. dej. Tudi veliki finale II. dej. je muzikalno ki scenski čisto prearanžiran m ima vstavljen ljubek balet. Najbolj je režijsko in tekstno predelano III. dej. Tičar Adam je bil z dvora pobegnil; doma najde svojo hišo baš pred dražbo, ki jo vodita profesorja. Adam in Kristina pojeta tu duet iz II. dej., m zaključni ples v finalu prinaša nov efekt. <>pereta, ki ima zdaj Art Baucknerjevo oredigro in vobče skrbno preinstrumenta-cijo se odigrava namesto v prvotnih 3 de-anjih v šestorici slik m dela skoro vtisk •iridne revije. Skratka — zelo »rečna preci ava. Tičarja poje, postavljenega glasovno de-ma nižja, bariton g. Janko prav simpa-no. »veže in zmagovito Igralski se taki turni dečki* kakor komični značaji vobče, anktf Kristina ge. PoliCev« je že znana izvrstna kreacija, ki jo daje iznova le še umirjeneje in naravneje. Odličen baron \Veps je g. Z u p a n , poln komičnih domislekov. zelo prijetem pevec in oster v karakterizaciji. Knežna Marija je ga. Ribičeva, pevski in igralski vrlo zadovoljiva, dasi mestoma negotova. Diskretno komiko razvija s svojo postarao baronico ga. K o g e j e v a, župana pa daje g. M a g o 1 i č prav zabavno Prvič je v večji partiji nastopil tenorist g. A. D r m o t a kot grof Stanislav. Začetnik, ki se uveljavlja pn vseh predstavah; glasovno je prijeten, v nastopanju dovolj svoboden, dasi včasi v igri še trd; obeta razvoj, ko se iznebi treme in mestoma dis-tonacije. Vobče bi dajal lahko v tone več dinamike, da bo vedno tudi probojen. Odlična profesorja Siiffle in vVfirmchen sta zopet g. P e č e k in S i m o n ć i č. V epizodah nastopajo še povsem ustrezno gg. Rusov 4, Škrabar, Kranjčeva, Je-romova, Sterni&eva i. dr. Baletu in posebej solistkama ge. Mo-harjevi in Kiirbosovi gre za vneto in točno nastopanje zopet priznanje. G baletni mojster P. G o 1 o v i n vzdržuje oči-vidno trajno šolanje in lepo disciplino v svojem vedno vestnem zboru Tako je žela ta stara, vrlo prijetna in razkošno melodična Zellerjeva opereta prav mnogo aplavza in zadovoljstva. Zdaj si le še želimo »Netopirja« v novi režiji in prvovrstni zasedbi partij. Pa radi pozabimo Havajce. Američane m madžarsko papriko. Fr. G. Ljubavna tragedija zagrebške Slovenke Mlada Slovenka Štefica Zalokarjeva iz Zagreba je imela ljubavno razmerje s 371etnim istrskim beguncem Antonom Vadiničem. katerega se je pa nedavno naveličala in začela novo razmerje z nekim Markom Važićem. Vadinić ji je večkrat pisal in jo tudi nagovarjal, naj se vrne k njemu, toda Štefica je bila za vabljive ponudbe gluha in slepa. Zato ie Vadinić sklenil osvetiti se ji. V nedeljo zvečer je sla Štefka z ljub-Čkom Markom Važićem po Selski cesti. Nenadoma sta srečala Vadinića. 5e predno sta se presenečena zaljubljenca prav zavedla, je Vadnič potegnil iz žepa samokres in priče' streljati. Oddal je tri strele, od katerih sta dva zadela Stefico. eden pa Važiča. Oba so morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico, kjer so utfotovili. da je štefica ranjena v nogo. Marko pa v roko. Dekletove poškodbe so težje, vendar ni nevarnosti za njeno življenje. Vadinić je po zločinu pobegnil. Boječ se policije je vso noč taval po mestu in bližnji okolici, zjutraj je pa najel sobo v hotelu »Železničar« na Paromlinski cesti. Naročil je sobarici, naj ga nikar ne budi. Sobarica ga res ni budila ker se pa do 1. gost le ni javil, se ji je zdelo to čudno in potrkal« je na vrata njegove sobe. Ker se ni nihče odzval, je vstonila 'n vsa prestrašena zagledala Vadinića na postelji mrtvega a prestreljeno glavo. Obvestila je policijo, ki je odredila prevoz trupla t mrtvašnico Pri pokojniku so naili več pisem, is katerih je razvidno, ds je bil do ušes zaljubljen ▼ Stefico io da ni mogel preboleti ločitve od nje. Mirim kraljica čokolade Mirim TORTA Iz čokolada >MIrlmc Zmešaj dodobra 5 dkg surovega masla s t Jajcema in 18 dk& sladkorja, nato priden! 25 d kg presojane moke, 5 d kg zmečkane specijalne kuhinjske čokolade >Mirim< in 1 pecivni prašek. Mleka prtdend toliko, da bo testo gosto tekoče in gta speci t obedu. Ohlajeno torto prerezi na 2 dela, namazi prvega s poljubno kremo m položi drugega nanj. Istotako namazi po vrhu vse s kremo In potresi z nastrgano specijalno kuhinjsko čokolado >Mirtmc. Kuhajte s >Mirmi<: kuhinjsko čokolado! Regulacijski načrt za Bohinj Ljubljana, 27. decembra. V >Jutru< sem 21. t. m. čital, da Je sklicala banska uprava v hotel pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru informativno zborovanje zaradi ureditve regulacijskega načrta za Bohinjsko dolino In da so se zborovanja udeležili zastopniki raznih oblasti. Prav posebne hvale je vreden ta korak banske uprave in hvaležni amo referentu inž. Skabernetu za poudaTek, kako je izvedba tega načrta potrebna in nujna, če hočemo ohraniti Bohinj nedotaknjen v njegovi romantiki. Rad bi vedel, če so se tega važmega zborovanja udeležili tudi zastopniki priro-doslovnega odseka Muzejskega društva. Razlogi za to radovednost so pa naslednji: Ko sem čital razveseljivo poročilo o zborovanju pri Sv. Janezu, sem se nehote spomnil one Črne nehvaležnosti, ki jo je pokazal pred nedavnim časom del naše kulturne javnosti prerano umrlemu znanstveniku prof. dr. Jesenku in onitm požrtvovalnim možem, ki so se kot člani Muzejskega društva, odseka za varstvo prirode, toliko let nesebično borili za ohranitev naravnih lepot Bohinjskega jezera in njegove okolice In pa za Narodni park v Dolini sedmerih jezer, ki naj bi očiSčen od pašnih In lomih pravio Siril ugled dravske banovine v kulturnem 6vetu. Tem kulturnim delavcem a prof. dr. Jesenkom na čelu se je namreč onemogočilo samostojno -delovanje s tem, da so moderno navdahnjeni člani Muzejskega društva na občnem zboru z večino glasov sklenili, da se do takrat samostojni odsek Muzejskega društva za varstvo prirode podredi prirodoslovni sekciji, češ, da spadajo narodmi parki, naravni spomeniki in tujski promet v okvir prirodoslovnih ved. SIcer so taki In enaki sklepi le posledica boljšega aH slabšega okusa slučajno namočiti članov, so pa sem Iti tja lahko tudrt dokaz, da tudi v kulturni javnosti vselej ne odločuje pameten preudarek, temveč število. Vsekakor sem prepričan, da bi moral prirodoslovni odsek Muzejskega društva, ko je prevzel delokrog do takrat samostojnega odseka za varstvo prirode, prevzeti tudi dela in dolžnosti tega odseka. Zato me zanima, če so se omenjenega zborovanja udeležili odposlanci prirodoslovne sekedje Muzejskega društva. Narekoval mi je pa vsebino tega Člančiča spomin na rajnkega prof. dr. Jesenka, ki se mu je v tej zadevi storila krivica. Eden. ki mu je pri srcu usoda Bohinja. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V felSKI — Telefon 33-87 Samo danes in jutri filmsko veledelo V SVITU ZORE Rudolf Forster, Adele Sandrok, Čamila Spira Predstave ob %7 in *£9. uri Pride! CARSKI VALČEK Iz Celja —c O božičnih praznikih Je bilo vreme ves čas lepo in suho. SanuČarji so pohiteli v velikem številu na bližnje ra oddaljenejše hribe, kjer se jim je nudila tovrstna smuka. _c Dijaška kuhinja v Celju je imela te dni občni zbor, ki mu je predsedoval zaslužni društveni predsednik g. prof. Josip Kožuh Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da so prispevki javnosti letos vsled krize močno padli. Dijaška kuhinja je imela v preteklem poslovnem letu 38.340 Din izdatkov, izdala pa je 21.706 obedov, tako da je stal vsak obed povprečno 1-77 Din. Po posredovanju odpravnika poslov jugoslovenskega poslaništva v Kairu, pisatelja dr. Antona Novačana, je prejela Dijaška kuhinja v Celju letos iz zapuščine v Aleksandriji umrlega Mušiča De ja ^680 Din. Zaradi te usluge £. N. Novačana in zaradi njegove stalne naklonjenosti društvu smatra Dijaška kuhinja v Celju g. dr. Novačana za svojega ustanovnega člana. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik prof. Josip Ko žnJi, podpredsednik dr. Juro HraŠovec, tajnik šolski upravitelj Fr. Voglar, blagajnik gimnazijski direktor Fr. Mravljak. odborniki dr. Ernest Kalan, narodni po slanec Ivan Prekoršek, prof. Josip Kardi-nar in dr. Jakob Rebemik. _c Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela prihodnji uradni dan za Celde in okolico v torek 2. Januarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Raxia«ova uHca 8, pritličje, levo. _c V celjaki bolnišnici Je umrl v nedeljo 24. t. m. 401etnl brezposelni rudar Franc Grebenšek iz Stare vasi pri Velenju. _c Uro je ukradel. V petek je bil v Celju aretiran neki Jurij Zupane, ker je prodajal zlato žensko zapestno uro. Zupane je sprva trdil, da je ura njegova, ko pa je prejela policija obvestilo, da Je bila ura ukradena nekemu urarju v žalcu, je priznal tatvino. Zupane a so izročili okrajnemu eodiSču. Pomagajmo prezimiti našim koristnim pticam Kako Je treba krmiti ptice pozimi. — Brezsrčnost ptičjih lovcev Tehten vzrok. — Me ženske bi nikoli ne smele same hoditi v gostilno. — Zakaj pa ne? — Ker bi morale vse same plačati. Ljubljana, 27. decembra. Letošnja zima nas je na vse zgodaj presenetite in tudi naši pt*dki menda niso bili nanjo pripravljeni Edino senice so nam s svojim prihodom z mrzle severne strani že sredi novembra prerokovale, da nam ne bo letos zima nič kaj prizanesljiva, ki res ie! Ptički, ki so druga leta v tem času na-šti še dovolj hrane v prirod« in so trkali na naša okna šele okrog božiča, se že od ročetka novembra plaho približujejo našim domovom in nas prosijo hrane. Vsi, ki smo dobrega srca in ki se spominjamo lepih pomladnih ptičjih koncertov in tudi ogromnega dela, ki so ga ptički opravili, ko so čistili naše vrtove škodljivega mrčesa, ne bomo ostari zakrknjeni sedaj, ko nas ti mali krilati revčki lačni in prezebli prosijo pomoči in hrane. Mnogo je dobrotnikov ptic, ki v dobri verj hočejo ptičkom omiliti glad, a jih povsem napačno krmijo, ker jUn pokladajo hrano kar na sneg ali zemljo, kjer je izpostav^ en a mokroti, a vlažna hrana je ptičkom največkrat le v pogubo. O sešito moker in z.mrzn>en kruh je ptičkom sila škodljiv, to pa radi tega, ker se od mokrote naravno skisa. Kruh ali kruhove drobtind .n sploh vso hrano za ptičke po-lagajmo vedno na taka mesta, da je hrana vsaj deloma pod streho, a najprimernejše so krmilne hišice. Najcenejšo krmilno hišico za ptičke napravimo iz zapognjenih smrekovih vej na vrtu, in sicer tako, da naredimo iz vej nekak obok, ki je odprt samo od južne stranki, kamor potem skozi to odprtino damo na desko, ne pa na tla hrano za ptičke. Takšne krmilnice se ptički prav kmalu privadijo in hodijo v njo tolažit svoje lačne želodčke. Najprimernejša hrana za ptičke je naslednja: V pr»merni ponvi raztopi 65 dkg govejega loja ter Še v tekočega dodaj 7 dkg kruhovih drobtin, 10 dkg konoplje, 5 dkg makovega semena. 2 dkg ovsa, 2 dkg trnjic, brinja ali bezgovih jagod in 2 dkg semena somčnic. Vse dobro premešaj in vtij tekočo mešanico v nuzke posode in ko se strdi, zmes vzemi iz posode in jo prelomi na večje kose ter jih privezi na žrco ali motvoz in obesi na veje dreves. Takšni hrani tudi mokrota ne škoduje, a ptički jo Imajo sila radi. ker je mastna m jim zato tudi greje telo. Naj se nam ne zdi nikdar škoda, če za ptičke fodamo nekaj Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 27. decembra: Zaprto. Cetrt?k 28. decembra: Tartjffe, Red Sreda. Petek, 29. decembra: Praznik cvetočih češenj. Red B. Sobota, 30. decembra: Turški kumare. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 31. decembra: ob 15. uri; Robinzon ne sme umreti. Tzven. Znižan3 cene od e do 20 Din. — Ob 21. uri; Ral potepuhov. Premiiera. Izven. Znižane oene. Premijera r ljubljanski drami. Na Silvestrov« zvečer ob 21 jri bo v drami premiera trodejanske šale Rai potepuhov, ki nam slika v raznih komičnih zapletliaiih v ietnišnici. Delo sta napisala znana avtor ia Enael in Horst. prevod pa \i Bratinov. De-janie se dodaja v pisarni tetnišnice v malem mestu. Režija ie prof Sastova. OPERA. Začetek ob 20, Sreda, 27. decembra: Zaprto. Četrtek, 28. decembra: Pikova dama. Km Četrtek. _ ^, _ „ amMn Petek, 29. decembra: Ol-Ol, Začarani ptic. Soboti 30. decembra: Boh«ne; Goatui* ena. Anita Mezetova. Izven. T . Nedelja. 31. decembra: ob 15. uri; Traviata. Tzven. Znižane cene- — Ob 21. uri. m belem koniicku. Izjen. Znižane cene. Ona. Anita Mezetova. gost naše opere. Se za caea evoieea Studila na llublijnskem državnem konzervatoriju, ie ena. M^°™ izredno uspešno nastopila v "JTtJ^tf^ Svoje štjdiie ie nadaljevala na Dunaju ui soTlaena sodba ie. da N izredno mnoeo pridobila. Nien glasovni matenial i? narfJ™ odličen kar potriul* tudi "g*** . f ™-bila letos na mednarodnem tekmovanju eno prvih daril **M nastopi v taniievi ^ ri Boheme Gostovanje bo v soboto dne 30-t. m. izven abonmaja. Nova tujsko prometna postojanka Selca. 36. decembra. Prve dni decembra je bil na C**ftjW v gostilni Stari Ratitovec ^tanovni obern zbor tujsko prometnega društva za »Ko dolino. Storjeni sklepi vzbu^J0tn"aJkb00^Soe nade, da delovanje te prekonstne korpo racije ne bo omejeno samo na papir marveč da se bo društvo res z vsemi svojimi močmi posvetilo koristnim in potrebnim nalogam, ki iih ima začrtane v svojih pravilih Udeležba je bila zadovoljiva, zastopani so bili vsi kraji Selške doline, ki je pravi biser naše slovenske zemlje, a vendar naši javnosti tako malo znan. Posvetovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Kemperle iz Cešnjice. ki je navzoče prisrčno pozdravil, zlasti tudi S Š-kofjeločane V vznesenih besedah je očr-tal smotre novega društva, s toplim priporočilom, naj se vsi, ki jim je mar napredek Selške doline oklenejo z ljubeznijo tujsko prometnega društva, ki bo skušalo to, kar se je dosedaj vse preveč zanemarjalo, nadoknaditi Njegovim lepim besedam je sledila volitev 9 članskega od bora. ki se bo konstituiral na prvi seji. dočim so predstavniki občin Selca, Železniki in Sorica že po pravilih v odboru. Potem se je razvita prav zanimiva debata, ki je izzvenela slednjič v spoznanje da čakajo novo tujsko prometno društvo velike naloge, ako bo hotelo res s pridom j dvigniti rujsk' promet v Selški dolini Dr Megušar ie opozarjal na zahteve zimsko športnega pokreta, na ureditev primernega dinarjev, saj nam bodo spomladi vse zopet »toterokrat povrnili predvsem s pokon-čavanjem škodljivega mrčesa. Tudi Društvo za varstvo pth: pevk se vsako leto bolj in bolj zavzema za svoje krilate ljubljence !n jim ie tudi ietos še nanovo postavilo 50 novih krmilnic kjer bodo vso zimo našli dosti hrane za lačne ždodčke. Ce pa pogledamo malo med sovražnike in u>ničevalc2 nasMb ptic, lahko poftov-no ugotovimo, da jih je največ med dvonožnim ptičjimi lovci. Namesto, da bi uboge lačne in prezeble ptičke sedaj krni! jim pa nastavljajo pasti in limanice. Lahko si mislimo, koliko vlovljenih ptičkn\ ostane sedaj prj ž-ivljenju zaradi velike iz-premembe v temperaturi. Za ujeto ptico pomeni smrt, če jo rz ledene prirode prenesemo v toplo stanovanje. Zadnje dneve Je prejelo naSc društvo več dopisov, kako strastno Ln pogosto prav sedaj love brezsrčni ptičarji ptice, ko so primorane iskati hrane v bliz.ni človeških bivališč. Iz Šiške riše g. I. B. med dru gim, da so celo med dijaki ptičji lovci, k v našem okraju love koristne pttee. Ce jhu starši to dovoljujejo, bom primoran pt -čarje-dijake naznanit: njihovim šolskim vodstvom itd. Iz Kranja nam piše ljubiteljica ptic, ko/-ko je v okolici Kranja ptičjih lovcev, ki na razne neusmiljene načine love im trpnč ' itak uboge lačne in premražene krilate revčke. Ptičji lovci, kje je vaša srčna omika in kje je vaše sočutje do ubogih ptic in kk lepi zgledi naši mladini, k; jih je ponekod tako potrebna? Kdor do živali n:n:. usmiljenja in sočutja, ga nima tudi do človeka. Nič ni čudnega, če dobiš mladoletnega ptičjega lovca, ki sredi polja ves pre-mražen čaka brez usmiljenja in iz samega pohlepa in strasti z limanicami in pa srni na ptice pevke- Ta vztrajnost in strast s-bila že otroku vcepljena v dušo in sredin s tako mladino naj se ponašamo? Kakor pribito je gotovo, da bodo v do-glednem času vse naše redke in koristne ptice zaščitene tako, da si bo vsak ptičji lovec dobro premislil, predno bo šel kuhat lim, kajti skuhali mu bodo prav posebno lepljivega kmalu ljubitelji in zaščitniki ptic v obliki za vso državo enotnega zakona za varstvo koristnih ptic. T. —'č. kopaliSča, na komunikacije in drugo. G. Sicherl iz Škofje Loke je poudarjal potrebo ureditve dotoka tujcev na ta način, da bi se usmeril promet v zimskem času iz Ratitovca na Bohinj, v poletnem času pa obratno. Poudarjal je važnost medsebojne solidarnosti, ki mora segati do zadnje gOT-ske koče. Za tujsko prometno propaganda se bodo morali predvsem zainteresiral* gospodarski m obrtniaki krogi, ki bi imeli-od živahnega tujskega prometa svojo korist Zamisel graditve novih cest ni slaba Obstojata dve varianti. Cesta naj bi vadila čez Sorico (tujsko prometna) ali pa čez Rudno in Jelovico (gospodarska). £kofja Loka naj bi usmerila svoje izlete v dolino, za Selško dolino naj se skušata zainteresirati tudi FS in PRK, ki ustanavljata *voi'» počitniške kolonije. K besedi se je oglasila še cela vrsta govornikov, ki so iznašali svoje poglede n i naloge, ki čakajo društvo. Govorilo se je o znižanju cen avtovožnje, potrebi primernih prospektov, evidenci vseh tujskih sob, velikih propagandnih napisnih tablah, ki naj bi se namestile v Skorji Loki in v Bohinju, o potrebi stikov z dosedanjimi prijatelji Selške doline, smučarskih tečajih itd. KOLEDAR. Dane*: Sreda. 27. decembra katoličan Ivan Evangelist, Pelislav, pravoslavni 14. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Hrepenenj**. Kino Ideal: Velika maneia Kino Dvor: Zaklad gora. Kino sliša: V svitu zore. DEŽURNE LEKARNE. Dane*: Bahoveec, KoncTes-ni tfflj 11', Hočevar, Ljubljana VII, Celovftka rn«t« 34 in Ustar, Sv. Petra c*»«ta 78. 3mt»ccl sita Nad vse spoštovano sito! Tudi meni se je pripetilo, da sem preveč korajžcn odšel na ta preklicani smuk, vendar sem bil toliko previden, da sem si preje »špogal« par ur učenja pn veščem učitelju. Za ta nesrečni primer sem si pa privoščil spremstvo. in to kakšno, samega Jožeta Čopal Tako se mi ni nič zgodilo, pač pa sem prišel z vsemi potrebščinami na cilj. Sicer sem smrčal takrat v s/avnen/ domu Ilirije v sobici »na spavanju*, da radi smrčanja baje ves dom ni moge/ priti do mini. Vendar, ker je tako ponižna prošnja dovoljena in ker se mi daje beseda in ker nisem tako »trdega srceta«, ugodim pohlevni prošnji ter sem pripravljen dodati svoj obulus. Gospod Motovilo naj ti izmed Gorčevih smuči izbere nove. kjer mu jih radi prodajo, vendar, nekaj kazni mo ra biti. Plača naj sam Za rudarsko deco pa prilagam znesek 200 Din, katere blago volite, velecenjeni gospod urednik, poslati revčkom za božič. Sprejmite izraze mojega odličnega spoštovanja Kocbek Pri razdraženih živcih« glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Fran/ Josefpvi« grenčici domače sredstvo pri roki. da največja rajburjenja, kj imajo svo; vzrok v slabi prebavi takoj preženerno. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sitnirno tudi pri ljudeh vtSje starosti. »Fram Joaefo-va« voda se čobl v vseh Uknrnah. dro-g^rijah ia vseh špecerijskih trgovinah. * tev s 93 »SLOVENSKI NAROD«, dne 37. decembra 1033 Stran S. evcfetne oglase (VOŠČILA.) ZA NOVOLETNO ŠTEVILKO »SLOVENSKEGA NARODA« SPREJEMA UPRAVA NEPREKLICNO DO PETKA 39. T. M. DO 6. URE ZVEČER Dnevne vesti _ Z banske uprave. Ban dravske banovine g. dr. Drago MarušlČ 28. t m. ne bo sprejemal privatnih strank, ker bo uradno odsoten. — Spominska prireditev vojnih avijati-kov. Pred 15 leti je izdal takratni regent prestolonaslednik Aleksander kot vrhovni komnadant naredbo o razpredelbi našega letalskega osobja in osnovanju naše prve eskadrile na solunski fronti. S tem je bil položen temelj razvoju našega letalstva. Udeleženci teh dogodkov in vsi letalci, ki so sodelovali med vojno pri našem vojnem letalstvu, so sklenili v spomin ta najpo-membneiši dogodek primerno proslaviti. Po- - krovitelisrvo nad to spominsko Ureditvijo ie prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander. Pripravi ianli odbor poziva vse vojne avijoti-ke, ki so se udeležili operacij naše avijacije na solunski ali kn-ošVi fronti ter za časa albanskega unora, da takoj sporoče na naslov Dom Aerokluba. Beograd svoje naslove. Proslava bo 31. t. m. ¥ Reog^du in 1. januarja \QM v Vovem Sadu. Uprava Aerokluba je ukreni vse potrebno, da bodo imeli udeleženci proslave brezplačno vožnjo. — Glavna skupščina Županske zveze. 8. januarja 1934 bo v Ljubi iani U. glavna skupščina županske zveze. Skupščina, ki se prične ob 10. v veliki dvorani Zvezde, bo tem večjega pomena, ker se ?e udeleže novoizvoljen' žirnani in občinsk' odborn'ki. — Iz finančne službe. Napredovali so ■pri dravski finančni direkciji: za višje katastrske Inšpektorje v V. pol. skupini Zupančič Franc. Verbić »Ivan, Kavšek Ka-rol, Pavlečič Stjepan: za višje kata?tr geometre v VI. nol. skupini Jurau Leopold, Jeras Bazilik. Osole Franc: za katastr. ceometre v VIL pol. skupini Slfrer Franc, Kalin Ivan, Marlnček Iran. Armič Leopold, Prelovec H ta k o. — Čist in mešan bencin Z novo uredbo finančnega ministra je dovoljena prod-aja čistega bencina, ki ga bodo avtomobilisti in motociklisti kmalu lahko dobivali po vseh večjih krajih. Ker je bilo mnogo pritožb zaradi mešanja bencina je ministrstvo uredilo to zadevo tako. kakor je to urejeno > drugih državah, da se sme poleg mešanega prodajati tudi čist bencin. _ V Splitu se že kopljejo. Dočim je pritiskal po drugih krajih države skoraj tri tedne nepretrgoma hud mraz, so imeli v Dalanaciji posebno zadaije d.ni krasno vreme. Za božične praznike je bila v Dalmaciji prava pomlad, saj je znašala temperatura na solncu nad 20 stopinj. Ljudje so hodili seveda brez sukenj in mnogi so se kopali v morju, ki je za ta čas izredno toplo. Železniški promet na progi Zagreb — Split je zopet v redu in za praznike je prispelo v Dalmacijo mnogo tujcev, največ iz Avstrije in češkoslovaško. _ Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic se bo vršila potom ofertne licitacije 9. januarja 1934 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogooi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Za pametne In dobre gospodinje, ki hočejo izhajati tudi v teh suhih časih, je najboljši pripomoček ^Gospodinjski koledar«, ki ga je gospodinjam že štirinajstič uredila znana pisateljica Utva. Prave umetnice morajo biti daneg gospodinje pri računanju z malimi dohodki in velikimi zahtevami, da jih spravijo vsaj kol'kor-toliko v sklad, pri tem Jim pa v tem koledarju pomaga stroškovnik, kjer imajo za vsak dan leta dosti prostora za vpisovanje izdatkov, pravtako pa tudi za redke in male prejemke in seveda tudi za proračun, ki je v teh časih mnogo bolj potreben, kakor kdaj prej. Pri vsa&em mesecu so tudi jedilni listi za vse nedelje, zadaj pa natančni in praktični recepti za vsa navedena jedila, prav posebno bodo pa našim gospodinjam dobrodošli recepti, kako naj pripravljajo morske rib^ Prav prepričljiv članek o hranilni vrednosti rib je napisala naša znana strokovnjakinja Jerica Zemljanova, Izčrpen član čič o življenju rastlin pa profesorica B H. Dosti je v koledarju tudi o vrtnarstvu, da vsak mesec vemo, kako nam je treba obdelovati vrt, akutalna Je pa tudi razprava prof. Marijane 2eLjeznove-Kokaij o gospodinjah in gospodinjskih pomočnicah, koristen je članek o sodobnem stanovanju In njegovi opremi in tudi navodiia za domačo lekarno so potrebna. Nadalje .mamo pa popiseoe ženske organizacije, jubileje, razstave, književno delo Slovena, vse slovenske ženske liste, uspehe čenss doma in po svetu ter znamenite žene, ki so letos umrle. V koledarju je tudi polno koristnega drobiža, tako da je 20 Din za vezan >Gospodinjskj koledar« res koristno naloženih. Koledar se dobi po vseh knjigarnah, naročite ga pa lahko tudi pri pisateljici Utvi _ ge. Mili Prunkovi v Ljubljani, Mirje 27. _ Zbori. Revija nove ziborovske glasbe, ureja Zorko Prelovec, zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Letnik IX-, št. 6. je za božič izšla. Posvečena je akladateljskemu delu pok. Oskarja Deva. V glasbenem delu je objavljenih sedem narodnih pesmi, po njem prirejenih za moški zbor, dalje narodna pesem »Meglica« za mešani zbor, v prilogi pa dva Devova samospeva >Dobar večer, ljubo dakle« in »Gor čez izaro« za petje in klavir. Vsebina Književnega dela.- Prof. Vasilij Mirk »Devova zapuščina«, seznam Devovih kompozicij. — Matej Hubad (povodom 40-letnega kulturnega dela, gradivo zbral I. Pemzzj po Jubilantovih podatkih). Iz naših organizacij in društev Koncerti. Novosti Razno. Iz uredništva in upravništva. Zvezek krasita sliki Oskarja Deva in Vac-lava Talicha. S prvim zvezkom prihodnjega leta stopajo »Zbori« v 10. jubilejno leto tzhalanja. Lepo prosimo, da jim ostanejo dosedanji naročniki zvesti tudi v prihodnje in da se potrudijo Hetu pridobiti čim več ijovib naročnikov. Naši pevci In pc'Vn b? svojo pevsko —t m"" s**a s tam. ki na *«Ih« ročndne, ki znaša uo. ic^i Lurili 1___: 50.—, dovoljuje v več obrokih. Poslužite se torej zadnjemu zvezku letošnjega letnika priloženih položnic in po dopisnieti sporočite, da ostanete še nadalje naročnik na »Zbore« in nam javite imena ter naslove novih naročnikov. Uprava »Zborov«. — Nov grob. Danes ponoči je utmrta v LJubljani soproga trgovca gospa Karoli-na K n e b 1 roj. Pauschin. Pogreb simpatične, splošno priljubljene žene bo v petek ob 14. izpred mrtvašnice. Stara pot št. 2. Bodi Ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno srržalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo vreme, temperatura nad ničlo. Včeraj je snežilo samo v Beogradu, na jugu pa deževalo. Najvišja temperatura je z>našala v Splitu 13, v Beogradu 8, v Sarajevu 4, v ^koplju in Zagrebu 2, v Mariboru 1, v Ljubljani _2.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762, temperatura je znašala 0. _ Dva samomora v Zagrebu. 20Ietni Blaž Lončarič je poneveril v občini Prelo? nekaj denarja in pobegnil v Zagreb. Ko je pa zvedel, da ga oblasti iščejo, je odšel na Štefanovo v Tuškanac, kjer se je obesil. Zapustil je poslovilno pismo, kjer nravi, da *re raje v grob neso v zapor. Na sveti dan si je pa končal življenje 301etni uslužbenec Capitol kuna Nikola Brusio. Skočil je pod vlak in težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Mož nI hotel povedati, kaj ?a Je pognalo v smrt. — Ciril Metodova družba ima še v zalo gi razglednice za božič in novo leto. Kupujte CM razglednice! _ Podpirajte CM družbo! 662-n Blondiranje las zahteva specijalista, zato posetite pri prvi priliki damsko česal-nico Olga Gorazd, Beethovnova ulica li. Iz L*«Miane —lj Skoraj popolno mrtvilo je vladalo danes na živilskem trgu. Meščani so se menda o praznikih preobjedli vsega dobrega tako, da danes sploh ne mislijo na hrano. A tudi prodajalk ni bilo danes mnogo na trg ter so bile očividno pripravljene na slab dan. Ne more se reci, da je bil danes tržni dan, ker je bilo tako malo prodajalk, da bi jih skoraj preštel na prste. Redke kupovalke so ku/novale predvsem poprazničoe kislice. kislo zelje in repo. Na prodaj je bilo precej radiča in zeljnatih glav, ki so po dinarju do 2.50 Din. Najmanj je bilo danes na trgu jajc. Menda so vsa razprodali pred praz nlki. Tudi meso danes ni dišalo meš-čaraom In so se mesarji zelo dolgočasili v stojnicah. Danes je vladala splošna zaspanost po vsem mestu, ne le na trgu. _lij Tramvajska krožna proga je skoraj povsem sklenjena, čeprav še ni vsa zgrajena. Stari tir je še v Stritarjevi in Prešernovi ulici. Pred prazniki so zerradili en tir do Medarske ulice Pred škofijo, torej skoraj do magistrata ter morajo potniki prestopati le tam in napraviti le nekaj korakov. Promet zaradi te^a ne trpi več, edino zveza ne more biti vedno dobra. Prej je bila proga prekinjena Po več 100 metrov, v najboljšem primeru po dve postaji. Zdaj grade drugi tir na Krekovem trgu, kjer kopljejo tudi temelj za tretji, slepi tir, kjer se bodo lahko ustavljali tramvajski vozovi za delj časa. Slepi tir je potreben zaradi živilskega trga. Kmetice bodo lahko vozile živila na trg v posebnih vozovih. Tudi mesarji bodo lahko vozili meso na trg iz klavnice, ko bo vozil tramvaj tudi po spodnjem delu Poljanske ceste. _lj če se zamaši kanal. Večje nesreče ai skoraj ne morete misliti zlasti pred prazniki. V G-ajevi ulici v novi stanovanjski palači v soboto hišni kanal ni več funkcijoniral. V prtzemnem stanovanju je izbruhnila s silo iz stranišča voda. Delavci niso mogli najti napake v hišni kanalizaciji, izkopali so pa zasilno požiralno jamo v kleti, kamor se je te dni odtekala voda. Danes bodo morali razkopati cesto, ker se je najbrž zamaši i glavni kanal. _lj Razstava žlahtnih kanarčkov, ki je letos Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk priredilo že deveto v mestnem liceju, je tudi letos prav dobro uspela. Prav mnogo ljubiteljev krilatih umetnikov je obiskalo razstavo in občudovalo petje čistokrvnih harških vrvivcev, zlasti pa odlikovane ptičke Za letošnje kanarčke je dobil •!. nagraZaklad gora<. To je edinstveno delo, v katerem vidimo krasne pokrajine ln gorske velikane Dolomitov. Dejanje filma je napeto in lepo. Snov je posneta po gorski pripovedki iz Dolomitov. Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Novoletni program ZKD je zmano delo o Afriki >Na^ana«. —lj Ne odlašajte, še danes si oglejte največje sodobno delo filmske umetnosti >Hrepenenje«, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici. To delo je iznenadilo našo filmsko publiko. Nihče ni pričakoval takega uspeha in odobravanja. Willy Forst je imel prav, ka je dejal, da pričakuje kritiko od občinstva in ne od poklicnih kritikov. Občinstvo je njegovo delo sprejelo z velikim navdušenjem. —lj Obrtniški ples, ki ga prireja redno ^Obrtniško društvo^ v Ljubljani, je že X. in se vrši nepreklicno 6. jaguarja 1934 v Kazini. Vabi >Obrtniško društvo^ v Ljubljani. 663-n _lj Srajce, bele modne In športne, kravate, naramnice in žepne robce ima najceneje tvrdka Miloš Karnidnik, Stari trg 8. _lj Silvestrov večer boste prijetno prebili v salonu restavracije >Pri levuc (Gosposvetska cesta), kamor Vas vljudno vabi članstvo društva >Tabor<. 664-n —lj »Krka« priredi na silvestrovo družabni večer v vseh spodnjih prostorih pri MikJiču. Spored sestavljajo z nalašč za ta večeer pripravljenimi točkami: šentjakobski pevski zbor, Brklavčev šramel, operni pevec .Tela-ein, konservatoristka Sokova, pevka Vedralova, pri klavirju prof. Lueijan M. škerjanec, kupletist in harmonikar Alojz Kokalj, znan posebno radijskim naročnikom itd. >Krka« vabi na ta večer vse svoje članstvo in (prijatelje Dolenjske. Parola tega večera je: Na silvestrovo vsi Dolenjci(ke) v >Krko« k MikJiču! _lj Društvo jugostovensklh obrtnikov, osrednji odbor v Ljubljani, priredi svoje silvestrovanje v dvorani Tr^ovskesa doma, na kar opozarjamo vse obrtništvo in občinstvo. _lj Za mestne reveže le darovala gospa Marija Drenik 100 Din v počastitev pokojne gospe Matilde Seemam, za kar izreka mestno načel9tvo iskreno zahvalo. —tj i m-rJa daljnogledi barometri b»f« apauri itd najugodnejši nakup pri r*t P Zajru izprašanem optiku. Ljubljana. Star re 9 CeaJki brezplačno. §! Cirkuški velefilm [13 Velika maneža EE se predvaja v 23 zvočnem kinu gn Idealu gj To je senzacija, ki zasluži, da flfij si jo vsakdo ogleda [<£] |=j=j Predstave ob 4., 7. in 9. V« uri gg Iz Laškega — 1'ododbor županske fveze ie zboroval 22. t m. v prostorih s reškega cestnega odbora. Zborovanju, katerega se je udeležila večina županov in velik d al odbornikov občin la'kega sreza. \e prisostvoval tudj sre-ski načelnik g. vladni svetnik Kosi. Referat o likvidaciji dosedanjih občin ter s>estavi novih proračunoT »9 podal banovinski tajnik e- Gorkič. Strokovnjaškemu predavanju 60 zborovale! z zanima.nfpab in v parkih. Kljub temu, da se ie Ljubljana skoraj izpraznila, je bilo v m? *tu §e toliko ideal'etov na smučeh, da je bila povaod gneča Tudi pešci so idealisti ter so kapitulirali ored smučarji na vs?i črti, vendar jim niso mogli pomagati. Na Rož-nilvu, v Tivoliiu, na Gradu in Golovcu, povsod so se morali smučarji boriti med *eb^j za teren. Na sprehajalnih rožniških pote'i sploh ni več na spregled |fcj5€0t. Povsod, kamorkoli nogleda?. so le aledovi sm j^i, odnosno smučarjev — niibovi negativi. Tu in tam leže tudi koščki polomij>nih smuči- Nai-veg nesreč ie bilo oči vid no pri cerkvi, kjer je pobočja nokrito s trmami polomljenih emuči in palic Kliub sploAn^mu rriumfu smučarstva pe?-ci §e vrc^eno niso izumrli. Zlasti živahno ;r> bilo v Lubliani v ned»lio. Trgovine so bile odprte in globoko ter Široko so se tudi odpirali žepi. kajti božič j> samo enkrat na lefto "Razen tetin so si mnogi lahko marsikaj privoščili na račun 13. plače. Posebno po- trebno (e bilo, da so bile odprte trgov, s samskimi potrebščinami. 2e zaradi smučarjeiv bi moral i biti trsovine odprte vsak dan. Smučarji imaio toliko potreb, da .se ne morejo zadovoljiti s samim snegom in da jim ne oprejo dovoli postreči v vseh ljubljanskih trgovinah. V Ameriki pre-g.irva kri&o Roose-vpH. pri nas pa smučarji. Kmalu bo treba zgraditi nekaj tovarn za smučarska mazila, izredno se bo razmahnila plotilna industrija in sploh vse industrijske panoge. Sam} ob sebi se rozjme, da inisio zaradi srnučarstvn več dela tudi kirurgi. Toda umorimo o piscih. Pešci so osilili zvesti Ljubljani. Praznovali so božič po tradiriji kot se spodobi. D>po1dna so promenirali, popoldne >jih pa ni uilo doma*. Okna so bila zavedena. Marsikoga ni bilo doma vse tri dni. Prespali so vse križ* in blaere praznikov. Niti listrvv niso čitali. Ker smo fe pri tem, ie treba Mi povedati, hr*cal mno^o Si ••er ni ba5 nm^fnn »»ovoriti o torn hiti d?pp/t. Morda se nam ie včerai !e zd^lo. da fe poskočila temperaturo ter da je začel kopnel | aneg. M**š'xani so ž? trenirali po me«tu v me šanju brozge. Sneg io začel bobneti na bolnik? in lilo ;e od Ifebo?« Skiinesrfl ni^o varovali vsem t?ra makom in lolaŽib* so se, da so iim ftamo rdi, da se sn^rr oorijemlje smuči. T>a. to so bH? samo prividi. Prav tako bi n*> b;lo ume*bio govoriti o prividib. ki so se z njimi borili snoči 'n $e d->nv? Rtelsnovl vi* Tradfoii* je pri nas vpčpo ž'va in nemiol?iva. ne tnko. kot sne-'. Tn s tem sr> se snoči sorijnznili m.nogi idealisti, seve tudi smučarj:. Iz Kranja Prvič na morju. 2ena: Poglej, mož. koliko vode je. I Mož: Da. in koliko bi k iele bilo, , če bi videla tudi ono spodaj. * _ Obdaritev bednih. Naše agilne Koiaši- ce rudi letos niso pozabile revežev tu za njih obdaritev so dame žrtvovale marsikateri dan, da bi čim več nabrala in pripravile tem lepšo božičnico. V proslavo vladarjevega rojstnega dne, 16. decembra ie bilo obdarovan ih 89 otrok obeh osnovnih šv>; z oblekami, čevlji in perilom. Pr?ielo je 13 dečkov in 18 deklic toplo zimsko obleko. V2 dečkov in 16 deklic jogavice m močne čevlje iz krom. usnja, 19 dečkov in 11 deklic po trora komadov perila. Vsak obdarovanec pa je povrhu prejel še hlebček bolišega kr :ha in darovano pecivo. — Vnaniim poverjeni-oam >Kola jugoslovanskih seat?r« na JfetiBT* čikem in na Prim^kovem. kjer acilni učiteljici H. Piskemikova in A. Malvjeva \"zd:žu-jeta krog požrtvovalnih članic, so pos.alo nekaj tekstilnega blaga za obdaritev ondot-nih revežev. — Štiri dni kasneje ie društvo pr*krbelo meslne reveže in one iz bližn-e okolioe — samske in rodbine — v glavnem z moko, mastio, sladkorjem in drugimi darovanimi živili. Obdarovanih je bilo 30 samskih in 15 rodbin. Tako bogata obdaritev pa je bila mogoča le popožrtvovalni dobrotiji-vosti meščanstva, naših tekstilnih in pletil-nih rvomic m mestne občin^, ki so vsi drage volje sodelovali pri dobrotvorni akciji Kola-šic z denarje/m in blagom. Vsem navedenim se v imenu osrečene mladin-3, njih hvaležnih roditeljev in društva samega katerima *o s svoiimi boeatimi darili olajšali človeka 1 rubno delo, najiskrenejs^ zahvaljujemo. Iz Trbovelj _ Nezgoda pri delu. V soboto se je pri delu v savskem rovu težko ponesrečil delavec Perme Ivan. Zaposlen je bil v savskem rovu kot čuvaj, katerega naloga je bila, da pazi na nemoten obrat žične železnice, ki vleče vlake vozičkov iz rova in v rov. Tudi v soboto je moral gledati na to, da med vožnjo ne iztiri kak voziček in'da v tem primeru potom električne signalne naprave avizira strojnika, da ustavi žično železnico. Ko je med premi-kajodimi se vozički opazil enega, ki je ml pokvarjen in je oviral nemoten prevoz, ga je hotel izločiti na ta način, da je odklopil klešče, s katerimi ie bil voziček pritrjen na vlačilno vrv pri tem pa ie pnsel s palcem desne roke med spojke vrvnih klešč. W so mu ga odtrgale v končnem členku. Vzrok nesreče je oči vidno v tem. fer je ponesrečeni hotel odklopiti vozt-ček. ne da bi preje potom elektr. s^nalne naprave aviairel strojnika, naj žičnico ustavi. — Volitve delavskih zaupnikov. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da se imajo v januarju prihodnjega leta izvesti v vseh industrijskih podjetjih volitve obratnih delavskih /jupnikov za prihodnjo poslovno dobo, ki bo trajala 3 leta. Kakor znano, je pri zadnjih volitvah obratnik zaupnikov leta 1931 zmagala v rudarskih revirjih marxistična lista z večino zaupnikov, zadnje čase pa se polo žaj vidno spreminja v prilog nacionalne-i mu delavstvu, ki je zlasti letos silno okre pilo svoje vrste v rudarskih revirjih. Vsi znaki kažejo, da bo nacionalno delavstvo tudi pri teh volitvah zmagalo in da bo imelo odločilno večino v bodoči II. skupini rudarske zadruge. Danes so nabiti razglasi po revirjih, s katerimi se obvešča delavstvo o izvedbi volitev v II. skupino, prihodnje dni pa se pričakujejo s strani posameznih delavskih organizacij prve volilne akcije. Krojač je strokovnjak za tkanine. Leta so minula, odkar se s tem pečamo. Zaupajte nam torej. Pridite, kupite tkanine ali naročite, da vam izdelano obleko. JOS. ROJ IN A, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3 Božićnica siromašnih Domžalcev Domžale, 26. decembra. Za božiče« praznike je občinska uprava nabrala za najbedneiše toliko darov, kakor še nobeno leto. Cez 200 kg moke. 60 kg masti, sladkorja in drugih živil. Tudi dobr in nove obleke in perila snno razdelili, pol.v tega smo pa v gotovini nabrali okrog 1000 Din za kar so se tudi nakupila živila.. Bodi vsem darovalcem izrečena srčna zahvala! Saj so ravno Domžale v v**m sreoti rai boli s krizo in brezposelnostio prijadete Tovarne ne obratu>eto že nekaj let. Delavstvo i? duševno in telesno popolnoma izčrpane Tako težko čakamo na vladno podporo za brezposelne. Prosimo merodaine faktorie: Daite, dafte! Kdor hitro da — dvakrat da. Nekai se ?u51ia. da ee gotovi industrijski krogi zanimajo za na§-». sedaj mrtve tovarne Bog dai da bi kmalu oživele in da bi priSlr k nam zopet življenje in zaslužek. flrraa 4. »SLOVENSKI NAKODi, dne 27. decembra 1933 4*»< 293 A. U tuoerv: 253 (Dve str o 11 P o *n •> • Toda predno je mogel kdo opaziti, kaj se godi. je straža povedala, da se je prikazala blizu prve druga luč. In tako je bilo vsem takoj jasno, da sta se pojavili v bližini dve ladji. Na krovu je takoj završalo, kakor da se vsi že vnaprej pripravljajo na boj. Vojaki, ki jih je bil pustil Lafayette na .adji, so se nehote in brez povelja zbrali okrog viteza, svojega poveljnika. Roger se ni več ganil od poveljnika in krmarja. Vsi trije so stopili skupaj misleč, da bo dobro posvetovati se. Roger je smatral obe luči za signale z angleških ladij, ki ju je bil vihar ločil od eskadre. Pričakoval je pa, da se bo kapitan požuril v pristanišče, kjer so morale biti že zasidrane druge irancoske ladje. Roger je sicer vedel, da bi se kapitan zelo rad spoprijel z Angleži, vendar mu pa ni šlo v glavo, da bi mogel ta neustrašeni mornar spraviti v nevarnost prevoz Laiavettovih vojakov v Ameriko. In tako je bil Roger zelo presenečen, pa tudi zelo razočaran, videč, da se obrača »Foudrovant« nazaj na širno morje. — Kam pa plujemo? — je vprašal krmarja. Namestu krmarja je pa odgovoril kapitan in sicer čisto mimo: — Z veseljem opažam, gospod vitez, da bi v naši šoli kaj kmalu dopolnili svoje mornarsko znanje... Bogme, kmalu bi vam lahko prepustil poveljstvo. — Jaz pa krmilo! — je pripomnil stari Mathieu. Roger še ni hotel verjeti tega, kar je videl. Vprašal je: — Torej morame iskati vetra?... Ce se prav spominjam, ste pravili, da bo treba križariti. — Niste uganili, gospod vitez. — je odgovoril krmar smeje. — Saj se ne obračamo zato. da bi zavozili v pristanišče. — Torej obračate ladjo? — Da, proti luči. ki jo vidite tam doli, vitez, — je posegel v pogovor kapitan. — In jaz, — je zamrmral krmar, — obračam ladjo tako. da priplujemo naravnost med oni-le dve svetli točki... In temu pravimo križariti..., je pripomnil smeje. — A general je zapustil ladjo... — ie pripomnil Roger. Kapitan ga je vprašujoče pogledal, potem je pa odgovoril počasi: — Prepričan sem. vitez, da ste hoteli nekaj reči samo zato, da bi vas ne pekla vest. — Jaz pa stavim glavo, — je pripomnil Mathieu, — da vas enako mika spustiti se z Angleži v boj kakor kapitana in mene. Vitez je bil tisti hip na videz ;es trdno odločen in pripravljen na vse. Krmar je zaploskal z rokami, rekoč: — Ni treba odgovarjati z besedami, gospod vitez ... — In tako. — se je obrnil zopet h kapitanu. — lahko mirno nadaljujemo pot; gospod vitez se gotovo strinja z nama, kar se tiče njega. Roger je hotel ugovarjati, toda kapitan in krmar sita hitro odšla, da bi uredila vse potrebno. In moral se je sprijazniti s tem, kar sta bila zasnovala bojaželjna pomorščaka. Poleg tega je zanihal svež ve:er, kakor je trdil stari Mathieu, in baš ;o je bik> potrebno »FoudToyautu«, da bi... ne mogel priphiti v pristanišče. — Saj sami dobro vidite, — je dejal vrnivši se zopet k vitezu, — da nas veter sam žene proti angleškima 'adr jama in da nam skoraj šepeče, kaj naj sior.mo. — Evo, kaj moramo storiti! — je odgovoril kapitan in pokazal z roko na topove, ki so jih mornarji že pripravljali, da bi se lahko takoj pričel boj, ne da bi morala ladja zmanjšati svo;o hitrost. — Dobro!... dobro!... je mrmral krmar, — ravnajmo s svojo skromno baterijo lepo tiho, kot da se nič ne godi. In razkoračil se je proti Angležem ter zaklical na ves glas: — Pridite vendar in začnite streljati, da bomo vsaj videli, če ste dovold spretni, da zadenete našo staro ladjo. In kakor da so Angleži zaslišali njegovo izzivanje, je zadonel v daljavi topovski strel, za njim pa takoj drugi. — Ah, dobro! Kdo bi mislil, da so te opice tako olikane, da bodo takoj odgovorile, — je vzkliknil krmar! Ne mislim namreč, da bi nam hoteli poslati sem dvanajst funtov težko češ-pljo... To bi se reklo, da hočejo krmiti s smodnikom in kroglami sam j ribe... je pripomoil smeje. »Foudrovant« je hotel izkoristiti noč, da bi se previdno približal angleškima ladjama. To je bila predstraža angleške eskadre, ki je bil vihar ločil od nje francosko ladjo v temni noči. »Foudrovant« je plul brez luči in kapitan je upal, da doseže sovražni ladji prej, predno opazijo njegovo ladjo in predno se bodo mogli Angleži umakniti nepričakovanemu napadu. In baš s tem je računal krmar, ko je obrnil na kapitanovo povelje ladjo naravnost proti angleškima ladjama. — Torej plujete dobre volje naravnost med dva ognja? — je vprašal Roger krmarja. — Res je, gospod vitez, prav pravite ... Le da mislim jaz malo drugače... A kadar misli stari Mathieu,-misli gotovo prav in dobro. Seveda njegova misel ni bila nedolžna, toda stari mornar je znal najti oporo v enakem mnenju poveljnika ladje. In prav je dejal Roger, da hočeta oba med dva ognja. In tako so pluli naprej zidane volje. Bila je krasna noč. Ladja je lahno rezala valove in kapitan je bil prepričan, da je Angleži ne bodo opazili, dokler ne zadoni z nje prvi topovski strel. Kapitan je namignil na bližajoči se spopad, rekoč: — Veš, stari Mathieu. da smo mi francoski mornarji na glasu kot pravi kavalir>i... — No in? — Torej, ker so ti gospodje prižgali luči... — Ne moremo zaostajati za njimi, je-li kapitan?... Uljudnost zahteva uljudnost... — In da odgovorimo na njihovo uljudnost, prižgemo tudi mi luči. — je dejal kapitan. In že ie zapovedal streljati. V naslednjem hipu je zadonel prvi topovski strel. Darujte za nesrečne poplavlience Francesco Macia umrl V ponedeljek je umrl v Barceloni prvi prezident federativne Katalonije polkovnik Macia V ponedeljek dopoldne je umrl v Barceloni znani vodja Kataloncev Francesco Macia. Bil je operiran na slepiču, pa so nastale komplikacije, ki jim je podlegel. S pokojnim je izumrla katalonska veja španske republike, njena naj izrazit ejiša osebnost, mož, ki je pri-vedel svoje pleme k cilju, za katerega se je boril dolga desetletja. Rojen leta 1859 se je posvetil Macia po študijah voih klati zadnje čase tudi po Podkarpatski Rusiji mnogo. V soboto zvečer sta prišla v stanovanje državnega notarja Jana Popoviča v Salankah 23 letni sin cerkvenega učitelja Emil Radik in 21 letni železničarjev sin Štefan Gogan. Fanta sta hodila zvečer po vasi kot parklja, kakor je navada pred božičem v Podkarpatski Rusiji. Nosila sta narobe oblečena ovčja kožuha, po obrazu sta bila pa namazana s sajami. Ko sta se pojavila pod oknom notarjeve kuhinje, so bile v kuhinji služkinja, notarjeva mati m njena vnukinja. Služkinja se je kosmatih in črnih prikazni ustrašila in planila je v sobo k notarju, češ da so v hiši vlomilci. Notar je pograbil revolver, skočil pred hišo in začel streljati po dozdevnih vlomilcih. Radika je zadelo več krogel tako, da je obležal na mestu mrtev, težko ranjenega Gogana so pa prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. — Zadnja ob?in>ka seja v leionšjem !e*i se ie vršila v četrtek. Župan ie na eeji poročal o uspehih inte-rvenoije pri banski upravi v Ljubljani v zadevi podpor*' za prehrano in za/poslenost brezposelnih. Obljub]j-no n r? bilo 20.000 Din podpore, od katerih je me^tn« občina prej?la že 15.000 IMn. Izvedla se bo tudi r^rjlacija Grajena, kateri na-Jrtd bodo do »pomladi gotovi. Občinski svet le tudi obzirno razpravljal o proračunu »i leto 1934. Proračun predvideva primanikl jaja 1,573.0^ Din, ki pa se bo kril i raznimi doklad&mi, davščinami, trošarinami in taksami. Primanfkljai j-e za Din 8&202 Vddji <*i lanskega. Donos davščin in tak«; je previden na Din 1,251.450 od katerega zneska §e od bi jejo stroški za pobiranje istruli v zn^k i po Din 69.700. tako da \z Bati dohodek Din 1481.760 in 9e bo končni primanjkljaj v znesku Din 391.336 kril a'45*/i doklado na državne neposredne davk?. Občinski svet \<> nadalje razpravljal o likvidaciji bivegas ;n-ternata »Mladike* tar sklenil, da se ves inventar ooend in proda- Pusti se le ena spalnica z inventarjem, ki se bo uporabljala za prenočišča ob večjih prireditvah v maafto. Za zastopnika mestne občine pri gasilnem dru-štvj je bil rzvolrm g. ing. Jože UrbančaČ. Ze omiljenje bed i brezposelnih se sklene, da se isti zaposlilo pri kuluku, kidanju snega in kopanju gramoza v Dravind strugi. Brezposelni dobe v gostilni Breceli brezplačen obed ali vecarjo. Za one pa, ki potujejo, skozi Ptui, ie preskrbljeno rodi za brezplačno prenočišče. — Velika tatvina kokoži. Orožniki pri Sv. Janžu na Dravskem polju so i zel odi Id dv* prijateljici kokoši in sicer Looo Katarino in Vafoer Mari to, obe sta»jfc>Či v Loki. Ze meseca oktobra so ieginile upravitelju Kegl Viktorju na Vurb*rgu ix kokošnjaka Miri kokoši, meseca decembra pa zopet Štiri. Posestniku Babiču Jožefu v Loki pa ie i zginik> od oktobra do d^embra 50 kokoši, 11 kokoši pa Obreht Rudolfu. Lisa Katarina Je tatvino kokosi primala, VeibaT pa priznava, da jih je jedla, vendar da ni vedela, če so ukradene. Obe s i bosta morali zagovarjali pred sodiščem. — Boiični prazniki ▼ Ptj(Ju «o minuli br^ posebnih senzacij. Praznovali smo Jih mirno in v znamenju krrze. Tudi na dpieli ni bilo letos nikakih pretepov, dočim jih druga leta ni manjkalo. Na sveti večer sta bili obe oerkvi polni vernikov, ki so prihiteli od blizu in daleč k polnočni«. Za prai nike smo imeli lepo in toplo W3me. tako da so lahko prišli prav vsi na. svoj račun, alaarti pa smučarji, ki jih je bilo vse potno v bližnji okoli oi- Z Jesenic _ Savezna atrel#ka družina na Jeseni cah bo imela v četrtek i. januarja 1934 ob 20. uri v kolodvorski restavraciji svoi IT. redni letni občni »bor, čijsar spored oN-sega poročila funkcijom ar je v, volitve novega odbora ln slučajnosti. _ Udeležba za člane je strogo obvezna, ve« prijatelji »o pa vabJjeni. Vsaka beseda ftO p*r. Plača se lahko trn ti m tnamkah. Za odgovor znamko t - Na rpraianjo brca *mmmm od&rrariamn. - Nafmanl& o&ta* IM» SLUŽBE NATAKARICO sprejmem za vinotoč. oziroma ji oddam istega na račun. — Potrebno Din 5000.-. — Naslov v podružnici »Slovenskega Naroda« v Celju. 4987 mm IZGOTOVLJENTE PERNICE 180x115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; Ia puh Din 450.— in 610.—. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKBR. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. llfT MODERNE SPALNICE po ugodnih cenah. — Andlovic, Škofljica. 5 1 Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini a. MIKLAUC (poleg skorije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! KUPIM SUHE GOBE lepe, bele, zadnje rasti, vsako množino kupuje OSKAR i»xA-RIC, Ptuj. — Telefon 38. 4986 FIŽOL kupi — veletrgovina Suppanz. Pristava. 4984 PRITLIČNO HISO 5 minut od kolodvora, prodam za 60.000 Din. — Zebec, Polj-čane. 5003 POSESTVO oddaljeno pol ure od trga — naprodaj. — Naslov: Zimič, Velenje. 5002 MALI LOKALCEK suh, blizu centra, iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe s ceno na upravo »Slov. Naroda« pod značko »DeBe 4947«. KANARČKI, PAPIGICE naprodaj. — Ciglarjeva št 10, Moste. 4894 MLAD LOVSKI PSIČEK se takoj proda. — Naslov ▼ upravi >Slov. Naroda«. 4990 RAZNQ POSREDI JEM denar na HRAML.N f£ u. JIžICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana, Cile-ili&ks 12. 87/L MODERNE SPALNICE (orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa, kuhinjsko in drugo opravo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 34 Življenjski cilj Nataknite copate, zleknite se, navij te gramofon in zaigrajte plošče, ki vam jih posodi: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« DVOKOLE S A se sprejmejo preko zime v shrambo. Očišćenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — TRIBUNA F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta s t. 4. * 96/L vsake osebnosti in karakter analize podam iz rokopisa. 10-letna praksa, bogate izkušnje. Honorar — skica analiza 30 dinarjev — specialna izjava 60 in 100 Din. — KARMAH — eksper. psiho - graf olog, Žalec, dravska banovina. N. B.: Privatne obiske po obvestilu. 98/L (preleti „Jadranski biser44 edino originalno desertno vino več let staro. — Božična cena liter Din ZZ.—. Ver-moi nt or^inar Din 22.— Druga namizna vina po znižanih cenah. OPERNA KLET SPALNE FOTELJE, COUCH ZOFE in otomane izdeluje po konkurenčnih cenah SITAR KAROL LJUBLJANA Wolfova ulica št. 12 (dvorišče), telefon 28-10 KNEBL ADOLF naznanja v svojem ln v imenu svoje hčerke ERVE KNEBL ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Karolina Knebl roj. Panschin soproga trgovca danes ob 1. uri zjutraj po kratkem, mukapolneir trpljenju, previđena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v petek, dne 29. decembra 1933 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 30. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 27. decembra 1933. Urejuje: J osi o Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeze raca M Zrn opravo In Inaniatni del usta: Oton iJnristoS —» Val v Ljubljani